Še vedno nam ni jasno, kako založnik in razvijalec Bethesda v tej eri raznoraznih predelav še vedno ni nekomu naložil nalogo predelave zgodnjih Fallout iger, ki smo jih v devetdesetih nadzorovali iz izometrične perspektive. Bili so to drugi časi, saj je takrat za franšizo skrbel legendarni studio Black Isle Studios, ki pa je zaradi nespametnega založnika bankrotiral in se kasneje delno preoblikoval v razvijalca Obsidian Entertainment, ki danes, tako kot Bethesda, pripada Microsoftu.
Preden je bil Black Isle Studios zaprt je bil sredi dela na novih projektih in eden od teh je bilo povsem novo poglavje franšize Fallout, ki je nosilo kodno ime Van Buren. Igra je bila zamišljena kot Fallout 3, a je založnik Interplay prej propadel in pravice do licence prodal Bethesdi, ta pa je nato spočela svoj lastni Fallout 3, ki je prvič v zgodovini skočil v 3D, prvoosebni pogled. A oboževalcem vsa ta leta Van Buren ni dal miru – še posebej zaradi dejstva, da je na splet izcurljal nedokončan demo te igre, ven pa so prišli tudi detajlni dokumenti glede zgodbe in vseh igralnih elementov igre.
Oboževalci se zdaj lahko nehajo spraševati, kaj bi lahko bilo iz tega naslova, saj so za vajeti ustvarjanja poprijeli modderji in ti so skozi leta pridno ustvarjali zadeve, ki so bile zapisane v dokumentih, ob svojem delu pa so podporo dobivali preko Patreona. Zdaj je po vsem tem času mod Fallout Yesterday dobil ogromno posodobitev, ki je hkrati služila kot nekakšen zaključek projekta, do tega pa lahko dostopa zdaj vsak na spletni strani Nexus Mods. Mod sicer še vedno ni povsem dokončan, saj se trenutno nahaja v verziji 0.6, a vsebine je dovolj, da lahko dokončano glavno zgodbo.
Fallout Yesterday je v bistvu popolna predelava igre Fallout 2, saj teče znotraj njenega pogona, a obenem ponudi povsem novo vsebino. Igramo zapornika, ki med pobegom naleti na frakcijo Caesar’s Legion in ob igranju boste v bistvu naleteli na veliko stvari, ki smo jih videli v igri Fallout: New Vegas – med drugim je moč obiskati tudi famozni jez Hoover Dam.
Namestitev moda zahteva nekaj korakov in te si lahko preberete tule. Za igranje boste predhodno morali namestiti kopiji iger Fallout 1 in 2, kar je sicer malce čudno, saj so v postopkih namestitve omenjene samo datoteke igre Fallout 2.
Če ste kdaj skočili na kakšen spleten forum ali Reddit in to v iskanju neke nove serije ali kakršnegakoli izdelka, ki bi vam zaradi svoje bizarne pripovedi nagnal strah v kosti, potem je med odgovori zagotovo kdo predlagal tudi branje mange Uzumaki, ki jo je leta 1998 predstavil Junji Ito – japonska ikona manga grozljivk.
Junji je znan po temu, da nam rad predstavi vsakdanje koncepte, ki jih srečamo v vsakdanjem življenju, nakar v te vcepi grozljive elemente. Njegovo najbolj znano delo je postalo Uzumaki in to ravno zaradi tega, ker nas ne strašijo neki paranormalni duhovi ali počasi hodeči nemrtvi, ampak oblike spiral, ki prebivalce mesta Kurouzu-cho v norost.
Junji Ito je že dolgo nazaj najavil načrte, da bo njegov magnum opus doživel predelavo v anime serijo in ta bi originalno morala iziti že leta 2020 na platformi Toonami. Ito je za kovanje serije stopil v partnerstvo z Adult Swimom, za produkcijo pa skrbi studio Production I.G, ki je med drugim spočel tudi anime mojstrovino Ghost in the Shell.
A izid se je nato ves čas zamikal, saj je studio potreboval dodatni čas, da izpolni celotno vizijo Itota, hkrati pa jim je vmes ponagajal tudi Covid-19. Leto nazaj smo dobili prvi dražilnik in treba je reči, da je stvar videti izjemno impresivno, saj je res videti, kot da je nekdo ohranil vse prvine originalne mange in to spravil v gibanje. Zgodba bo sledila srednješolki Kirie Goshima, ki je opazila, da so se po njenem mestu povsod pojavili vzorci spiral, meščani pa so z njimi postali povsem obsedeni, nakar v njih bolščijo toliko časa, da jih obsede norost, sčasoma pa jih ti vrtinci tudi ubijejo.
Junji Ito se je pred kratkim s spletno stranjo Japan Times usedel za nov intervju in v njem je potrdil, da anime lepo napreduje in da je prva epizoda od štirih zdaj v celoti dokončana in je tudi dosegla njegova pričakovanja. Ostale epizode so prav tako blizu zaključka, zato bo celotna serija še letos na voljo preko Adult Swima.
Vprašanje še vedno ostaja, kje bomo stvar gledali v Sloveniji, a če bo stvar šla po korakih Adult Swim serije Rick and Morty, potem bo tudi Uzumaki na voljo preko pretočnega servisa Max. Originalno mango si lahko v angleščini preberete tule.
Prenosniki so večidel svojega obstoja ostali v nekakšni isti obliki: spodaj tipkovnica, zgoraj ekran in to je vse kar v bistvu potrebuješ za mobilno postajo. Sicer vsake toliko dobimo kakšne posebnosti kot je naša nedavna recenzija izdelka Yoga Book, ki vsebuje kar dva zaslona, kar se izkaže za presenetljivo uporabno inovacijo, a še vedno gredo najbolj v prodajo klasično izgledajoči prenosniki, ki jih je tako veliko, da se iz njih že malce težko znajdeš.
Da bi bila zmeda malce manjša smo tokrat iz bere ponudbe proizvajalca Lenovo izbrali dva novejša prenosnika Legion Pro 7i in Yoga Pro 9i, ki sta si vizualno dokaj različna in tudi pod pokrovom skrivata nekaj razlik, splošno gledano pa sta to vsestranska izdelka, ki bi ju kljub temu priporočil dvema ločenima taboroma uporabnikov.
Poglejmo si najprej Legion Pro 7i, ki vam že na prvi pogled da vedeti, da se bodo ob njem najbolj zabavali igričarji. Tega vam ne namigne samo črn dizajn prenosnika, ampak tudi teža, ki znaša 2,62 kilograma, zaradi česar je zadevo najbolj pametno nekam namestiti in je potem ne preveč premikati. Zajetna teža gre tudi na račun debeline, saj tole ni prenosnik, ki bi se bal skrivati priključke in bi mu manjkalo lukenj za priklop raznorazne zunanje periferije. Na desni strani najdemo en vhod USB-A in pozabljen ostanek zgodovine: možnost priklopa 3,5 mm slušalk. Na drugi strani medtem najdemo vhoda USB-A 3.2 Gen 1 in USB-C 3.2 Gen 2, s priklopi pa tu še niti približno nismo zaključili, saj nas na zadnji strani pozdravijo dodatne luknje. Čaka nas vhod za napajanje, priklop za HDMI 2.1, vhod za USB-C in reža za priklop Ethernet kabla, saj pri igričarskih prenosnikih za resno večigralsko igranje enostavno potrebuješ stabilno povezavo, brez zamika, ki jo lahko izkusiš preko dobrega starega kabla.
Yoga Pro 9i je po drugi strani glede oblike bolj vizualno čist prenosnik, ki je glede vhodov malce bolj skromen. Na voljo je v prefinjeni srebrni barvi in na levi strani skriva vhod za polnjenje, izhod za HDMI 2.1 in dva USB-C priklopa – eden od njiju je tipa Thunderbolt 4. Za tako prefinjen prenosnik sem bil kar malce presenečen, da je Lenovo tudi tule priskrbel vhod za 3,5 mm slušalke, kar pomeni, da kabelske slušalke očitno še niso rekle zadnje. Desna stran gumb za prižig prenosnika, vhod za SD kartice ter dva USB-A 3.2 vhoda, ki sta zmožna prenosa podatkov pri 5 Gbps. Za razliko od zgoraj opisanega Legiona tule vhoda za Ethernet ne boste našli, a po drugi strani je prenosnik zaradi tega tanjši in tudi lažji, saj njegova teža komajda preseže 2 kg.
Oba prenosnika se ponašata z zavidljivima zaslonoma. Pri Legion Pro 7i boste spremljali WQXGA panel, ki izda maksimalno ločljivost 2.560 x 1.600 in ta se zna osveževati pri 240 Hz, kar je spet ena od karakteristik igričarskih prenosnikov. Podprta je tehnologija G-Sync, prenosnik pa tudi podpira standard HDR 400, kar pomeni, da boste gledali v dokaj živo sliko, pri kateri pa sem na momente pogrešal malce večjo svetilnost.
Lenovo Legion Pro 7i vam da takoj vedeti, da ga je treba uvrstiti v igričarske vode in da njegova teža pomeni, da se bo najbolje počutil nekje, kjer je fiksiran na mesto.
Yoga Pro 9i nudi panel PureSight Pro, ki je zmožen ločljivosti 3.200 x 2.000, njegova frekvenca osveževanja pa je nekoliko nižja in se ustavi pri 165 Hz. A je zaradi svoje Mini LED tehnologije slika veliko bolj prepričljiva in Yoga Pro 9i je zato postal moja idealna izbira za mobilno gledanje filmov in serij. Dobro, za kaj takšnega bi še vedno preferiral pravi televizor, a ne morem reči, da sem pri Yoga Pro 9i preveč trpel – še posebej je bila impresivna izjemna svetlost ekrana, ki se je dobro odrezala tudi v svetlejših sobah.
Kar se tiče same tipkovnice se prenosnika razlikujeta kot noč in dan. Legion Pro 7i je namenjen igričarjem, kar pomeni, da boste gledali tudi v RGB razsvetlitev. Pritikline te lahko dodatno spreminjate preko programske opreme Lenovo Spectrum, kar pomeni, da lahko prilagodite barvo vsake tipke posebej, obenem pa lahko tudi nastavite bližnjico, ki vam nato preklaplja različne tipe RGB osvetlitev. Občutek tipkanja je odličen, saj tipkovnica daje dober povratni učinek, kot vedno pa sem tudi tokrat zahvalen za ogromno Enter tipko, Lenovo pa je našel tudi prostor za polne smerne tipke, zaradi česar je bila sledilna ploščica premaknjena malce na levo. Stvar me osebno ni preveč motila, a če ste morda navajeni, da je ploščica bolj na sredini, potem se boste morali na novo razporeditev enostavno navaditi.
Po drugi strani Yoga Pro 9i kaže bolj preprost dizajn, ki pa pod pokrovom še vedno skriva močne mišice.
Tipkovnica na Yoga Pro 9i žal ni tako kvalitetna. RGB osvetljave tule ni, tako da se bo treba navaditi na samo belo barvo, kar sicer ni grozen minus, saj nekateri preferirajo odsotnost raznobarvnih lučk. Ni pa odziv pri tipkanju tako udoben, saj se tipke ne odzivajo tako dobro kot pri zgoraj opisanem konkurentu. Občutek tipkanja sicer ni zanič, ampak bi ga označil za tipično prenosniško izkušnjo, ki sem jo izkusil že velikokrat. Vtis dodatno kvarijo smerne tipke za navzgor in navzdol, ki sta razpolovljeni in stlačeni skupaj, a k sreči je vsaj Vračalka ostala polne velikosti. Pohvalno je tudi dejstvo, da smo v Sloveniji zdaj končno začeli redno dobivati tipkovnice, ki vsebujejo slovensko razporeditev in gravuro tipk, tako da so šumniki na pravem mestu in za njih ni treba razbirati hieroglife raznih oklepajev in podpičij. Tako kot vsi novodobni prenosniki tudi pri teh dveh tipkovnicah najdemo posebno tipko, ki prikliče umetno inteligenco znotraj že nameščenega operacijskega sistema Windows 11 Home.
Kar se tiče strojnih mišic ni nobeden od prenosnikov podhranjen. Pri prenosnikih sem sicer že dolgo navajen, da na procesorskem področju gledam v AMD-jeve rešitve, a pri tokratnih izdelkih smo skočili v Intelov tabor. Legion Pro 7i v sebi skriva procesor Intel Core i9-14900HX, ki je podprt z 32 GB DDR5 5600 pomnilnika, NVMe diskom velikosti 1 TB ter grafično kartico RTX 4080, ki s svojimi 12 GB pomnilnika skrbi za poganjanje novejših iger tudi pri najvišji možni ločljivosti.
Oba prenosnika ponujata slovensko razporeditev tipk, le da ima igričarska izvedenka tudi RGB razsvetljavo in polne smerne tipke.
Yoga Pro 9i se je pri procesorju zavezal k Intel Core Ultra 9 185H, k temu pa je bilo dodanega kar 64 DDR5 GB pomnilnika, kar nam da vedeti, da se da tole zadevo izrabiti tudi za kaj drugega kot pa samo igranje iger in pisarniško delo. Grafična kartica je sicer v primerjavi z zgornjim konkurentom malce šibkejša, a tudi RTX 4070 je več kot pripraven za sodobne igre, čeprav tistih 8 GB pomnilnika zna povzročati težave v prihodnosti. Za shranjevanje podatkov se bo treba zadovoljiti s NVMe diskom, velikosti 1 TB.
Raznih vhodov in izhodov ne manjka ne na eni, ne na drugi strani prenosniških voda, sem pa bil presenečen, da je tudi Yoga Pro 9i dobil priključek za slušalke.
Glede splošne uporabnosti sta oba prenosnika dovolj zmogljiva, da brez kakšnih posebnih zapletov uporabita z vsemi dostavljenimi izzivi. Legion Pro 7i ima sicer bolj močne mišice za poganjanje iger in kar sem mu ponudil, to je požrl in mi dostavil sličice na sekundo, ki so redno presegale številko 60. Kot ponavadi sem se pri testu spravil v preigravanje igre Cyberpunk 2077, ki je tudi pri polnih ray tracing nastavitvah izdavila tekočo igralno izkušnjo. Seveda sem moral za to vklopiti možnost preračunavanje slike DLSS in izrabiti tehnologijo “Frame Generation”, a kljub temu upočasnjevanja nisem opazil – v bistvu sem si želel, da bi zaslon ponujal še malce večjo ločljivost, saj za RTX 4080 ločljivost 2.560 x 1.600 ni resen izziv. No, vedno obstaja možnost priklopa zunanjega monitorja, kar je za tako zmogljiv prenosnik vsekakor opcija, ki je vredna resnega razmisleka. Spravil sem se tudi v preigravanje Senua’s Saga: Hellblade II, ki mi je povzročala težave na domačem PC-ju, tule pa tako resnih zatikanj ni bilo opaziti – bržkone na račun 12 GB pomnilnika grafične kartice RTX 4080.
Poleg vsakdanjega dela sta oba prenosnika zaradi močnih grafičnih kartic priročna tudi za poganjanje iger. Tu razočara malce baterija na Lenovo Legion Pro 7i, ki je ogromna in bi ob enem polnjenju morala trajati dlje.
Pri Yoga Pro 9i sem se… No, ravno tako spravil v preigravanje iger. Kaj hočete od mene – če spremljate tole stran, potem veste, da sem zaljubljenec v igranje iger in čeprav nam Yoga Pro 9i s svojim dizajnom sporoča, da je bolj pripravna za delo in urejanje videov, vseeno v sebi drži zmogljiv procesor ter grafično kartico RTX 4070, ki ravno tako omogoča preigravanje igre Cyberpunk 2077 pri visokih grafičnih nastavitvah. Kljub temu pa sem moral tule sklepati določene kompromise, saj je ločljivost 3.200 x 2.000 dovolj visoka, da zna na kolena spraviti tudi RTX 4070 – DLSS gor ali dol.
Kar se tiče baterije se noben od prenosnikov ni odrezal neverjetno dobro. Ob običajnem delu in občasnem gledanju filmov se je Legion Pro 7i iz polne baterije izpraznil v nekje šestih urah, kar je tudi za igričarski prenosnik presenetljivo malo. Rezultati bi morali biti boljši, saj Legion Pro 7i v sebi vsebuje baterijo zmogljivosti 99,99 Wh, tako da večje sploh v prenosnik ni možno vgraditi, a očitno Intelov procesor in zmogljiva grafična kartica zahtevata določena žrtvovanja. Yoga Pro 9i se je po tej strani odrezal mnogo bolje, saj sem iz enega polnjenja ob rednem delu iztisnil 11 ur uporabe, kar ni slabo, ni pa spet tak presežek, da bi se lahko na daljši izlet odpravil brez dodatnega kabla za polnjenje. Legion Pro 7i se malce odkupi s tehnologijo polnjenja Super Rapid Charge, ki baterijo do polne zmogljivosti napolni v slabi uri.
Mini LED zaslon na Yoga Pro 9i ponudi bolj svetlo in živobarvno sliko.
Kot vidite se prenosnika Lenovo Legion Pro 7i in Yoga Pro 9i razlikujeta v marsikakšnem pogledu, čeprav tega morda ne bi sklepali, ko ju postavimo ob bok. Recenzija obeh izdelkov skupaj se mi zdi dobra lekcija, na kaj vse mora kupec paziti pri morebitnem nakupu novega prenosnika – seveda pa je treba najprej odgovoriti na vprašanja, zakaj sploh kupujete nov prenosnik in za kakšne namene ga namenite izrabiti v svojih vsakdanjih navadah.
Takšni prenosniki višjega razreda seveda zahtevajo svojo ceno in ta ni za plitve žepe. Lenovo Legion Pro 7i na Mimovrste zase zahteva 4.0008 €, medtem ko Yoga Pro 9i nosi bolj ugodno cenovno postavko 2.794 €.
Sredi teh vročih poletnih mesecev se človeku ne da niti razmišljati, kaj bi igral in kateremu založniku bi tokrat odštel težko prislužene evre. K sreči Sony vsem naročnikom na njihov servis PlayStation Plus upraviči vsaj eno od teh nalog in tako vsak mesec v ponudbo pošlje nov katalog iger, ki ga nato samo prevzamete v svojo knjižnico, nakar še stisnete gumb za inštalacijo.
Kot vedno je tudi ta mesec ponudba razdeljena na več stopenj in jo lahko detajlno razberete na PlayStation blogu. Naročniki osnovnega servisa PlayStation Plus Essentials ste že v začetku julija dobili dostop do trojice novih iger NHL 24, Borderlands 3 in Among Us, vse te pa so prištete v katalog vseh tistih, ki držite naročnini na ponudbi Extra in Premium, ti pa bodo zdaj deležni tudi novih dodatnih dobrot.
Naročniki kluba Extra boste od 16. julija dalje lahko dostopali devetih novih iger in to iz raznoraznih žanrov. Ponudba je tokrat dokaj konkretna in pri njej zagotovo najbolj izstopa igra Remnant 2, ki je izšla skoraj točno eno leto nazaj in so jo mnogi označili za najboljšo strelsko “soulslike” izkušnjo. Poleg nje v estra katalog prihaja srednjeveška igra Mount and Blade 2: Bannerlord, ljubitelji RPG izkušenj pa se boste lahko pozabavali v priznani igri Pathfinder: Wrath of the Righteous. Če ste morda že preigrali Final Fantasy 7 Rebirth in vam sedmo poglavje te franšize še vedno ni dostavilo dovolj vsebine, potem boste zagotovo tudi veseli vključitve igre Crisis Core: Final Fantasy 7 Reunion, ki se osredotoči na zgodbo protagonista Zacka.
Poln seznam novih iger za PlayStation Plus Extra je tako sledeč:
Remnant 2 | PS5
Crisis Core: Final Fantasy 7 Reunion | PS4 + PS5
Mount and Blade 2: Bannerlord | PS4 + PS5
The Jackbox Party Pack 9 | PS4 + PS5
Pathfinder: Wrath of the Righteous | PS4 + PS5
No More Heroes 3 | PS4 + PS5
Travis Strikes Again: No More Heroes Complete Edition | PS4
Deadcraft | PS4
Steep | PS4
Svoje dobrote boste prejeli tudi tisti, ki si lastite naročnino na storitev Premium. V njej vas bo pričakala PSVR 2 igra Job Simulator in trojica starejših iger, ki pa, roko na srce, niso neki legendarni naslovi:
Job Simulator | PSVR2
Summoner | PS4 + PS5
Ratchet and Clank: Size Matters | PS4 + PS5
Jeanne d’Arc | PS4 + PS5
Kot rečeno, julijska ponudba Extra in Premium iger bo postala na voljo 16. julija, igralci pa jih boste za prevzem morali poklikati enkrat do 6. avgusta.
Kar štiri leta so že minila odkar smo nazadnje zapisali kakšno besedo glede spletnih bank, ki kljub vsem tem pretečenim letom še vedno ostajata nemška N26 in britanski Revolut, obe pa sta se zdaj dodobra zasidrali v zavesti uporabnikov po celem svetu.
Tem spletnim bankam se je skozi čas oprijel naziv “neobanke” in klasične slovenske banke jih ne marajo preveč. V zadnjem mesecu so se iz strani uporabnikov namreč pojavila poročila glede dragih provizij, ki jih slovenski banki NLB in Addiko zaračunavata vsakemu, ki svoja sredstva prenakaže na račune neobank tipa N26 in Revolut.
Višje provizije so bile sprva samo stvar ugibanj, nakar sta banki stvar tudi uradno potrdile za spletno stran Forbes Slovenija. NLB je na svoji strani objavil nov cenik, ki uporabnikom pri nakazilih na neobanke zaračunava 1,5 odstotka vrednosti nakazila do največ 150 €. NLB takšna nakazila imenuje “quasi-cash” transakcije, ki jih meče v isti koš kot vsa nakazila spletnih strani, ki se bavijo s hazarderstvom oziroma igrami na srečo.
NLB pravi, da ta tarifa velja za nakazila na digitalne banke preko kartičnega sistema in te transakcije smatrajo kot prenos sredstev in ne kot dejansko plačilo izdelka, zaradi česar so tudi provizije višje. Stranke se medtem pritožujejo, da jih banka o višjih tarifah ni obvestila direktno, čeprav Forbes opozarja, da je NLB izpolnil svojo dolžnost že s tem, da je nove cenike objavil na svoji spletni strani, čeprav v tistem spletne banke niso izrecno omenjene.
Še dražji od NLB-ja pa je banka Addiko, ki za transakcije na N26 ali Revolut v svoj žep pospravi kar 5 % vrednosti nakazila do maksimalno 136 evrov. Tudi ti na svoji spletni strani takšna nakazila obravnavajo za “quasi-cash”, a pravijo, da krivda pri temu ne stoji pri njih, ampak je v domeni mednarodnih kartičnih sistemov, na te pa Addiko nima vpliva.
*Posodobitev: odgovor Zlatka prihaja ob 15.00, ogledate si ga lahko v spodnjem oknu. Pesem nosi naslov Klepc krade.
Originalni članek:
Kdo pravi, da Slovenci ne moremo držati koraka z Američani? Kendrick Lamar je v svojem javnem sporu z raperjem Drakom teden nazaj izdal videospot za pesem Not Like Us in ta v sebi skriva toliko referenc in skritih pomenov, da si ga je treba ogledati večkrat, stvar pa je zaradi tega nabrala skoraj 48 milijonov ogledov. Ob nekje istem času se je začela drama odvijati tudi na naših domačih tleh, saj se je vnel spor med domačima raperjama Challe Salle in Zlatkom, ki pa je očitno še daleč od tega, da bo dobil kak epilog.
Dva tedna nazaj je Zlatko izdal komad Klepc laže, ob našem zadnjem štetju na dan izida pa je pesem dosegla 5k ogledov. Stvari so se od takrat drastično spremenile, saj ima zdaj ta 7 minut trajajoča pesem že več kot 900k ogledov in se počasi približuje milijonu, Challe Salle pa je včeraj spočel dolgo napovedani odgovor in to v obliki pesmi TATA.
Koliko je ta pesem dobra in rime kvalitetne naj vsak sodi sam, a glede na komentarje so ljudje dokaj razdeljeni. Nekateri pravijo, da stvar ne dosega raperskih standardov pesmi Klepc laže in da v bistvu celotna pesem deluje preveč defenzivno, saj je Zlatko premalokrat omenjen in je večina verzov o Challetu samem. Challe, čigar pravo ime je Saša Petrović, v svoji pesmi sicer namigne, da je Zlato popularen samo takrat ko napada njega in da je v preteklosti tudi sam počel grde stvari, kot je nespoštljiv odnos do slovenske zastave.
Ostali komentarji stvar hvalijo, kot vedno pa se pojavijo tisti čudaki, ki enemu in drugemu svetujejo, da “naj se spravita delat” in da imajo že dovolj te drame. Kar je smešno, saj tem ljudem nihče ne preprečuje, da pesem preskočijo in novice o tej temi ne kliknejo, a namesto tega si je nekdo vzel čas in se spravil v tipkanje komentarja, kar je ravno nasprotno vedenje od nekoga, ki bi mu bilo za to dramo malo mar.
In kakor se Saša želi izogniti nadaljnjemu spodbujanju drame, odgovor bo še vedno prispel iz strani Zlatka, ki je pesem označil za “jamranje” in je Challetu svetoval, da stvar izbriše iz kanala, drugače bo 24 urah sledil odgovor. In ta drama bo zdaj očitno dobila dodatne akterje, saj se je v njo pridružil Aleksandar Repić, slovenski javnosti bolj znan pod vzdevkom Pici – na Instagramu si lasti profil “nepridiprav”.
Ta je namreč sodeloval že pri snemanju prvega spota, zdaj pa se je pridružil tudi pri snemanju odgovora, ki ima pred sabo težko nalogo: v enem dnevu spisati besedilo, posneti spot, vse skupaj urediti v Premier Pro-ju in nato še naložiti na YouTube, premiero pa naj bi doživeli danes ob 16.00 15.00.
Kakor pravi Pici je materiala za odgovor ogromno, saj so se pojavila namigovanja, da Challe Salle manipulira z ogledi na YouTubu in že dolgo na svojih posnetkih briše neprimerne komentarje. Da grdi komentarji niso zaželeni je jasno tudi v spotu TATA, saj je pod video pripet komentar Challeta, ki pravi, da bodo neprimerne komentarje brisali, obenem pa najbolj pridnim komentatorjem, ki so tudi všečkali posnetek, obljublja brezplačne slušalke JBL Wave 200TWS.
*Posodobitev: na Instagramu se je oglasil JBL, ki je podal uradno izjavo, da je Challe Salle nagradno igro slušalk zagnal brez njihove vednosti.
Zanimiva je primerjava obeh pesmi na spletni strani Livecounts, ki pridno spremlja oglede in všečke. Klepc laže je v dveh tednih nabral 908k ogledov ter 23.403 všečkov in 1.437 palcev navzdol. TATA po drugi strani ravno tako pridno nabira oglede, saj se je v manj kot 24 urah nabralo 229k ogledov, a razmerje palcev navzgor in navzdol je bizarno: 10.006 všečkov in kar 12.835 tistih, ki so komadu podelili negativni odziv.
Drama tako še ni končana, a glede nato, da je Challe že večkrat zatrdil, da je preko pesmi TATA opral roke od vsega skupaj, dvomimo, da bo današnji Zlatkovi premieri sledil še kakšen odgovor.
Igra Suicide Squad: Kill the Justice League je eden od tistih finančnih spodrsljajev, ki je bil jasen že dolgo preden je stvar sploh prispela na prodajne police. Warner Bros. je namreč prišel na podobno brihtno idejo kot je nekdaj imel EA: zakaj ne bi studia, ki je znan po enoigralskih igrah, uporabili za kovanje večigralskega “live service” naslova, pa čeprav iz tega nimajo nobenih izkušenj? V EA-jevem primeru je BioWare izdelal igro Anthem, ki je crknila praktično takoj po izidu, medtem ko je pri Warner Brosu slabega pol leta nazaj nastala igra Suicide Squad: Kill the Justice League in ta kljub svojemu napajanju iz vesolja DC in spoštovanemu razvijalcu Rocksteady ni uspela upravičiti svojega stroška razvoja.
Zaradi slabih ocen in posledično tudi prodaje je Warner Bros. pri tej igri zabeležil nekje 200 milijonov dolarjev izgube in zdaj poskušajo ta denar nadoknaditi v navezi z Amazonom. Ta bo namreč v torek in sredo priredil vsakoletno večjo razprodajo Prime Day, v sklopu tega pa bo tudi vsem naročnikom njihovega servisa Amazon Prime podelil brezplačno kopijo igre Suicide Squad: Kill the Justice League, ki jo bo moč unovčiti v trgovini Epic Games.
Suicide Squad: Kill the Justice League bo tako postal brezplačen v manj kot pol leta po izidu in ne moremo reči, da smo nad tem ravno presenečeni. Igra ima namreč veliko težav in čeprav je uvod še nekako zanimiv za preigravanje, se kasneje igra ujame v zanko ponavljajočih se opravil, konec igre pa vam ponuja “raide”, ki pa so nekako ista stvar kot v kampanji, tako da bo zopet treba delati ene in iste stvari, v upanju, da dobite kakšen nov košček opreme. Rocksteady je sicer za igro obljubljal novo vsebino, a 1. sezona je bila razočaranje, 2. sezona pa bi morala iziti včeraj, a je bila prestavljena na 25. julij.
Poleg igre Suicide Squad: Kill the Justice League bodo tudi podeljene brezplačne kopije iger Chivalry 2 ter Rise of the Tomb Raider: 20 Year Celebration.
Trojico naslovov boste aktivirali znotraj servisa Epic Games in to 16. in 17. julija. A pozor: časa za aktivacijo ne bo na pretek, saj bodo igre za prevzem na voljo samo 48 ur.
Klasičnih RPG izkušenj nam boleče primanjkuje in čeprav nas je lani pošteno razvadil Baldur’s Gate 3, takšne igre ne dobivamo vsakoletno. Nekaj je bilo sicer upanja, da se bo morda novi Dragon Age prav tako vrnil k svojim koreninam, a zadnji napovednik nam je lepo dal vedeti, da se BioWare ne namerava vrniti v preteklost, ampak želi novo poglavje zapeljati v bolj akcijske vode, kjer bo največ štelo hitro izmikanje napadom in proženje omejenega nabora specialk.
Zato je treba upanja položiti kam drugam in igralci že leta veliko potenciala vidijo v razvijalcu Spiders. Ta je skozi svojo zgodovino spočel že več iger, a čisto vse od njih so bile zgolj povprečne. Po drugi strani pa je bil tudi opazen napredek pri razvoju igralne formule in njihov najbolj obetaven izdelek je bila igra Greedfall iz leta 2019, ki ji ni manjkalo veliko da bi postala ena res vrednih RPG izkušenj.
Morda bo več sreče v drugem poskusu, saj je Spiders že nekaj časa nazaj napovedal delo na Greedfall 2, ta pa je včeraj dobil nov napovednik. Drugi del, podnaslovljen The Dying World, se bo zopet odvijal v deželi Teer Fradee, tokrat pa bomo nastopali v vlogi domorodca, ki se bo želel maščevati vsemu trpljenju, ki ga je utrpelo njegovo ljudstvo iz strani domorodcev. Greedfall 2 bo tako kot predhodnik igran iz tretjeosebnega pogleda, v odpravo pa boste lahko vpoklicali še tri spremljevalce. A na področju boja se je pripetila večja sprememba, saj bomo tokrat pretepanje aktivno pavzirali in že iz igralnega napovednika je jasno, da se je tokrat razvijalec močno zgledoval po igri Dragon Age: Origins.
GreedFall 2: The Dying World bo najprej izšel v sistemu Early Access in zdaj smo za tega dobili uraden datum. Na Steamu bo tako moč igrati od 24. septembra dalje, nakar bo igra v tem stanju preživela nekaj časa, dokler ne bo pripravljena za polni izid, ki se bo poleg PC-ja zgodil tudi na konzolah PlayStation 5 in Xbox Series X.
Nintendo je od vedno veljal za znamko in ime, ki je družinsko prijazno in tega statusa se držijo tudi danes. To gre na račun njihovih najbolj prepoznavnih ikon kot sta denimo brata Mario in Luigi, potem je tu napihljivi Kirby, prisrčni Yoshi in tudi Zelda ni ravno takšna, kjer bi gledali v hektolitrsko prelivanje krvi. Ta imidž bi jih lahko opekel, saj bi te igre lahko zlahka označili tudi za “otroške”, vendar pa je Nintendo mojster igralnih elementov, tako da čeprav so njihovi naslovi pisani in vsebujejo nedolžne tematike, so obenem izjemno zabavni za igranje, tako da v njih lahko uživajo igralci vseh starosti.
Je pa Nintendo v svoji zgodovini vsake toliko dobil trenutke, ko se je javnosti želel predstaviti tudi kot platforma za bolj odrasle, nasilne igre. Leta 2002 je za konzolo GameCube izšla kultna igra Eternal Darkness: Sanity’s Requiem, ki jo je izdelal razvijalec Silicon Knights, igra pa je predstavila zanimive elemente grozljivih iger, ki so še danes videti unikatni in pred svojim časom. Nintendova konzola GameCube nosi tudi pomembno zgodovino znotraj franšize Resident Evil: predelava originalne igre Resident Evil se je leta 2002 pojavila ekskluzivno ravno tam, enako vlogo pa je nato prevzel Resident Evil 4.
Zdaj je ob izteku življenjskega roka konzole Switch Nintendo ponudil žanru grozljivk še eno možnost. No, vsaj sklepamo, da gre za grozljivko, saj se je včeraj na njihovem uradnem YouTube kanalu pojavil 15 sekund dolg dražilnik z naslovom Emio, ki pred zidom kaže človeka v dolgem plašču, na glavi pa nosi papirnato vrečko, ta pa ima zarisan nekakšen smejoč izraz. Kakšnih drugih informacij dražilnik ne izda, saj opis spodaj vsebuje zgolj ključnik #WhoIsEmio. Konec videa sicer pokaže eno japonsko besedo, ki v angleščini pomeni “Smiling Man”.
Glede na vse prikazano je praktično uradno potrjeno, da se gre za nekakšno grozljivko, a kar je najbolj nenavadno pri temu je dejstvo, da je dražilnik Nintendo naložil na svoj uradni kanal, kar navadno naredi zgolj za naslove izpod lastne produkcije.
Dandanes resda dobivamo serije, ki so presneto kvalitetne, a razpon med sezonami je postal že tako ogromen, da je postalo kakšno redno spremljanje televizije, ki bi nam vsako leto prinesla sveže epizode, praktično nemogoče.
Dober dokaz te teze je serija Severance, ki je doživela premiero februarja 2022 in Apple je z njo znova dokazal, da ima za svoj pretočni servis Apple TV+ velike načrte in da bo tam moč spremljati cel kup kvalitetnih izdelkov. Severance je med te vsekakor spadal, saj je 1. sezona vsebovala močno, čeprav nenavadno zgodbo, kjer se v bližnji prihodnosti delavci zavestno odločijo, da striktno ločijo spomine službe in zasebnega življenja, tako da med posedanjem na kavču v dnevni sobi v bistvu sploh ne vedo, kaj dopoldne delajo in kdo so takrat njihovi sodelavci.
Hitro je postalo jasno, da bomo dobili tudi 2. sezono in čeprav je bila ta potrjena dolgo nazaj, je kar ni bilo na spored. Včeraj smo končno dobili prvi dražilnik, ki pokaže, da se bodo vsi od prej znani delavci zopet vrnili v pisarne skrivnostnega podjetja Lumon Industries, ki si je marsikakšno idejo sposodil od iger Portal in da bomo naleteli na povsem nov lik, ki ga bo prevzela igralka Gwendoline Christie, ta pa zbrani druščini zapove, da bi ti “morali oditi”.
Poleg dražilnika smo dobili tudi datum premierne epizode, ki se bo na Apple TV+ pojavila 17. januarja 2025, tako da se je med obema sezonama pojavil kar 3-letni zamik. Druga sezona bo vsebovala 10 epizod, te pa bodo izhajale tedensko – finale se bo tako zgodil 21. marca.
Mlajši bralci zagotovo nimate pojma, kaj je ALF in zakaj bi kdo gledal komično serijo o kosmatem vesoljcu, ki se pridruži vsakdanjemu življenju povsem običajne družine, nakar tej poskuša na vsak način pojesti domačo mačko. A ameriške serije v začetku devetdesetih so bile pač takšne in za razliko od danes gledalci niso mogli preveč izbirati svoje navade gledanja, saj je tam kvečjemu kdo komu posodil videokaseto, drugače pa si se moral pač zadovoljiti s tistim, kar je bilo trenutno predvajano preko lokalnega kanala.
In slovenska televizija je imela ALF-a zelo rada, saj so gledalci pridno spremljali avanture rjavega vesoljca, zanimivi pa so postali tudi stranski igralci, ki so nastopali v vlogi družine. Skozi 103 epizode je ALF-u družbo delal mali Brian Tanner, ki ga je odigral Benji Gregory, ta pa je na žalost pred kratkim umrl, star vsega 46 let.
Novico o njegovi smrti je za spletno stran TMZ podelila njegova sestra, ki je v izjavi povedala, da je bil njen brat najden mrtev in to že 13. junija. Njegova smrt žal ni bila mirna, saj so ga našli znotraj avta na parkirišču banke Chase Bank in to v državi Arizona, ki se zadnja dva meseca bojuje s hudo vročino. Benji je bil v avtu s skupaj s svojim službenim psom Hansom in ta je ravno tako bil najden mrtev.
Benji je po svojem slavnem nastopi v seriji ALF dobil še nekaj ponudb za igranje, a se je od Hollywooda v celoti poslovil leta 2003, nakar se je pridružil ameriški mornarici, iz vojske pa se je poslovil že leta 2005.
Njegova je za TMZ še povedala, da je njen brat trpel za depresijo, bipolarno motnjo in je imel težave s spanjem, zaradi česar je preživel cele dneve in noči brez spanca. Razlog njegove smrti zaenkrat še ni znan, a predvideva se, da se je v avtu onesvestil zaradi vročine, ta pa je na koncu njega in njegovega psička tudi ubila.
Še vedno mi je presneto bizarna ideja, da režiser Ridley Scott po več kot 20 letih dela nadaljevanje svoje epske uspešnice Gladiator. To je namreč film, ki je lepo zaključil svojo zgodbo in če bi mi kakšno leto po njegovem izidu nekdo rekel, da je slišal govorice o drugem delu, bi ga uvrščal med tiste norce, ki so napovedovali Titanik 2.
Ampak stvar je resnična in ne samo da smo za njo dobili že prve slike, ampak smo včeraj dobili celo prvi napovednik. Ta v dolžino meri spoštljive 3 minute in na trenutke se mi je zdelo, da je celo pokazal že malce preveč, tako da bi morda priporočal tistim, ki bi si radi film ogledali povsem na sveže in brez kvarnikov, da napovednik preskočijo ali pa malce preklikajo.
Prikazano je vsekakor videti epsko. Glavno vlogo bo zastopal Paul Mescal, ki bo odigral odraslega Luciusa Verusa – tistega malčka, ki se ga spomnimo iz prvega dela kot nečaka norega strica, zdaj pa je to odrasel možakar, ki se kali znotraj gladiatorskih bojev. Družbo mu bodo delali Pedro Pascal kot general Marcus Acacius, Denzel Washington kot pretkani trgovec Macrinus in Joseph Quinn v vlogi norega cesarja Gete.
Seveda ne bo manjkalo epskih gladiatorskih spopadov, ki bodo tule še bolj začinjeni kot v izvirniku. V enem momentu se v areno spravi čisto pravi nosorog, vidimo pa lahko tudi kadre, kjer je kolosej poplavljen, tako da se morajo borci pretepati na čolnih. Vode bo veliko, saj kasneje vidimo tudi pravo morsko obleganje mesta, eksplozij pa je toliko, da bodo kino sedeži kar poskakovali v zrak.
Napovednik ima sicer proti koncu rapersko glasbeno spremljavo, kar mi nekako ne sodi v ta film, saj je original posedoval veliko bolj orkestralno in melanholično glasbeno spremljavo. Po drugi strani pa je tole zgolj napovednik, ki te mora spodbuditi k nakupu kino vstopnice in to nalogo je vsekakor dobro opravil.
Gladiator 2 se bo v kinodvoranah pojavil 22. novembra letos.
Microsoftov servis Game Pass je že dolgo med nami in od samih začetkov zanj velja, da je to ena najboljših kupčij v svetu igričarstva. Za ugoden mesečni znesek prejmete dostop do bogatega kataloga iger do katerega izven Slovenije lahko dostopate tudi preko telefonov, hkrati pa že na dan izida lahko igrate vse AAA igre, ki so izšle izpod Microsoftovega založništva.
Kupčija je bila tako dobra, da je veliko ljudi začelo ugibati, da bo servis kmalu zabeležil dvig cene naročnin in te govorice so postale še bolj verodostojne, ko je Microsoft najavil, da bodo naročniki letos prvič v zgodovini na dan izida dobili dostop tudi do frišnega poglavja serije Call of Duty. Takšna darežljivost preprosto zahteva svojo ceno, saj se vsak CoD proda v milijonski nakladi in založnik mora nekje nadoknaditi izgubljene evre in te plane so včeraj tudi uradno razkrili.
Game Pass se tako tudi uradno draži, a Slovenci ne bomo utrpeli preveč škode. Podražitve se bodo sicer zgodile povsod po svetu, vendar pa je v Sloveniji dostopna zgolj PC verzija servisa, ki trenutno stane 9,99 €, po novem pa bo ta cena skočila na 11,99 €. Nova cena stopi v veljavo že danes, 10. julija, a samo za nove naročnike, medtem ko boste tisti, ki ste že naročeni in vsak mesec redno plačujete položnice, še nekaj mesecev uživali v dobrotah stare cene. A tudi vi boste kmalu morali mesečno primakniti dva evra več mesečno, saj nove cenovne postavke začnejo 12. septembra veljati tudi za že obstoječe naročnike.
Več bo zmede na tistih trgih, kjer je konzola Xbox tudi uradno podprta. Tam obstaja možnost naročnine na Game Pass Ultimate, ki ponuja dostop do iger tudi na konzolah Xbox One in Xbox Series X, hkrati pa igralci dobijo možnost pretočnega igranja preko aplikacij na televizorjih in telefonih. Američani bodo po novem za Game Pass Ultimate morali namesto 16,99 $ plačevati 19,99 $, na teh trgih pa se bo pojavila tudi nova stopnja naročnine “Standard”. V ZDA bo cena za standardni paket 14,99 $ in ta možnost naročnine je v bistvu zamenjava za prejšnjo osnovno naročnino, ki ponuja dostop iger samo do iger na konzolah Xbox. Sprememba tule ni samo v imenu, saj bodo naročniki izgubili dve dobrini: nič več ne bodo na dan izida imeli dostop do najnovejših iger, za to pravico pa bodo morali plačevati več kot prej.
Nedavno smo poročali o zanimivem intervjuju v katerem je igralec Eddie Murphy razkril, da ne samo da je veliko zanimanje za snemanje novega poglavja risanih filmov Shrek, ampak da je peti del že sredi produkcije in da je sam že posnel vrstice za priljubljeni lik Donkeyja, hkrati pa bo ta nato dobil svoj lastni ločeni film.
Not too Far, Far Away… @Shrek 5 is coming to theaters on July 1, 2026 with Mike Myers, Eddie Murphy, and Cameron Diaz. pic.twitter.com/3j6ctXpPGu
Založnik Universal je nato preko risarskega studia Dreamworks na X-u tudi uradno potrdil, da je Shrek 5 resničen izdelek in to najavo pospremil s kratkim dražilnikom, ki je v bistvu samo premikajoči se poster, tega pa spremlja glasbena spremljava pesmi All Star – tega se seveda spomnimo iz originalnega Shreka iz daljnega leta 2001.
Universal je za spletno stran Variety potrdil, da se v peti film vrača skoraj celotna zasedba glasovnih igralcev. Shreka bo tako zopet odigral Mike Myers, Eddie Murphy bo nastopil kot Donkey, igralka Cameron Diaz pa se namerava zopet preizkusiti v vlogi princese Fione. Manjka samo Antonio Banderas, ki se je sicer pojavil šele v drugem Shreku, takrat pa je posodil glas šarmantnemu mačkonu Puss in Boots, ki je kasneje dobil svoje lastne filme. To sicer ne pomeni, da Antonia ne bo v filmu sploh, a najbrž z igralcem še trajajo pogajanja ali pa ga hranijo za kakšno presenečenje.
Pogajanja si lahko še vzamejo svoj čas, saj ima Shrek 5 svoj datum izida postavljen za 1. julij 2026, tako da ga bomo gledali šele čez dve leti, takrat pa bo od zadnjega uradnega dela Shrek Forever, minilo že kar 15 let.
Igra Batman: Arkham Knight je leta 2015 dobila tako visoke, kot tudi nizke ocene. Igralci so se pritoževali predvsem nad vozilom Batmobil, ki nam ni samo služil za prevažanje skozi mesto Gotham City, ampak smo se preko njega morali spravljati tudi v spopade in teh igralnih vložkov je bilo po mnenju igralcev preprosto preveč. Še več težav je povzročala predelava za PC, ki je bila tako slabo optimizirana, da jo je založnik Warner Bros. celo za nekaj časa umaknil iz prodaje.
A nihče se devet let nazaj ni zavedal, da nam je razvijalec Rocksteady Studios v bistvu dostavil zadnji kvaliteten naslov z Batmanom in da naslednjega ne bo na spregled še celo desetletje. Kljub kultnemu statusu Arkham iger založnik Warner Bros. na trg leta in leta ni poslal nove igre, ki bi se napajala iz sveta Batmana. Leta 2022 smo sicer dobili igro Gotham Knights, ki pa se je odvijala v ločenem “vesolju” in v njem smo nastopali v vlogi Batmanovih pomočnikov, nakar se je v začetku tega leta končno zganil tudi originalni ustvarjalec Arkham iger Rocksteady Studios, ki je dostavil Suicide Squad: Kill the Justice League. Ta je sicer nadaljeval štorijo prejšnjih Arkham iger, a je bil igralno povsem nekaj drugega in je bil kmalu po izidu spljuvan iz strani praktično vsakega, ki je stvar preizkusil.
Zato se oboževalci Batmana te dni vračajo v objem igre Arkham Knight, ki si je skozi čas na Steamu nabrala oceno “Very Positive” in je na PC-ju zdaj dobro optimizirana. Grafično je bila igra že ob svojem izidu videti naravnost čudovito, zato je impresivna tudi danes, zato je njeno igranje več kot priporočljivo. Zgodba je namreč odlična, pretepanje še bolj izpopolnjeno, spet pa se boste spopadli s celim kupom Gothamovskih zlikovcev, ki jih je odigrala grupa talentiranih glasovnih igralcev. Tudi Batmana je veselje poslušati, saj mu je glas posodil zdaj preminuli igralec Kevin Conroy.
Batman: Arkham Knight je del Steamove razprodaje in je trenutno znižan za kar -90 %, kar njegovo ceno zniža na samo 1,99 €. Če morda Arkham serije še niste preizkusili, potem je še bolj priporočljiv nakup paketa Batman: Arkham Collection, ki vam za 8,99 € ponudi vse tri Arkham igre, skupaj z vsemi njihovimi dodatki. Časa za nakup ni na pretek, saj se razprodaja zaključi že 11. julija.
In zgodba enega najbolj prepoznavnega oblikovalca RPG izkušenj na evropskih tleh je zdaj očitno zaključena. Da se je razvijalec Piranha Bytes znašel v velikih finančnih težavah je bilo znano že na začetku tega leta, saj je težke čase priznal sam razvijalec in takrat v javni objavi zapisal, da dela na novem projektu in da zanj zdaj iščejo novega založnika. Nemški studio je bil leta 2019 kupljen iz strani založnika Embracerja, a ta je v zadnjem letu zaradi propadle kupčije s Savdsko Arabijo začel masivna odpuščanja in preživeli so samo razvijalci, ki so kazali potencial za zaslužek.
Piranha Bytes med prinašalce denarja ni spadal, saj je ta studio zadnji dve desetletji živel predvsem na slavo svojih prvih dveh iger Gothic, nakar so naslednji projekti na tak ali drug način zveste oboževalce vsaj malce razočarali. Spočeli so denimo trilogijo iger Risen, a mnogi se strinjajo, da je bil dober samo prvi del, medtem ko sta nadaljevanji izgubili čar prejšnjih iger. Studio si je nato malce popravil z igro Elex, ki sicer ni bila zanič, a še vedno ni dosegala višav iger Gothic 1 in 2 po katerih so igralci še vedno imeli apetit – dober dokaz tega je mod The Chronicles Of Myrtana: Archolos, ki je zaradi svojega prepričljivega sveta urno priboril pozornost igralcev in si celo prislužil laskavi naslov moda desetletja.
Piranha Bytes je sicer dobila še eno šanso za preživetje z igro Elex 2, ki je izšla leta 2022, a ta je bila gromko razočaranje: niso je marali ne kritiki, ne igralci, zaradi česar je bil tudi dobiček slab. Naslednje igre iz njihovih rok zdaj ne bomo videli, saj je poljska spletna stran CD Action včeraj sporočila, da je studio dokončno zaprl svoja vrata, saj za svoj naslednji projekt ni našel založnika. Bivši zaposleni je slikal žalostne prizore zaprte pisarne, ki je bila dokončno razmontirana. CD Action predvideva, da sploh ne bomo dobili kakšnega poslovilnega pisma in da bo legendarni studio potihem odšel v večna lovišča.
Piranha Bytes naj bi s svojim poslovanjem zaključila ob koncu junija, že lani novembra pa naj bi se od studia poslovil njen vodja Bjorn Pankratz. Ta je ravno tako včeraj najavil ustanovitev novega razvijalca Pithead Studio, ki ga bo vodil s svojo ženo Jennifer. Pithead bo delal manjše, bolj fokusirane RPG igre, več informacij pa naj bi dobili kmalu.
Ustanovitev nekakšne indie različice prejšnjega studia bi moral biti za oboževalce vsaj majhen žarek upanja, a vsi nad njim niso navdušeni. Govorice namreč pravijo, da je bil ravno Bjorn tisti, ki je nasprotoval delu na novem Gothicu in se je želel od te licence čim bolj oddaljiti, čeprav so ostali člani ekipe želeli zopet skočiti v Gothic svet. Stvar je nato napredovala do te mere, da je Embracer ustanovil povsem nov studio Alkimia Interactive, ta pa trenutno dela na polnopravni predelavi prvega Gothica.
Risana serija Futurama kar noče umreti in je zanimiv fenomen, saj je njeno nenehno oživljanje v bistvu plod dela njenih oboževalcev, ki po vsaki ukinitvi glasno pozivajo in zahtevajo nove epizode, nakar se stvar zopet vrne in prejme dokaj negativen odziv. Serija je svoje življenje začela leta 1999 in je bila nato ukinjena leta 2003, večina gledalcev pa se strinja, da so bile te originalne sezone še najboljše.
Futurama, ki nastaja pod vodstvom kreatorjev Simsonovih, Matta Groeninga, je bila nato leta 2009 ponovno oživljena in se je spet od nas poslovila leta 2013, nakar jo je 10 let kasneje oživel Hulu, ki je lani za njo spočel 11. sezono. Tudi ta oživitev je bila najprej pozdravljena z navdušenjem, a skoraj polovica sezone je prejela nizke ocene, zato se je sumilo, da morda gledanost ni upravičila vložka za 12. sezono.
Vendar smo se motili, saj je Hulu izdelal tudi 12. sezono, ta pa je pred kratkim prejela prvi napovednik. Sveže epizode se bodo bolj osredotočile na galaktične avanture, tako bomo obiskali starodavno robotsko vasico iz katere izvira Bender, se naučili zgodovino kave ter se poigrali v rojstnodnevni zabavi v kateri vedno nekdo umre.
Odkrito povedano je napovednik videti nekam utrujeno in ne morem reči, da sem se ob kakšni šali nasmejal. Čeprav se vrača veliko piscev iz originalnih sezon in celotna zasedba glasovnih igralcev, se zdi, kot da nekaj manjka. Tudi sami glasovi niso slišati prepričljivo: v napovedniku se napreza predvsem Billy West, ki je odigral Fryja, Professor Farnswortha in Zoidberga, a to lahko pripišemo njegovemu okrevanju po bitki s koronavirusom.
12. sezona Futurame bo držala 10 epizod, na pretočnem servisu Disney+ pa jo bomo spremljali od 29. julija.
V zadnjih nekaj letih smo zabeležili porast filmov, kjer je osrednja štorijalna nit profesionalno dirkanje. Hollywood tudi za naslednje leto pripravlja novo specialiteto, ki se bo imenovala preprosto F1, glavno vlogo pa bo tokrat zasedel že 60-letni Brad Pitt.
Pitt bo igral Sonnyja Hayesa, nekdanjega dirkača Formule 1, ki pa je v svoji karieri utrpel grozno nesrečo, zaradi česar je tem bolidom pokazal sredinec in se spravil preganjati ovinke v drugih dirkalnih disciplinah. A njegov prijatelj je zdaj postal lastnik izmišljene ekipe APXGP, ki ji gre na stezah izjemno slabo, saj nikoli v svoji zgodovini niso osvojili niti ene točke. A vse ni izgubljeno, saj so v svoje vrste dobile talentiranega novega dirkača, ta pa zdaj potrebuje izkušenega mentorja. Sonny se tako vrne v igro in za dobro uvrstitev je pripravljen tvegati marsikaj – in to vključuje varnost samih dirkačev.
Čeprav bo ekipa APXGP, bodo ostali bolidi znotraj filma licenčni in igralci bodo redno omenjali imena Ferrari, Mercedes, McLaren in Red Bull. Film očitno uživa polno podporo organizacije FIA – med producenti se bo poleg Jerryja Bruckheimera znašel tudi sedemkratni prvak Formule 1, Lewis Hamilton.
Film režira Joseph Kosinski, ki je enako vlogo zasedel tudi pri filmu Top Gun: Maverick, tako da nam za spektakularnost kadrov vsekakor ni treba skrbeti. Joseph želi dirke narediti čimbolj avtentične, zato so tudi snemanje opravili znotraj uradnih prog, ki jih vsako leto vozi karavana Formule 1.
Na film bo treba še malce počakati, zato smo dobili vpogled samo v dražilnik. F1 izide 25. junija2025, kasneje pa bo postal tudi del vsebine pretočnega servisa Apple TV+.
V preteklosti smo videli že veliko konceptnih videov, kjer se kakšen modder spomni obdelati kakšno stopnjo starejših iger v pogonu Unreal Engine 5, a to so samo manjši projekti, preko njihov avtor poskuša dokazati svoj talent, kar bi mu znalo priboriti tudi kakšno dobro službo. A nedavno najavljeni projekt Turtle Wow 2.0 je iz drugačnega testa, saj za njim stoji uveljavljena skupina ustvarjalcev, ki se je dejansko spravila preseliti MMO igro v novejši pogon Unreal Engine 5.
Turtle WoW sicer ni čisto nov projekt, saj ga je ekipa ustvarjalcev že nekaj časa vzpostavila kot enega od ponudnikov zasebnih strežnikov Word of Warcrafta, ki jih je dobesedno toliko, da se razvijalcu Blizzardu niti ne ljubi baviti z njihovim ugašanjem. Veliko teh strežnikov umre kmalu po rojstvu, saj ne naberejo dovolj velike igralne baze, ki bi upravičila nadaljnji razvoj, a Turtle Wow je malce drugačen. Zasebni strežnik, ki nosi podnaslov Mysteries of Azeroth, je nekakšna evolucija originalnega sveta, ki ga je 20 let nazaj predstavil Blizzard. Mysteries of Azeroth namreč ne gre po poti prvega dodatka Burning Legion, ampak nadaljuje zgodbo na svoj način in se osredotoči na tisto originalno vsebino in rase, ki nam jih je predstavila originalna kampanja.
Zdaj pa se je ekipa spomnila vse to prepeljati na naslednjo stopnjo preko selitve na pogon Unreal Engine 5 in da stvar ni samo neka izmišljotina oziroma pozna prvoaprilska šala dokazuje napovednik, ki prikaže igro v gibanju znotraj novega pogona in stvar je videti čudovito. Nekateri so projekt začeli označevati za World of Warcraft 2 in to na račun vseh pritiklin te predelave, ki so mnogokrat slišati kot preprosto preveč ambiciozne.
Poleg nove grafike in osvetljave je tu podpora za kontrolerje, možnost preklapljanja med staro in novo grafiko, podpora za vtičnike, izboljšan sistem za preprečevanje goljufanja, podpora tehnologij DLSS in FSR, stvar pa naj bi celo delovala preko telefonov in tablic, ki jih poganja operacijski sistem Android.
Neverjetno ambiciozni Turtle WoW 2.0 naj bi izšel enkrat v 2025, ekipa pa je na nekaj največjih vprašanj odgovorila na svojem forumu.
Internet je bil 20 let nekaj povsem drugega kot pa danes. Beseda “meme” takrat ni pomenila nič, niti nisi na spletu našel razne vplivneže in streamerje, ki bi s svojimi prenosi v živo istočasno privlekli tisoče gledalcev, iz tega pa so nato nastale bogate kariere. Stvari so bile takrat precej bolj nedolžne, vsak poskus ustvarjalnosti pa ti je znal pripeljati vsaj nekaj internetne popularnosti.
V tem razburkanem obdobju se je leta 2004 na spletni strani Newsground in posledično YouTubu (ta je bila takrat svoja lastna entiteta in ga še ni kupil Google) rodila risanka Salad Fingers, ki pokazala nekaj kratkih epizod in je nastala pod rokami ustvarjalca Davida Firtha. Risanka je oči nase privlekla na račun svoje nenavadnosti in čeprav jo danes označujemo za komedijo, moraš za njene šale posedovati poseben tip humorja. Stvar je namreč presneto bizarna, saj v glavni vlogi nastopa nenavadnež z imenom Salad Fingers, ta pa preko svojih podolgovatih prstov zelo rad praska raznorazne stvari, še posebej pa je navdušen nad zarjavelimi žlicami.
Kljub temu, da je od premiere minilo 20 let, David na svojo mojstrovino ni pozabil. V dveh desetletjih je Salada vsake toliko obudil: zadnjo, 13. epizodo smo dobili slabo leto nazaj, zdaj pa se je pred nami pojavila povsem nova, ki v obseg traja kar 7 minut, saj je tole posebna epizoda, ki obeleži 20. obletnico. Zaradi tega boste v temu delu videli kar nekaj referenc na pretekla poglavja, ki jih boste oboževalci zagotovo pozdravili in naš bizarni protagonist se zopet loti iskanja idealne žlice, ki mora biti obvezno tudi zarjavela.
Salad Fingers je sicer resda internetna ikona, a o njej dandanes slišimo bolj poredko. Kljub temu je eden igralec 3 mesece nazaj v igri Starfield odkril referenco ravno na to risanko, saj je ena omarica v igri vsebovala cel kup žlic, na steno omarice pa je njej lastnik vrezal besede “Spoons spoons spoons”. Žal nobena od njih ni bila zarjavela.
