Ljubitelji 2D-platformskih iger v zadnjih letih sicer niso bili prikrajšani, a so se večinoma morali zadovoljiti z igrami iz žanra roguelite, ki vsem ni po godu. Nekateri pač ne želijo po vsaki smrti začeti igre znova in se vedno znova prebijati skozi naključno generirane stopnje, temveč bi se raje vrnili v čase, ko so bile te vnaprej oblikovane. Takrat je sicer še vedno prevladovala visoka težavnost, a je bilo igro mogoče zaključiti s precej vztrajnosti – in z bogatimi žepi, polnimi kovancev, ki so jih igralci zapravili na arkadnih avtomatih.
Takšen žanr iger bo zdaj poskušal obuditi razvijalec Bitmap Bureau, ki si je nekako priboril licenco filma Terminator 2 in ustvarja igro Terminator 2D: No Fate. Gre za igro z retro podobo, podobno tisti izpred dobrih 30 let, le da so animacije bolj tekoče in izpopolnjene, spopadi z manjšimi in večjimi nasprotniki pa bodo ohranili klasičen arkadni slog.
Igra bo v celoti izkoristila kupljeno licenco, saj bomo lahko prevzeli vlogo treh likov: Švarcijevega T-800, Sarah Connor in odraslega Johna Connorja. Vsak od njih bo imel edinstvene veščine, ki jih bo treba med prečkanjem stopenj spretno uporabljati. T-800 bo pravi tank, ki se zanaša na svojo orožarno, Sarah bo gibčna bojevnica, sposobna tihega odstranjevanja sovražnikov, John pa bo nekakšna mešanica obeh slogov in bo predstavljal agilnega borca.
Igra bo poustvarila nekaj ikoničnih prizorišč iz filma. Tako bomo spremljali T-800 med njegovim golorokim pretepom v gostilni in pomagali Sarah pobegniti iz psihiatrične bolnišnice. Vse to bo dopolnjevala privlačna retro grafika, ki bo vsebovala tudi nekaj prizorov nasilnih usmrtitev – nenazadnje je to sestavni del franšize Terminator.
Terminator 2D: No Fate izide 5. septembra za PC ter konzole PS5, PS4, XSX, XO in NS.
Nemški razvijalec Piranha Bytes je že nekaj časa uradno mrtev, a duh njegove odlične serije iger Gothic živi dalje. Nedavno nam je ločen razvijalec Alkimia Interactive dostavil demo predelave prve igre, bivši člani ekipe pa so šli po svoji poti. Piranho je zadnjih nekaj let vodil Björn Pankratz in ta je s svojo ženo Jennifer že lani poleti najavil oblikovanje novega studia Pithead Studio, včeraj pa je ekipa pokazala napovednik za njihov prvi projekt Cralon.
Cralon kaže kar nekaj razlik v primerjavi z Gothic igrami in čeprav je tu še vedno prisotna temačna in zamorjena srednjeveška atmosfera, se tokrat za spremembo ne bomo sprehajali po odprtem svetu, ampak znotraj rovov temnic in zapuščenih rudnikov. Ta žanr iger se specifično imenuje “dungeon crawler”, najbolj znani predstavnik tega pa je prastara igra Ultima Underworld in malce novejši Arx Fatalis, a tudi ta je danes star že 23 let.
Ta žanr iger tako že dolgo ni dobil kakšnega vidnejšega predstavnika v katerega bi bilo vloženega nekaj proračuna in bi za razvojem stala talentirana ekipa. Cralon bo veliko navdiha pobral iz prej omenjenih iger, igrali pa bomo lovca demonov, ki pade v ostareli rudnik in mora iz njega pobegniti, vmes pa seveda naleti na kup pasti in nevarnih sovražnikov.
Prvi napovednik pokaže bolj okolico, ki je vsekakor temačna in bore malo drugega. Sicer vidimo nekaj bojevanja, ki bo tokrat potekalo iz prvoosebnega pogleda, kar pri srednjeveških igrah takoj sproži pomisleke, a morda bo Björn s svojo ekipo potegnil kakšno lekcijo iz sorodnih iger tipa Kindgdom Come: Deliverance 2 in dostavil dejansko zabaven boj, ki je v napovedniku videti nekam okorno.
Pomisleke sproža tudi sam Björn Pankratz, ki je bil sicer dolgo prisoten v studiu Piranha Bytes, a je vodilno vlogo prevzel pri igrah Elex, ki so pri igralcih pustile mešane vtise – še posebej drugi del ni izpolnil pričakovanj in je verjetno tudi krivec za propad studia. Tudi od tega je morda Björn potegnil nekaj lekcij, a do sodbe nove igre zna miniti še kar nekaj časa, saj ta nima datuma izida, si jo pa lahko medtem ogledate na Steamu.
Sem velik zagovornik velikih tipkovnic, in če bi se odpravljal po nakup, bi si v košarico dodal izdelek, ki ima vse: od smernih tipk do numeričnega dela, ki ga pridno uporabljam. Preprosto je bolj kul tipkati številke z desno roko, saj bi drugače moral pozorno iskati vsako številko, pri daljših zapisih pa bi se med tem zagotovo vsaj enkrat zmotil.
A razumem, da vsi niso takšni kot jaz in imajo na svoji delovni mizi raje minimalizem. Zato so se najprej pojavile tako imenovane TKL tipkovnice, ki jim je nekdo “odrezal” numerični del. Nato so proizvajalci razvili še bolj kompaktne modele, ki jih lahko pospraviš v nekoliko večji žep, a kljub temu nudijo bogat nabor funkcionalnosti. Svoj prispevek v tej kategoriji izdelkov je dodalo tudi slovensko podjetje UVI s svojo minimalistično tipkovnico UVI Pride Nano.
Tipkovnice UVI Pride so pri nas že dobro poznane, saj je ta znamka doživela več iteracij, vendar tako kompaktne oblike do zdaj še nismo videli. Gre za tipkovnico, ki je na voljo le v črni barvi, njene mere pa znašajo zgolj 29,3 x 11,2 cm, debelina na zgornji strani pa je 5,5 cm.
V paketu poleg same tipkovnice dobimo še slovenska navodila za uporabo ter kabel USB-C, ki tukaj ni namenjen polnjenju, ampak služi kot obvezna povezava z osebnim računalnikom, prenosnikom ali Apple Macom. Napravo je treba obvezno priključiti na eno od teh naprav, saj je ne moremo povezati s telefonom ali tablico, kar je škoda, saj bi bila zaradi svoje majhne velikosti odlična za prenos in bi prišla prav za spontano delo v predavalnici ali lokalni kavarni.
Pri tipkovnicah sem vedno vesel šumnikov in velike Enter tipke.
Pri takšnem delu sicer ne bi ostali neopaženi, saj UVI Pride Nano zaradi trdnega ohišja in kakovostnih stikal vsebuje nekaj teže in sicer 618 gramov, tako da lahko ob prvi postavitvi pošteno zatresete mizo. Tipkovnica se ponaša z minimalističnim videzom: na sprednji strani se nahaja le utor za priklop USB-C, spodaj pa najdemo dve dvostopenjski nogici, ki omogočata dodatno dviganje višine. Na sprednji strani je viden logotip Pride Nano, na preslednici pa logotip blagovne znamke UVI Gear.
Primarno gre za igričarsko tipkovnico, kar postane jasno takoj, ko jo priključiš na računalnik in te pozdravi prva kombinacija RGB osvetlitve. Pride Nano skupno vsebuje 62 tipk in z veseljem sem ugotovil, da zaradi kompaktne velikosti nismo izgubili večje tipke Enter. Prav tako UVI ni varčeval pri stikalih – to je povsem mehanska tipkovnica z rdečimi stikali, kar pomeni, da je nekoliko glasnejša, a izjemno prijetna za tipkanje. Resda se je treba na njeno majhnost najprej privaditi – še posebej tisti, ki ste leta tipkali le na polne tipkovnice s stranskimi bližnjicami – a to ne traja dolgo. Tipke niso natlačene skupaj, zato omogočajo udobno in gladko tipkanje.
Tipkovnica vsebuje udobne tipke in rdeča mehanska stikala.
Na prvi pogled se morda zdi, da zaradi majhne velikosti in pomanjkanja smernih tipk, numeričnega dela ter drugih dodatnih tipk ne boste mogli opravljati vseh vsakdanjih nalog, a temu ni tako. UVI Pride Nano namreč prebrisano skrije te funkcije na obstoječe tipke: smerne tipke so na primer postavljene na tipke Alt, FN in vezaj. Na enak način dostopamo tudi do tipk Home, PgUp, End, PgDn, Del in PrtSc – vse to je lepo popisano v priloženem priročniku, kjer najdete tudi navodila za spreminjanje RGB osvetlitve, ki ponuja 18 različnih kombinacij.
Žal tipkovnica ne podpira programske opreme UVI One, kar bi bilo koristno za prilagajanje delovanja tipk ali ustvarjanje lastnih makrov. Po drugi strani pa gre za gaming tipkovnico, kjer makri niso nujno potrebni – privzete nastavitve so dovolj za udobno igranje. Pritisk tipk je odziven in hiter, povratni učinek pa odličen. Zaradi svoje mase tipkovnica ostane stabilna na mizi in se med igranjem ne premika.
Paket vsebuje tipkovnico, kabel USB-A v USB-C, klešče za odstranjevanje tipk in navodila, ki vam lepo razložijo vse bližnjice. Bonus je še UVI kovanček, ki ga dobite ob nakupu brezplačno!
Na koncu sem ugotovil, da mi je UVI Pride Nano ponudila veliko več, kot sem pričakoval. Priznati moram, da sem bil sprva skeptičen, saj sem se bal, da mi bo zaradi pomanjkanja tipk otežila delo. A ko sem preizkusil vse bližnjice in nastavitve, sem ugotovil, da ponuja skoraj enako funkcionalnost kot večje tipkovnice, le da jo lahko vzameš s sabo na pot.
UVI Pride Nano se ponaša tudi z ugodno ceno – na uradni spletni strani jo lahko kupite za 44,90 €, zraven pa prejmete še kovanec UVI Coin in brezplačno dostavo.
Najprej so bile novice o novem poglavju franšize Shrek zgolj govorice, nakar je bil film lani poleti tudi uradno potrjen, zdaj pa sta Universal in DreamWorks predstavila še prvi dražilnik. Ta je sicer kratek, le nekaj sekund, a v njem lahko vidimo veliko.
Dobra novica je, da se vrača glavna igralska zasedba. Vlogo naslovnega Shreka bo znova prevzel Mike Myers, Eddie Murphy bo Donkey, Cameron Diaz pa Fiona. Družbi se bo pridružila Shrekova in Fionina hčerka Felicia, ki ji bo glas posodila Zendaya – igralka, ki ima očitno zakonsko obvezo, da se pojavi v vsakem novem hollywoodskem projektu.
Kratek video gledalcev sicer ni preveč navdušil. Veliko je pritožb na nenavadno odločitev, da Shrek in druščina v magičnem ogledalu gledajo “meme”, ki jih je franšiza ustvarila skozi leta. Spet drugi se pritožujejo čez animacijo in sam izgled glavnih nastopajočih. Animacija je sicer razumljivo bolj podrobna od prejšnjih delov, a ustvarjalci so spremenili dizajn nekaterih likov – pri Oslu je zdaj vidna vsaka kocina na bradi, kar morda namiguje, da se je tudi sam postaral. Poleg tega se mnogim zdi nenavadno, da Shrek v edinem stavku, ki ga izgovori, nima svojega prepoznavnega škotskega naglasa.
Spremembe v animaciji so bile pričakovane, saj je od izida prvih Shrekovih avantur minilo že veliko časa – prvi film je izšel leta 2001, zadnji, Shrek za vedno, pa že pred petnajstimi leti. Medtem se je razvila tudi ločena serija filmov Obuti maček, zato so se mnogi gledalci spraševali, zakaj v dražilniku ni tega pomembnega lika, ki ga je od prvega nastopa dalje upodabljal Antonio Banderas. Igralec je v nedavnem intervjuju potrdil, da še ni prejel ponudbe za vrnitev v vlogi, zato upamo, da se to do izida filma spremeni.
Shrek 5 je še daleč – premiera v kinih je načrtovana za božični čas leta 2026, kar pomeni, da bo na novo avanturo treba čakati še skoraj dve leti.
Ko je Warner Bros. prvič najavil namero, da bo po huronsko popularni igri Minecraft posnel celovečerec, je marsikdo verjetno zavil z očmi, saj pač nihče ni zares zahteval da bi iz te licence delal filme. A po drugi strani so se verjetno takšni pomisleki pojavljali tudi pri drugih takšnih poskusih Ko je Warner Bros. prvič napovedal namero, da bo po huronsko priljubljeni igri Minecraft posnel celovečerec, je marsikdo verjetno zavil z očmi, saj nihče ni zares zahteval, da bi iz te licence nastal film.
A po drugi strani so se verjetno podobni pomisleki pojavljali tudi pri drugih poskusih selitve franšiz na filmska platna – pri Borderlandsu so bili upravičeni, pri Mariu in Sonicu pač ne. Warner Bros. upa, da se bo Minecraft film uvrstil med tiste predelave, ki so uspešno prestale preizkus skoka v drug format, in treba je reči, da je zadnji napovednik obetaven.
Osebno o Minecraftu ne vem skoraj ničesar, saj sem seznanjen le z osnovami. Vem, da je to graditeljska igra, kjer je edina meja domišljija igralca, in da sicer obstaja kampanja, a zgodba na splošno ne igra večje vloge. Zato mi je v zadnjem napovedniku pred izidom veliko referenc ušlo, a stavim, da jih je vsak pravi Minecraft igralec prepoznal in se zaradi tega še toliko bolj veseli obiska kinodvoran.
Warner Bros. je pri izbiri glavnih igralcev odprl denarnico. Jack Black, ki je tudi zasebno strasten igričar, bo nastopil kot Steve, Jason Momoa pa bo prevzel vlogo Garetta Garrisona, ki se skupaj z nekaterimi drugimi poskuša naučiti vseh pravil Minecraft sveta – tega naseljujejo prikupni kvadratasti prebivalci in ovce, pa tudi nekoliko manj očarljivi zombiji in prašičevci, ki jih krasijo presenetljivo dobri CGI učinki. Film se močno naslanja na izročilo igre, zato bodo poznavalci naleteli na številne prepoznavne predmete, prisotno pa bo celo kovačenje po receptih.
Skratka, Minecraft film je videti, kot da vsebuje vse sestavine za mega uspešnico v kinodvoranah. Kako močno bo napihnil blagajne, bomo videli od 3. aprila dalje.
Sonyjev drugi poskus znotraj virtualne resničnosti ni bil slab, a zdaj je že očitno, da podjetje v izdelek PS VR2 nima več toliko zaupanja, kot ga je imelo na začetku – pa že takrat so stvari temeljile na precej šibkih temeljih. Sony je sicer ustvaril kakovostno napravo, ki pa jo je omejil izključno na svojo konzolo PlayStation 5. Šele leta kasneje smo dobili adapter, ki omogoča igranje tudi na PC-ju, a žal ima ta svoje pomanjkljivosti, saj na računalnikih ni podprta tehnologija sledenja oči.
Sony se je zdaj odločil privabiti nekaj novih kupcev z znižanjem cene očal. Popust bo trajen in zares občuten. Prejšnja cena paketa PS VR2, ki poleg samih očal vključuje tudi napredne kontrolerje, je znašala 600 €, po novem pa boste to napravo lahko pri uradnem zastopniku kupili za samo 461 €. Na voljo bosta dva takšna paketa: standardni, ki ne vključuje nobene igre, in različica, ki vsebuje še licenco za igro Horizon: Call of the Mountain.
PS VR2 je od izida prejel kar nekaj novih naslovov, a večinoma gre za predelave že izdanih iger, prilagojenih za novi sistem. Tako lahko na njem najdemo klasike, kot sta Beat Saber in The Walking Dead: Saints & Sinners, pa tudi nekaj novejših naslovov, kot so Metro Awakening in Alien: Rogue Incursion, konec marca pa izide še Hitman: World of Assassination. A morda najbolj prepričljive VR izkušnje na tem sistemu so tiste, ki jih uradno ni možno igrati nikjer drugje – in ironično gre za brezplačne VR-nadgradnje že izdanih enoigralskih iger. Mednje lahko prištejemo Resident Evil 4 Remake in Resident Evil Village, neverjetna pa je tudi dirkaška izkušnja v Gran Turismo 7.
Težava ostaja v tem, da Sony za prihodnost ni napovedal kakšnih res velikih VR iger, a tudi katalog že izdanih naslovov je dovolj impresiven, da vam ne bo prehitro zmanjkalo vsebine. Poleg tega lahko z adapterjem preizkusite še igre na PC-ju.
Starejši igralci še vedno objokujemo nedavno odločitev založnika Warner Bros., ki je za vedno zaprl razvijalca Monolith Productions in tako končal njegovo 30-letno delovanje, v katerem je ustvaril kopico legendarnih naslovov, kot so No One Lives Forever, Blood, Condemned: Criminal Origins in Shadow of Mordor.
Med vsemi omenjenimi naslovi pa je morda najbolj slaven tisti, ki nosi ime F.E.A.R.. Ta prvoosebna streljačina nam je leta 2005 ponudila igralne elemente, ki jih redko vidimo na kupu: napredno strelsko akcijo z mehaniko upočasnjevanja časa ter srhljive grozljive trenutke, v katerih nas je pošteno strašila skrivnostna deklica po imenu Alma. Poleg tega smo med igranjem naleteli na izjemno umetno inteligenco nasprotnikov, ki so znali skupinsko napadati, iskati zaklone in igralca obkoljevati z več strani.
Igra F.E.A.R. je še danes izjemno cenjena. Čeprav se njena grafika že nekoliko pozna, je še vedno videti presenetljivo napredno. Tudi mlajši se lahko brez težav podajo v igranje, ne da bi preveč trpeli zaradi arhaičnih tekstur, saj te pomanjkljivosti odlično nadomeščata napredno osvetljevanje in spektakularni strelski učinki, pri katerih iskre letijo na vse strani.
F.E.A.R. Platinum – featuring the base game and both expansions – will be available as part of the GOG Preservation Program by next month. Originally scheduled for a later timeframe, we’ve decided to accelerate this release to properly recognize Monolith’s contributions to… pic.twitter.com/efu8872vx1
Da bo igra lahko nemoteno delovala še vrsto let, bo poskrbela trgovina GOG, ki jo je uvrstila v svoj program ohranjanja starejših iger, in sicer preko zbirke F.E.A.R. Platinum. Sprva je bil vstop v ta program načrtovan za kasneje, a je GOG zaradi novice o zaprtju studia Monolith postopek pohitril, tako da je zbirka že na voljo. Trenutno si lahko paket, ki vključuje originalno kampanjo in dva dodatka, privoščite po močno znižani ceni – zgolj 98 centov. Akcija bo trajala le dva dni, zato jo je vsekakor pametno izkoristiti, saj za drobiž dobite vrhunsko prvoosebno akcijo, podkrepljeno z zapomljivo zgodbo.
Zanimivo je, da je v tem paketu Monolith razvil samo originalno kampanjo, medtem ko je za dodatka Extraction Point in Perseus Mandate poskrbel razvijalec TimeGate Studios. Monolith je bil takrat očitno že na polno zaposlen z izdelavo nadaljevanja F.E.A.R. 2, ki pa ni dosegel višin predhodnika. Franšiza je zadnje izdihljaje doživela leta 2011, ko je izšel F.E.A.R. 3. Tega je razvil studio Day 1 Studios, a je bil popolnoma odmaknjen od izvirne vizije Monolitha, zaradi česar ga niso marali ne igralci ne kritiki.
Igra Dragon Age: The Veilguard zame osebno sicer ni bila popoln polom, saj sem v boju užival, sem pa imel kar nekaj pripomb glede samega sveta in zgodbe, ki me nista zadovoljila tako, kot sem pričakoval od veteranskega studia BioWare. Še bolj kot mene pa je naslov razočaral založnika EA, ki je v finančnem poročilu zapisal, da se je prodalo le polovico pričakovanih kopij. Sledila so seveda odpuščanja, zaradi česar imam danes res malo upanja, da bomo kdaj dočakali nov del franšize Mass Effect, o Dragon Age 5 pa lahko le še sanjamo.
EA zdaj poskuša iz igre iztržiti čim več, dokler je še sveža, zato se je odločil za partnerstvo s Sonyjem, s čimer bo The Veilguard postal del marčevskega paketa PlayStation Plus.
In to ne dražje stopnje Extra, temveč kar Essentials, ki igralcem vsak mesec prinese trojico novih iger, ki jih lahko za določen čas aktivirajo in nato obdržijo za vedno. Dragon Age: The Veilguard je najpomembnejši naslov marčevske ponudbe, saj gre za AAA igro, staro manj kot pol leta, ki se na konzoli PlayStation 5 prodaja po ceni 70 €. Zdaj pa jo lahko preigrate v celoti za samo 8,99 €.
Marec prinaša tudi platformsko igro Sonic Colors: Ultimate, ki je predelava igre iz leta 2010, prvotno izdane za konzolo Nintendo Wii, tokrat pa jo lahko izkusimo v grafično izboljšani podobi. Paket bo vseboval tudi Teenage Mutant Ninja Turtles: The Cowabunga Collection, zbirko 13 iger z Ninja želvami, ki jih je založnik Konami izdal med letoma 1989 in 1994. Lepo darilo za nostalgike, a v igranju bodo uživali tudi tisti, ki jih zanima zgodovina videoiger.
Trojica iger bo v sklopu PlayStation Plus Essentials na voljo od 4. marca. Do takrat lahko še vedno prevzamete aktualno ponudbo iger, ki jo sestavljajo High on Life, Pac-Man World Re-Pac in Payday 3.
Fantazijski svet Pesmi ledu in ognja, ki ga je pred leti ustvaril George R. R. Martin, je epski – ne le zaradi zmajev, temveč tudi zaradi premišljeno zasnovanih političnih spletk in bogate zgodovine različnih hiš, ki so skozi zgodovino sklepale zavezništva in si kasneje zabadale nože v hrbet. Kot tak je ta svet idealen tudi za druge formate, kar je dokazala HBO-jeva serija Igra prestolov, ki je pritegnila množično občinstvo.
Presenetljivo pa v tem svetu še nismo dobili zapomnljive videoigre, čeprav bi bil fantazijski univerzum kot naročen za kaj takega. Pred leti nam je razvijalec Telltale sicer dostavil epizodno avanturo, ki je bila solidna, a igralci so si bolj želeli RPG, v katerem bi lahko prosto raziskovali svet, sodelovali v dialogih in se v ključnih trenutkih zanašali na pomoč zvestega meča, vse skupaj pa bi spremljala zanimiva zgodba, ki bi se odzivala na njihove odločitve.
Takšen projekt bi zahteval talentiran studio in leta razvoja, zato je nerazumljivo, kako je lahko Warner Bros., ki si lasti platformo Max in na njej razvija vsebine iz licence Igre prestolov, zamudil to priložnost. Imel je talentiran studio Monolith, ki je že dokazal svoje sposobnosti pri ustvarjanju iger v odprtem svetu, a namesto da bi mu zaupal razvoj igre v tem univerzumu, mu je naložil izdelavo igre Wonder Woman, ki je bila zdaj preklicana, studio pa zaprt.
Priložnost bo zdaj poskušal izkoristiti korejski razvijalec Netmarble, ki je novembra lani predstavil igro Game of Thrones: Kingsroad. Prvi napovednik je vzbudil precej navdušenja, ki pa je hitro splahnelo, ko je razvijalec razkril, da gre za mobilno igro. A začetni val zanimanja je bil dovolj velik, da so pri Netmarble zdaj napovedali tudi različico za PC, za katero smo pred kratkim dobili nov napovednik.
Tudi ta napovednik daje jasno vedeti, da igra ne bo umirjena RPG izkušnja, v kateri bi kot deček ali deklica sanjali o viteštvu in se postopoma urili v mečevanju, dokler vas ne bi pod svoje okrilje vzel kakšen plemič. Kingsroad je akcijski RPG, kjer boste naenkrat klali več nasprotnikov, izvajali akrobatske poteze in zraven gledali v zastarelo grafiko – logično posledico dejstva, da je bil naslov prvotno razvit za mobilne naprave.
Igra obljublja odprt svet, ki ga boste raziskovali kot eden izmed treh razredov: Sellsword, Assassin ali Knight. Med igranjem boste v vmesnih sekvencah srečali tudi slavne like iz sveta Igre prestolov, kot so Cersei, Jaime in Jon Snow, ki bodo nosili podobe igralcev iz serije.
Kingsroad lahko že zdaj preizkusite v okviru dogodka Steam Fest, polni izid igre pa je načrtovan za drugo četrtletje letošnjega leta.
Spomnim se, da sem imel v osnovni šoli enega sošolca, ki je bil sicer lep, postaven fant, a je imel en velik problem: ni imel prav nobenega smisla za humor. S tem ne mislim, da se je ves čas držal resno, saj se je na moč trudil dostavljati razne šale, a te preprosto niso bile smešne oziroma so bile še za osnovno šolo preveč otročje. Tako so se zgodile situacije, da nas je bilo na kupu nekaj sošolcev, ki smo pokali šale in se na ves glas smejali, nakar je dostavil šalo on in je pogovor instantno zamrl, nekdo je pogledal na uro in se spomnil, da je zdaj res čas, da se odpravi na avtobus.
Čeprav tip ni imel smisla za humor, je odrastel v sposobnega človeka, ki mesečno zagotovo služi večjo plačo kot jaz, saj je imel svoj talent v drugi panogi. Poanta te zgodbe je torej, da vsi nismo za vse in da na silo humorja ne moreš sproducirati, a vsi niso tako pametni kot moj prej omenjeni sošolec. Nekaterim namreč na nek nepojasnljiv način uspe priti vse do pozicije, kjer lahko celo pišejo scenarije za šove, ki se nato predvajajo na nacionalni televiziji, in rezultat tega je novi katastrofalni šov Japajade.
V bistvu se sprva sploh nisem zavedal, da ta stvar obstaja, dokler na družabnem omrežju ni svojega gneva izlil Uroš Bitenc, in ta se bolj redko, če sploh kdaj, spravi v javno klevetanje produkta, ki nam ga dostavijo domači televizijski kanali. Sam imam rad takšno mazohistično trpljenje ob naravnost obupnih izdelkih slovenske televizije, in če sem lahko preživel predvajanje oddaje Bar in se prebil skozi obupnega Silvestrovanja, potem ni vrag, da se ne bi mogel spraviti tudi čez eno oddajo šova Japajade.
RTV Slovenija je imel petkov večerni termin vedno rezerviran za šove tipa V petek zvečer, kjer se je vrtela narodnozabavna glasba in smo vmes gledali še neke skeče. Zadeva je bila za mlajše bolj kot ne “cringe”, vendar so oddajo reševali dobri nastopi glasbenikov, v redu produkcija in simpatična naveza voditeljev Blaž Švab in Melani Mekicar. Dvojec je oddajo vodil do konca leta 2023, nakar je očitno za plačo teh dveh zmanjkalo denarja, zato je RTV Slovenija poiskal nov par voditeljev, Dejan Vunjak in Lucy Vrankar, ki sta se zdaj tudi prvič preizkusila v voditeljskih vlogah.
In da sta prvič na ta način stopila pred televizijske ekrane, se definitivno vidi, in roko na srce so takšne začetne težave tudi pričakovane. Nastop na nacionalki ni mačji kašelj in definitivno je med takšnim snemanjem prisotna trema, zaradi česar mi je čudna odločitev, da je RTV v to vlogo porinil dva čista začetnika, namesto da bi vodilno vlogo nosil en preizkušen veteran, medtem ko bi se drugi v prvi sezoni učil od njega. Namesto tega imamo dva človeka, ki med sabo nimata ravno veliko kemije in se med zapletata drug čez drugega, a verjetno tudi največji voditeljski mojster ne bi mogel rešiti obupnega formata te oddaje.
Produkcija je namreč storila smrtno napako in prvo oddajo oblikovala tako, da se vsa vsebina vrti okoli obeh voditeljev in poskuša ustvariti vtis, kot da sta to veterana oddaj tipa Mario Galunič, ki imata ogromno kilometrine in da zato posledično gledalca dejansko zanima njuna zgodovina, a nam v bistvu dol visi do Kamčatke. Kdo je Lucy in zakaj je sploh pomembno, da je to neka bivša stevardesa, ki se zdaj hoče preizkusiti v vlogi voditeljice? Šov ravno ta vidik poskuša izpostaviti kot nekaj hudo pomembnega: “Lucy je letela v Emirate in bila tudi v Ameriki!”, in res sem se ob teh delih dobil občutek, da RTV na nas gleda kot na tisto romunsko vasico v Boratu, ki se čudi letalom in oddajo spremlja na črno-belih televizorjih.
A še to bi preživel, če bi bila ta predstavitev dolga nekje 10 minut, ampak ne – oddaja se vleče dobro uro in pol, in medtem moramo ves čas gledati pumpanje ega obeh voditeljev. Lucy preko videokonference nagovorijo bivše sodelavke, in ta se jim nato solzna zahvaljuje. Dejanu na odru zavežejo oči in ga nato obiščejo kolegi, ki mu v roko porinejo harmoniko. Vse to je seveda pospremljeno s presenečenimi reakcijami obeh voditeljev: kot da vse te stvari ne bi bile že vsaj trikrat prej preizkušene na generalki.
Potem je tu obupna komedija, ki bi se je verjetno sramoval še tisti moj prej omenjeni sošolec. Voditelja se med sabo poskušata malce zbadati s šalami in ob tem je najbolj zabavno spremljati gledalce v ozadju, ki so skoraj ves čas smrtno resni, saj preprosto nihče ne izreče nečesa, kar bi bilo dejansko smešno. Še najbolj sem se veselil enega vmesnega vložka dveh žensk na odru, ki sta sedeli za mizo in vsake toliko komentirali trenutno dogajanje ter sta me najprej malce spomnili na tisti lutki na balkonu serije The Muppet Show. Teh prekinitev sem se veselil na račun naravnost obupnega dialoga, ki bi očitno moral biti smešen, a je tako bizarno zanič, da se bolj smeješ dejstvu, da je tole nekdo spisal, pogledal in si rekel: “Jop, tole je dovolj kvalitetno za našo nacionalno televizijo.” V bistvu sploh šal ni, saj se ženski samo slinita po voditelju Boštjanu Romihu, ki je tam zaradi neznanega razloga in se mu vidi, da bi tudi najraje čim prej iz njega pobegnil. Želel bi si tudi, da bi nehali z obupnim ponavljanjem fraze “Japajade”: stvar se ne bo prijela in postala del vsakdanjega žargona pa če se mi vse stevardese šova postavijo na glavo.
Kar se tiče glasbe, je pač stvar posameznega okusa, in jasno je, da je tole oddaja, namenjena starejšim, zato boste večinoma gledali narodnozabavne nastope. Petja v živo tule seveda ne boste videli in ga v bistvu niti nisem pričakoval, kar je samo po sebi žalostno – kje so časi oddaje Videospotnice, ki je bila sicer tudi sama po sebi amaterska, a je vsebovala neko dušo, h kateri so veliko prispevali nastopi glasbenikov v živo.
Skratka, šov Japajade je katastrofa, in čeprav sta voditelja ob koncu prve oddaje obljubljala, da bo naslednja epizoda bolj zanimiva in raznovrstna, za kaj takšnega gojim bolj malo upanja. Navadno se namreč ravno v premiero vloži največ truda, saj želiš z njo privabiti gledalca v nadaljnje gledanje, a tole je bil tak poden, da bi, če bi mi bilo to legalno dovoljeno, takoj preklical svojo naročnino na RTV Slovenija.
Masovna odpuščanja so še vedno vsakdanji del igričarske industrije in pred njimi ni varen prav nihče. Redko pa se zgodi, da se v celoti zapre studio, ki je bil z nami desetletja. Pred približno letom in pol se je zaprl razvijalec Volition, ustanovljen leta 1993, zdaj pa spletna stran Bloomberg poroča, da se od nas poslavlja še en veteranski studio – Monolith Productions.
Ta je bil ustanovljen leta 1994 in nanj imam prav tople spomine, saj je v svojem življenjepisu pustil nekaj res legendarnih naslovov. Leta 2000 so ustvarili No One Lives Forever, leto kasneje smo od njih dobili odličen Aliens Versus Predator 2, leta 2002 pa še No One Lives Forever 2. Njihova prava uspešnica pa se je zgodila leta 2005, ko so nam predstavili vrhunsko streljačino F.E.A.R., ki ni bila le grozljiva, ampak je ponujala tudi odlično strelsko akcijo, o umetni pameti nasprotnikov pa še danes nastajajo obsežni zapisi. Leta 2014 so se podali v svet iger z odprtim svetom s Middle-earth: Shadow of Mordor, kar so leta 2017 nadaljevali z Middle-earth: Shadow of War.
Na žalost bo slednja očitno ostala njihova zadnja igra, saj naj bi Warner Bros. sprejel težko odločitev in studio zaprl. Sprva so bile to le govorice, nato pa je založnik novico uradno potrdil nekaterim igričarskim portalom.
O težavah studia Monolith se je govorilo že prej, saj je imel v razvoju le eno igro – Wonder Woman, ki je bila prvič najavljena pred leti, a o njej nato nismo dobili nobenih novih informacij. Novinar Jason Schreier je pridobil podatke, da je razvoj igre naletel na velike ovire in se moral začeti znova, pri čemer je bilo vmes zavrženih okoli 100 milijonov dolarjev dela. Warner Bros. se še vedno pobira po katastrofalnem izidu igre Suicide Squad: Kill the Justice League, ki jim je prinesla približno 200 milijonov dolarjev izgube. Zato so se odločili projekt preprosto preklicati, preden bi si nakopali še večjo finančno luknjo. Ker Monolith očitno ni razvijal nobenega dodatnega naslova, je tudi sam končal svojo pot.
I see a lot of people responding to this news with complaints about David Zaslav, but it was president David Haddad who ran Warner Bros. Games for the last decade and who was responsible for overseeing all of the studios and their output.
Poleg Monolitha sta ugasnila še dva dodatna razvijalca – Warner Bros. je zaprl tudi studio Player First Games, ki je ustvaril igro Multiversus, in Warner Bros. Games San Diego, ki je delal na neznanem visokoproračunskem naslovu, ki je zdaj prav tako preklican.
Franšiza Fable ima v Microsoftovem ekosistemu in na PC-ju bogato zgodovino. Leta 2020 je razvijalec Playground Games, ki je pred tem delal na dirkaški seriji Forza Horizon, najavil ponovni zagon serije s preprostim imenom Fable, ki nima zaporedne številke. Takrat smo dobili tudi prvi dražilnik, nato pa več let nismo izvedeli nič konkretno novega ali dobili daljšega igralnega napovednika.
Fable bi moral iziti enkrat letos, a je Craig Duncan, vodja veje Xbox Game Studios, v uradnem Xbox podcastu igralcem sporočil, da razvoj igre sicer lepo napreduje in da vsebuje odlične igralne sisteme ter britansko obarvan humor. Kljub temu igre še nekaj časa ne bomo mogli preizkusiti, saj je bila prestavljena v leto 2026.
Duncan je ob tem pokazal tudi nekaj dejanskega igranja iz zgodnje različice igre in priznati moram, da Fable ni videti slabo. Gre za vizualno privlačen naslov, deželo Albiona pa bomo lahko raziskovali peš ali na konjskem hrbtu. Čaka nas precej pretepanja z manjšimi in večjimi nasprotniki, v enem kadru pa lahko vidimo tudi zvesto poustvarjene pečenice v ponvi. Glavni lik na koncu celo brcne kokoš – element, ki je že od nekdaj prepoznaven del te franšize. Protagonist je enak kot v prejšnjih napovednikih, zaradi česar sumimo, da na začetku ne bo mogoče ustvariti lastnega junaka, temveč bomo vedno igrali v vlogi določene bojevnice.
Fable bo torej izšel enkrat leta 2026, a Microsoftu ne manjka večjih naslovov. Ta mesec so na igričarske pašnike poslali Avowed, aprila prihaja South of Midnight, ki ga bo maja že nasledil DOOM: The Dark Ages.
Disney se pri upravljanju licence Vojna zvezd ni posebej izkazal. V projekte, kot so filmi in serije, je sicer vložil ogromno denarja, a vsi ti izdelki niso bili ravno kakovostni – nekateri privrženci Star Wars univerzuma jih celo označujejo za naravnost zanič, mnogi projekti pa so bili preklicani še pred izidom. Pred nekaj dnevi je denimo prišla novica, da je novi Vojnozvezdni film, v katerem bo Daisy Ridley znova igrala Rey, prestavil začetek snemanja na leto 2026, saj so želeli pisci še dopolniti zgodbo.
V poplavi Star Wars filmov so se kritiki in gledalci strinjali le glede enega – seriji The Mandalorian in Andor sta edina res dobra izdelka, čeprav je tudi Mando v zadnji sezoni prejel nekoliko nižje ocene. Andor so po drugi strani hvalili vsi, verjetno pa takšnega kritiškega uspeha ni pričakoval niti Disney, ki je po odličnih ocenah hitro odobril delo na 2. sezoni. Ta je zdaj, po dobrih dveh letih, dobila svoj prvi uradni napovednik.
Kot je videti, v novi sezoni akcije ne bo manjkalo, Cassian Andor pa bo znova osrednji lik. Andor se dogaja pred dogodki filma Rogue One: Zgodba Vojne zvezd, zato bomo lahko podrobneje spremljali razvoj zgodbe, ki vodi do uničevalke planetov – Zvezde smrti. Glavni nasprotnik bo tokrat Orson Krennic, ki smo ga nato srečali tudi v Rogue One.
Andor sicer ni zaslovel zaradi velikih eksplozij in spektakularnih spopadov med Jediji in Sithi, temveč zaradi bolj odrasle zgodbe, ki si je drznila upočasniti dogajanje in se osredotočiti na vojno kot pekel – tudi znotraj znanstvenofantastičnih svetov. Upamo, da bodo pisci to tematiko ohranili tudi v 2. sezoni, ki za marsikaterega gledalca predstavlja zadnji žarek upanja v franšizi Vojna zvezd.
Premiera 2. sezone Andorja bo 22. aprila, ko bodo na Disney+ prispeli prvi trije deli. Nato bomo vsak teden dobili po tri dodatne epizode, skupaj 12 v enem mesecu. Vse bodo na voljo izključno na pretočnem servisu Disney+.
Razvijalec Neowiz nam je na PlayStationovi konferenci State of Play predstavil prvi uradni napovednik za dodatek igre Lies of P z naslovom Overture, zdaj pa je ta igra odigrala pomembno vlogo tudi na Microsoftovi konferenci ID@Xbox, kjer smo dobili še en video posnetek dodatka.
Ta se za razliko od prejšnjega manj osredotoča na igranje in bolj na vmesne sekvence, v katerih vidimo našega Ostržka med raziskovanjem snežne pokrajine. Že od prej vemo, da nas bo Overture popeljal nazaj v preteklost, kar nam bo omogočilo pobliže spoznati sosledje dogodkov, ki so na koncu pripeljali do norije lutk. Na tej poti ne bomo sami – novi napovednik nam nekoliko bolje predstavi Leo, ki velja za legendarno figuro znotraj stalker sveta in nam bo očitno pomagala na naši poti. Neowiz nam s tem namiguje, da bo sodelovalno igranje v tem dodatku bolj izpopolnjeno. V originalni kampanji smo sicer lahko priklicali NPC-je na pomoč le pred obračuni s šefi, a ti pomagači so bile prazne figure brez osebnosti. Lea pa bo drugačna in bo imela pomembno vlogo pri oblikovanju zgodbe.
V napovedniku lahko vidimo tudi veliko voska, boj s skrivnostnim krokodiljem monstrumom in v enem kadru opazimo velik dvorec, ki bi lahko bil Monad Charity House, znan kot Rose Estate – pri njegovih vratih je namreč mogoče opaziti številne vrtnice.
Žal tudi ta drugi napovednik ni razkril natančnejšega datuma izida, zato še vedno velja okvirni datum “poletje 2025“, ki pa bo postal bolj konkreten, ko se bomo izidu nekoliko bolj približali.
Razvijalec LocalThunk te dni praznuje obletnico svoje igre Balatro, ki je pred dobrim letom očarala igralce po vsem svetu in postala instantna uspešnica. Kmalu je dobila predelave za več platform, igralci pa so se naravnost zaljubili v to roguelike izkušnjo, ki ponuja nekoliko drugačno različico pokra. Njena glavna privlačnost je zasvojljiva igralna formula – tako zasvojljiva, da karte vidiš še dolgo potem, ko zapreš oči.
Igra še vedno dobiva novo vsebino, saj LocalThunk k sodelovanju vabi različne igričarske partnerje, ki mu nato podelijo dovoljenje za upodobitev likov iz njihovih prepoznavnih franšiz na igralnih kartah. Najnovejši brezplačni DLC nosi ime Friends of Jimbo 4 in je že na voljo. V igri lahko zdaj na kartah odkrijete popularne figure iz iger, kot so Fallout, Rust, Slay the Princess in Bugsnax, ki se pridružujejo že prej izdanim podobicam iz iger Cyberpunk 2077 in Warframe.
LocalThunk je praznovanje prve obletnice igre pospremil s povsem nepričakovano najavo – Balatro je od danes na voljo tudi na platformi Game Pass. V Sloveniji sicer obstaja le naročniška različica za PC, a igra je na srečo dostopna tudi na računalnikih. Ob kliku na igro se sicer prikaže obvestilo, da je na voljo le za konzolo Xbox, vendar gre očitno za napako. Sam sem jo brez težav prenesel in zagnal, zato lahko iz prve roke potrdim njeno delovanje na PC-ju.
Zdi se, kot da je minila že cela večnost, odkar se je prvič začela omenjati predelava igre Gothic, ki jo je pred dobrimi 20 leti ustvaril zdaj že pokojni nemški studio Piranha Bytes in ki smo jo zelo radi preigravali tudi Slovenci. Založnik THQ Nordic je leta 2019 najprej predstavil dražilnik v obliki demota, ki ga je praktično vsak sovražil, a odziv je bil dovolj glasen, da je založnik nato odobril delo na polni predelavi, ki jo je zaupal povsem novemu razvijalcu Alkimia Interactive.
Ta se je pred približno petimi leti lotil dela in čeprav smo do zdaj dobili dva večja napovednika ter so bolj priljubljeni streamerji že lahko preigravali novi demo, datuma izida še vedno ni bilo na vidiku. Predelava bo najverjetneje izšla še letos, a preden se to zgodi, bodo igralci dobili dostop do prej omenjene demo različice igre, ki bo del Steamovega dogodka Steam Next Fest.
Demo je dejansko samostojna stopnja, ki je v končni različici igre ne boste videli. Namesto brezimnega heroja, ki bo nastopal v glavni kampanji, boste tukaj prevzeli vlogo Nyrasa, pripadnika sekte Brotherhood of the Sleeper, ki se prvič znajde v zaporniški koloniji Valley of the Mines. Demo služi kot nekakšno okno vpogleda v polno igro – lahko se boste pogovarjali z NPC-ji, raziskovali okolico ter se preizkusili v boju. Vse to vam bo dalo dovolj informacij o kakovosti predelave in vas na koncu morda prepričalo v nakup polne različice igre.
Igrali boste isti demo, kot so ga pred časom preizkusili priljubljeni streamerji, in iz njihovih posnetkov sem sam dobil mešane vtise. Stvar vsekakor izgleda bolje kot demo iz leta 2019, a hkrati se mi zdi, da studio čaka še precej dela – animacije so videti nekoliko nedokončane (še posebej nekatere obrazne mimike, ki delujejo bizarno), umetna inteligenca nasprotnikov pa je precej neodzivna. Studio je morda tudi nekoliko pretiraval z barvno paleto – zdelo se mi je, kot da je čez celotno sliko potegnjen nekakšen ReShade filter.
Demo bo na voljo že danes, 24. februarja, od 19.00 dalje, našli pa ga boste lahko na uradni strani Steama.
Finalisti turnirja so zdaj znani in štiri izbrane ekipe, ki so se prebile skozi kvalifikacije, že ogrevajo motorje za finalni spopad, ki se bo zgodil v soboto, 29. marca na lokaciji Mimovrste BTC Ljubljana!
V finalu bomo gledali sledeče ekipe:
Diamant Esports!
MIS ESPORT
Fusion Gaming
JANNE_VEJM
Vabljeni vsi igralci, ki bi si radi ogledali nekaj napete Counter-Strike 2 akcije izpod prstov najbolj talentiranih slovenskih igralcev. Med te bomo podelili nagrade v vrednosti 1.500 € in kot že veste iz naših preteklih dogodkov so te vedno presneto mamljive. Vsi ti igralci bodo za svoj uspeh potrebovali podporo iz strani glasnih navijačev, zato se v soboto pridno naselite znotraj trgovine Mimovrste, akcija pa se začne že ob 10.00!
Lansko leto smo zaključili z epskim dogodkom Gaming Terminal, ki bi ga lahko označili za igričarski sejem, poln unikatne zabave. Čeprav se ni vse vrtelo zgolj okoli videoiger, so bile te ključna tema dogodka, kar nam je dalo odlično popotnico za leto 2025, v katerega smo zdaj že pošteno zakorakali. Tako je zdaj že napočil čas za novo serijo turnirjev!
Tudi tokrat smo pri snovanju turnirjev sodelovali s slovensko trgovino Mimovrste, ki postaja vse bolj dejavna v igričarskem svetu – in tako bo ostalo tudi letos. Prvi turnir znotraj sklopa dogodkov Gaming terminal se bo tako odvil znotraj popularne večigralske igre Counter-Strike 2, ki je med znalci bolje poznan pod imenom CS2 in zanjo bomo že čez en mesec skupaj pripravili kvalifikacije.
Pridni obiskovalci naših dogodkov že veste, kako potekajo ti naši turnirji. Najprej bodo na vrsti kvalifikacije, ki bodo tokrat potekale v soboto, 22. marca, s pričetkom ob 10.00. Za sodelovanje boste potrebovali ekipo petih dobro usklajenih igralcev, ki se bodo nato borili za čast nastopa v finalu, ki se bo odvil 29. marca. Kot vedno bomo tega organizirali v trgovini Mimovrste BTC Ljubljana.
Za sodelovanje v finalu bo vsaka ekipa morala vplačati prijavnino v vrednosti 100 €. Morda se sliši veliko, a če vsak član ekipe prispeva po 20 €, vas ta znesek ne bo preveč udaril po denarnici. Poleg tega bo vsaka kvalificirana ekipa prejela darilni paket, ki bo več kot odtehtal prijavnino. Igralo se bo za nagradni sklad v vrednosti 1.500 €, nagrade pa so lahko še bogatejše – lani nas je denimo presenetil Lenovo, ki je enemu izmed zmagovalcev podaril Lenovo Legion PC v vrednosti, ki je bila višja od celotnega denarnega sklada!
Skratka, če imate vsaj bežno znanje večigralskih streljačin, se vam vsekakor splača preizkusiti na turnirju. Prijave so že odprte! Za sodelovanje se morate prijaviti na platformo 360 Clash, kjer vas čakajo tudi podrobna navodila in pravila tekmovanja, uradni Discord kanal platforme pa vas čaka tule.
Se vidimo čez en mesec – najprej digitalno, nato pa še v živo! Preostali urnik turnirjev si lahko ogledate na naši uradni strani.
Morda sem pravi čudak, ampak nikoli se nisem med delom za računalnikom ali igranjem videoiger ustavil, pogledal svojo miško in si rekel: “Mater, ti pa res smrdiš! Kaj bi dal, da bi lahko vanjo vgradil tehnologijo, ki bi oddajala prijetne dišave!” Res je, da si svoje miške tudi nisem od blizu povohal, saj za kaj takega preprosto nisem imel želje. Morda pa je to storil kakšen Asusov inženir – in tako je nastala prav posebna miška, ki jo je podjetje najavilo pred nekaj dnevi.
Miška se imenuje preprosto ASUS Fragrance Mouse in nosi oznako MD101. Na prvi pogled ne deluje kot kakšen poseben izdelek, a stvari se spremenijo, ko odpremo spodnji del miške. Tam poleg utora za eno AA baterijo in reže za brezžični oddajnik najdemo še ločen plastičen predalček, ki ga lahko napolnimo z dišečim eteričnim oljem. Med uporabo miške tako uživamo v povsem novi aromi delovnega prostora.
Če bi miško uporabljali v pisarni in bi vonj začel motiti sodelavce, lahko olje preprosto izpraznite in zamenjate z drugo dišavo. Pri tem je seveda treba biti previden pri prelivanju in pravilni negi predalčka z oljem – nihče si ne želi, da bi ob enem potegu miške po nesreči polil olje po celotni delovni površini.
Sicer pa gre za precej standardno miško z ergonomskim oprijemom, ki bo na voljo v barvah Iridescent White in Rose Clay. Ponuja 2,4 GHz brezžično in Bluetooth povezovanje, DPI stopnje 1.200, 1.600 in 2.400, njeni gumbi pa so pri klikanju skoraj neslišni.
ASUS Fragrance Mouse obljublja pravo zen izkušnjo, a podjetje za zdaj še ni razkrilo, kdaj bo izdelek na voljo in koliko bo stal.
Kripto vode vam lahko prinesejo veliko bogastva, nespametnim pa lahko zlahka odnesejo težko privarčevani denar. Skozi leta smo slišali že nešteto zgodb o ljudeh, ki so vložili sredstva v obetajoč kovanec, nakar se je vse skupaj izkazalo za prevaro. Pri tem pogosto sodelujejo tudi kripto vplivneži, ki sledilcem svetujejo nakup določenega kovanca, nato pa sami izplačajo vso svojo imovino, medtem ko ostali ostanejo praznih žepov z valuto, ki ni vredna počenega groša.
Žrtvam pogosto ne preostane drugega kot jezno pritoževanje na forumih, film Cold Wallet pa zastavlja vprašanje: “Kaj če ne bi ostalo le pri internetnem besu, ampak bi žrtve s prevarantom poskušale obračunati na bolj konkreten način?” To vprašanje je dejansko zanimivo, saj nekateri pri teh prevarah izgubijo tisoče evrov, kar jim lahko dobesedno uniči življenje, zato se podajo na pot maščevanja.
Takšna je tudi premisa filma Cold Wallet, v katerem se skupina Redditorjev odpravi proti domu prevaranta, da bi mu izmaknila ključek, na katerem se nahaja vse njegovo kripto bogastvo. Fraza “Redditorji” ni posledica moje ciničnosti ampak je omenjena že v uradnem opisu filma, kar takoj pritegne pozornost internetnega občinstva. Poleg tega to ni zgolj nekakšen indie film, saj za njim stoji Steven Soderbergh, med igralci pa najdemo Raúla Castilla, ki je svoje talente pokazal v grozljivki Smile 2, in Josha Brenerja, ki ga poznamo iz serije Silicijeva dolina ter ene epizode Mythic Questa.
Film ponuja zanimivo zgodbo s presenetljivim zapletom – skupina Redditorjev finančnega prevaranta ugrabi v njegovi vili, a ta nato postopoma začne obračati člane ekipe drugega proti drugemu.
Prve ocene kritikov so filmu na strani IMDb podelile oceno 7/10, a verjetno bodo poznavalci kripto sveta pri gledanju bolj uživali kot filmski kritiki. Cold Wallet izide v kinematografih in na platformi Apple TV 28. februarja.
Kdaj bomo dobili naslednje poglavje serije The Elder Scrolls? Odgovor na to vprašanje lahko poda le razvijalec Bethesda, ki za to franšizo skrbi že desetletja in je najbolj sveže poglavje najavilo 6 let nazaj. Po izjemno priljubljenem petem delu, Skyrim, se je odločila posvetiti drugim projektom, zato smo medtem dobili dve novi igri iz serije Fallout, veliko časa pa je studio namenil razvoju znanstvenofantastičnega naslova Starfield. Slednji na koncu ni dosegel pričakovanega uspeha.
Razvoj Starfielda je zdaj v veliki meri zaključen – Bethesda je sicer sporočila, da se zdaj popolnoma osredotoča na The Elder Scrolls 6, vendar hkrati načrtuje tudi nove dodatke za Starfield. Možno pa je, da so bili nekateri od teh načrtov preklicani, saj prva razširitev, Shattered Space, kritikov ni pretirano navdušila. V vsakem primeru je jasno, da bo The Elder Scrolls 6 nekoč izšel, a še ni znano, kdaj točno se bo to tudi zgodilo.
Medtem se je razvijalec povezal z organizacijo Make-A-Wish Foundation, ki si prizadeva uresničiti želje resno bolnih ali neozdravljivih otrok. Sredstva zbirajo prek dobrodelnih dražb, ki jih organizirajo znane osebnosti in razvijalci videoiger. Med njimi je tudi Bethesda, ki bo najvišjemu donatorju omogočila ustvarjanje lastnega prebivalca dežele Tamriel.
Izbrani posameznik bo lahko sodeloval neposredno s studiem in pomagal oblikovati svojega edinstvenega NPC-ja, ki bo nato postal del zgodovine franšize The Elder Scrolls. V igro lahko vnesete lik, zasnovan po sebi, ali pa si izmislite popolnoma novega junaka, ki ga bodo razvijalci upodobili po vaših željah.
Vendar pa takšna priložnost ne bo poceni – trenutne ponudbe presegajo 3.850 dolarjev, pričakovati pa je, da bo končna cena pred iztekom še višja.
