🔥 UVI.GG

Domov Blog Stran 543

Nvidia GeForce GT 1030 kmalu naprodaj

1
Ali je bil prisoten pritisk AMD-ja ali je to samo taktika Nvidi-je. Izšla bo nova grafična kartica, ki bo veljala za najcenejšo v seriji 1000 z arhitekturo Pascal, pod imenom GeForce GT 1030.

Fotografija na kitajski spletni strani (Expertview) prikazuje dejansko ponovitev Pascalove GP108 arhitekture. Ta naj bi bila v cenovnem razredu do 100 $. V ta rang sodi nizkocenovna AMD-jeva konkurentka z našitkom Radeon RX 550, ki je izšla prejšnji teden.

Pred dnevi pa so pricurljale na dan podrobnosti nove GeForce GT 1030, zato pa si poglejmo primerjavo med zgoraj omenjenima grafičnima karticama.

Primerjava med Radeon RX 550 in GeForce GT 1030

 

Zmogljivost ni zavidanja vredna, a številke kažejo na podobne lastnosti kot pri Nvidi-ini grafični kartici GTX 750 Ti. Za nezahtevne uporabnike je ta mala žverca več kot dovolj. Za tiste, ki pa si ne morejo privoščiti dražjih grafičnih kartic, je to solidna alternativna izbira. Bo pa potrebno precej znižati grafične nastavitve.

Kot smo že omenili, bo GT 1030 v nizko cenovnem razredu, prav tako bo po zmogljivosti sodila v razred low-end grafičnih kartic, kjer najdemo prej omenjeno AMD-jevo RX 550. Izid pa je napovedan 17. maja.

Test miške : Ozone Neon M50

Po malo daljšem premoru sem v test ponovno prejel miško. Tokrat gre za Ozone Neon M50. Nikoli nisem popolnoma dojel logike, ki se v zadnjih letih pojavlja na trgu gaming izdelkov. To so pogosto že pretirane osvetljave. Če ima še osvetlitev tipkovnice praktičen namen, pa za miško tega, vsaj sam, ne morem reči. Me je ta miška za 50 € prepričala v svoj prav?


Tehnične specifikacije

  • Optični senzor Pixart PMW3310
  • DPI (max.): 5000
  • Ergonomična oblika
  • Notranji pomnilnik: 128 kB
  • Teža: 115 g
  • Omron stikala
  • 6 nastavljivih gumbov
  • Hitro menjavanje med 400/800 ter 1000/2000 DPI
  • Programska oprema
  • Nastavljiv odziven čas med 125/250/500/1000 Hz
  • Velikost: 132.63 x 73.48 x 41.29 mm
  • USB priklop

Embalaža

Že na začetku bi izpostavil, da je na pogled embalaža Ozone izdelkov običajno všečno oblikovana. Tudi tokrat je temu tako. Na zgornji strani nas pričaka slika miške, ki na sliki sami ne izgleda nič posebnega. Vsekakor se vidi, da so želeli izpostaviti osvetlitev, kar jim je uspelo. Če embalažo obrnemo za 180°, nas slika miške, tokrat z drugačno osvestitvijo, pričaka tudi tukaj. Navedenih je par posebnosti, kot so možnost nastavitve osvetljave, gumijasta, protizdrsna prevleka ter poseben gumb za določitev DPI.

Ker ne gre za brezžično miško, je priloženih stvari bolj malo. Moram pa pohvaliti izjemno lahko odpiranje na magnet, kar nam olajša delo in obenem prepreči poškodbe embalaže (če vam je to pomembno). Nasploh sem opazil, da vsa embalaža Ozone mišk izgleda ter “deluje” na identičen način.

V notranjosti se ob dobro zaščiteni miški sami, skriva še nekaj dodatnih priboljškov. Eden zanimivejših je bon za G2A v vrednosti 3 €. Ob tem dobite še Ozone nalepko, na kateri se nahaja logo podjetja, navodila in, presenetljivo, dodatne drsne ploščice, kar pri miškah tega cenovnega razreda nisem vajen. Z embalažo in dodatki so se pri Ozone izkazali, bo miška nadaljevala ta sloves?


Izgled

Miška na pogled ni niti grda niti lepa. Z izjeno osvetlitve je izgled klasičen, se pa že takoj vidi ergonomsko oblikovanje in malo večja velikost. Skorajda v celoti je črne barve iz plastičnih materialov ter vrhnjega dela, na katerem se hitro poznajo prstni odtisi in drugi madeži, ki jih povzroča dlan. LED osvetljava se nahaja na logotipu na zadku ter liniji, ki poteka od sprednjega levega dela proti zadku ter nato enako na desni strani. Seveda gre za RGB osvetljavo, ki je sama po sebi odvisna od DPI nastavitve, katero imate nastavljeno.

Skupno vsebuje šest gumbov, kar je več kot dovolj za večino opravil. Stikala delujejo rahlo trdo, ampak menim, da je to pozitivna stvar. Seveda ne sme manjkati tudi kolešček, ki ima gumijasto prevleko, in vzorec, ki preprečuje drsenje. Tudi stranska dela sta prekrita z malo bolj trdo različico gume, ki ni tako očitna, a vseeno služi boljšemu oprijemu.

Kabel je oblečen, kar ga nekoliko zavaruje pred poškodbami, sicer pa meri 2 m, kar zna biti za koga že malce kratko, sploh če se računalnik ne nahaja ob mizi. Je pa zato USB priklop pozlačen, kar bo omogočalo boljšo ohranjenost in kontakt skozi čas. Mesto, kjer se kabel stika z miško, je rahlo izbočeno, kar miški ne dela večjih estetskih uslug, a prav tako ne morem v isti sapi reči, da bi bilo moteče.

Spodnji del skriva identičen optični senzor, ki ga je imela, oziroma ga ima, tudi Exon F60 Origen, ki smo si jo ogledali pred časom. Črna monotonost je prekinjena z oranžno-belimi napisi ter označbami, in ne bi imel nič proti, če bi tudi zgornji del ubral podobno taktiko – zakaj ne bi enkrat za spremembo imeli miške, prekrite z napisi. Spodaj se nahaja še stikalo za menjavanje med dvema DPI nastavitvama (ki imata spet preko zgornjega gumba dve nastavitvi) ter štiri gumijaste nogice, ki imajo v škatli tudi rezervo.


Test

Hmm, kako pa se je naša neroda obnesla med samim delovanjem? Pričakovanja so bila razmeroma visoka, vsaj po sedaj videnem. V notranjosti miške se nahaja kvaliteten optični senzor Pixart PMW3310, ki omogoča vse do 5000 DPI. Tovarniško boste imeli možnost izbirati med 400 in 800 DPI ter 1000 in 2000 DPI, odvisno od izbire na stikalu. Tudi brez podlage se je na mizi odnesla dobro, čeprav je na podlagi bila definitivno natančnejša.

Na tem mestu lahko povem, da je miška upravičila in celo presegla moja pričakovanja. Čeprav je na prvi pogled delovala nerodno, temu ni tako. Ko sem se je navadil, mi je zlezla pod kožo. Zadovoljila bi tudi ogromne dlani Martina Krpana, saj je namreč, kot sem že tolikokrat omenil, precej velika. V moje dlani, ki niti pod razno niso majhne, se je izjemno lepo podala. V daljšem času uporabe ni povzročala težav in neprijetnega občutka v dlaneh. Kot večina ostalih mišk je tudi ta prvenstveno namenjena desničarjem. Kljub spodobni velikosti tehta 115 gramov, kar je precej manj od recimo Asus Spatha bajsa.

V sebi skriva kvalitetna Omron stikala. Še ta so prijetno trda in ni kazalo na to, da bi se njihova zaznava hitro poslabšala. Plastika, uporabljena na gumbih, je kvalitetna, brez ostrih linij in robov, ki bi povzročali bolečine v prstih. Dolga osrednja gumba, ki se raztezata skoraj čez polovico miške, je mogoče pritisniti tudi v skrajnih legah. Sicer ima miška 6 gumbov, kar je manj od nekaterih drugih mišk. Na koncu pridemo do vprašanja, koliko gumbov zares potrebujemo pri igranju. Če ravno niste pristaš MMORPG iger, bo za večino to število več kot dovolj.

Na levi strani se nahajata dva smerna gumba. Postavljena sta pametno, zato do nenamernih pritiskov ne bo prihajalo. Ob osrednjih na miški, najdemo še gumb za DPS in kolešček. Slednji deluje tekoče in je bil v času testiranja natančen tako za majhne kot dolge zasuke. Je srednje velikosti. Premika se samo v dve smeri in ne tudi levo in desno kot pri nekaterih miškah. Veljalo bi omeniti še preklopno stikalo, ki se nahaja na spodnjem delu miške. Po tovarniških nastavitvah lahko z njim preklapljate med 400 in 800 ter 1000 in 2000 DPI. Seveda lahko te vrednosti v programski opremi, ki je miški priložena, po želji spreminjamo. Najbrž se sprašujete, kako lahko s stikalom, ki ima samo dve poziciji, spreminjamo med štirimi nastavitvami? Preprosto, gre za skupini po 2 profila, ki ju lahko potem preklapljamo z namenskim DPI gumbom.

Kako pa se obnese napram konkurenčnim izdelkom? Odlično. V mojih očeh preseže tudi, na pro sceni izjemno priljubljeno, Zowie EC2-A. Tukaj je še Logitech G402 Hyperion, vendar mi oblika M50 bolj odgovarja. Je pa res, da z nobeno izmed zgoraj omenjenih ne boste zgrešili. Gre za eno izmed najboljših mišk v tem cenovnem razredu. Stikala so postavljena pametno in do nenamernih pritiskov stranskih gumbov ne prihaja. Kvaliteta izdelave ni vprašljiva, morda me je nekoliko motilo zgolj to, da se na miški pozna vsak odtis, čeprav ta težava skoraj ni vredna omembe.


Programska oprema

Še najšibkejši del celote je programska oprema, ki sicer ponuja kar nekaj nastavitev, vendar je po mojem okusu nekoliko nepregledna. Kar nekaj časa sem porabil, da sem ugotovil, kje lahko nastavljam barve (namig – to so majhne ikone pod DPI nastavitvami). Vendar je običajno tako, potrebno se je privaditi. Zrave še omogoča makro nastavitve, nastavljivost po X ter Y osi, tip osvetljave ter hitrost osveževanja. Skratka, ni ravno bleščeč biser, ki bi omogočil nastavitev vsega do potankosti, a prav tako ni tako ubogo, kot so bili moji prvi vtisi. Imam še vedno raje programsko opremo, ki jo nudita Razer ter Asus.


Zaključek

Intel poskrbel za prihod novega družinskega člana

0

Večino pozornosti je trenutno usmerjene na področje proizvajalcev procesorjev AMD, ampak Intel ne stoji križem rok. Družba je pripravila še eno HEDT (High-End-Desktop) procesorsko družino, ki je že na poti. Trenutno obstajajo Core i3, Core i5 in Core i7 procesorji. Tej procesorski družinici pa se bo avgusta pridružil nov družinski član, in sicer premium Core i9.

To serijo bo vodil model Core i9-7920X, ki pričakujemo v avgustu in njegovs moč bo štela 12C/24T (jedra/niti). Prihajajoči i9-7900X procesor bo podpiral do 44 PCIe linij, medtem ko bo i9-7800X podpiral 28 PCIe linij. Za primerjavo imata procesorja i7-7700/7600 16 PCIe linij. Pričakuje se, da bo TDP v območju 112-160W, odvisno od čipa. Core i9 procesorji bodo imeli tudi tretjo stopnjo delovne moči, ki bo na voljo z Intel Turbo Clock 3.0. Ta bo omogočala procesorjem nove generacije veliko večjo delovno frekvenco, v primerjavi z Broadwell-E arhitekturo.

Intel bo verjetno opremil prihajajoče procesorje z razširitvami AVX512 (Advanced Vector Extensions) in 1 MB L2 predpomnilnikom-predvajalnikom.

Podrobnosti Intel Core i9 procesorjev

 

Thief 5 bomo dobili v obliki igre in filma

0

Bile so že govorice, da je v izdelavi nova Thief igra, ampak da bomo dobili v paketu še film, pa nismo vedeli in sedaj so nam to izdali razvijalci. Očitno je, da postaja popularno delati filme po igrah. Uspeh, ki sta ga dosegla Warcraft in Assassin’s Creed je premamil marsikateri studio in izgleda, da bo to postala kar bolj pogosta praksa. Če ste igrali katero igro iz franšize Thief, lahko veste, da gre za prvoosebno skrivalniško igro. Žal nam zaenkrat še niso razkrili kaj več podrobnosti o sami igri, lahko pa pričakujemo nekaj v stilu kot so ostale igre, in glede na to, da postaja “Open World” oziroma Odprt Svet tako popularen, lahko pričakujemo veliko svobode.

Če ne poznate igre, si lahko posnetek ogledate tukaj.

Predogled – Dead Cells

Razvojna ekipa: Motion Twin (Francija)
Založnik: Motion Twin
Spletna stran:
https://dead-cells.com/
Steam: http://store.steampowered.com/app/588650/
Napovednik:
 https://www.youtube.com/watch?v=KV6fBYuuPMg
Operacijski sistemi:
Windows 7+
Datum izida: 10. 5. 2017 (EA)
Cena: 16.99 €

Zvrst: Akcijska metroidvanija


Že vidim, kaj si mislite – “Ma ne še ena Metroidvania v stilu Dark Souls in Castlevania. Jih ni že zdavnaj dovolj?” Hah, na to vam lahko odgovorim le eno stvar. Res je dovolj iger, ki so podobnega stila in morda tudi izgleda, ampak Dead Cells ima eno ključno razliko, ki sem jo opazil po dobri uri igranja – ob lazenju po temnicah in pobijanju nesnage sem se dejansko zabaval dosti bolj, kot sem to sprva pričakoval.

K temu pripomore po malem vse, ki se strne v odlično celoto. Premikanje je tekoče in odzivno, animacije so po celi črti odlične, pravočasno reagiranje ter prilagajanje na taktike in poteze sovražnikov pa sta nadgrajena. Kljub risankastemu, pikselkastemu stilu gre za vizualno poslastico, prav tako pa ne smemo zanemariti tudi zelo dobre zvočne podlage. Po izgledu bi rekel, da je celoten stil mešanica Shovel Knights in Salt and Sanctuary, s podrobnim svetom, polnim živih barv ter gladkim delovanjem tudi na malo starejših sistemih, čeprav za res stare računalnike ter prenosnike z manj zmogljivimi ter integriranimi grafičnimi karticami Dead Cells ni najbolj primerna, saj je že Geforce 840M znala v bolj zgoščenih področjih povzročati preglavice.

Toliko besed, pa se glavnine še sploh nisem lotil. Igrate torej kot zelena čorba, ki po smrti vedno znova obsede enega in istega obglavljenega neznanca, ki je kot nalašč obglavljen na identičnem mestu (očitno živimo v deželi klonov?). Teoretično ste nesmrtni, a to še ne pomeni, da je nesmrtno tudi telo, ki ga obsedete. Tako zagrabite vrečo kosti in se podate naprej s ciljem priti čim dlje v selekciji različnih področij in ob tem iskati načrte za nove sposobnosti, orožja ter nadgradnje. Če imate na začetku dostop le do osnovne zbirke, se sčasoma ta s pomočjo celic, ki jih za seboj pustijo padli sovražniki in jih izrabljate kot valuto pri obisku norega znanstvenika, razširi na vse od ledenih bomb, čarobnih amuletov, velike zbirke mečev, lokov, ščitov ter vsega drugega, kar bi nadobudna čorba rada videla pred soočenjem z nesnago, ki je prisotna v vseh kotičkih tega sveta.

Ravno to je stvar, ki pripomore k dolgoročni zanimivosti. Ker je oprema, ki jo najdete, naključna, nikoli ne morete natanko vedeti, kaj boste uporabljali tokrat. Navadno vsebuje tudi par različnih lastnosti, ki naredijo izbiro še bolj zanimivo. Morda želite tvegati z mečem, ki podvoji vso povzročeno, a istočasno tudi prejeto škodo? Ali pa vam je pogled ujel ščit, ki ob uspešnem blokiranju odvrže bombo? Velika izbira je ravno to, kar Dead Cells potrebuje, da ohrani igralčevo voljo za vedno nova soočenja z izzivi, ki jih nudijo številni zemljevidi in ne postane monoton.

Različne zemljevide pa ne odlikuje le število, ampak so tudi naključno generirani. Sicer ne v standardnem smislu, saj ne gre za povsem naključno generacijo, ampak za predhodno narejene segmente, ki so naključno združeni skupaj in sestavljajo lokacijo. Veliko bolje, kot pa da bi bile arene povsem identične in bi čez čas začele postajati mukotrpne. Tudi sovražniki so dovolj raznoliki in zanimivi, da soočanje z njimi (tudi z začetnimi) ne postane dolgočasno. Delujejo na principu Souls iger. To pomeni, da imajo določene, predhodno nakazane napade, ki jih je možno naštudirati in se jim izogniti. Tu je kruh in maslo manever kotanja, ki omogoča izmikanje udarcem in je po mojih izkušnjah dosti bolj učinkovit kot uporaba ščitov, ki jih lahko imate uporabljene le za trenutek. Še večji izziv prikažejo občasne elitne različice sovražnikov, ki imajo pospešene napade ter različne posebne mutacije. Poskus sesuti enega izmed njih, se kar hitro lahko izkaže kot slaba odločitev, sploh glede na to, kako hitro lahko ob nepazljivosti umreš. Da ne pričnem šele o šefih …

Kako pa je z nadzorom? V glavnem meniju je sicer priporočena uporaba kontrolerja, ampak sam sem večji pristaš miške in tipkovnice in tudi tu nisem imel nobenih problemov. Še več, nadzor se mi je zdel z njima bolj natančen. Na animacije udarcev se je potrebno najprej navaditi, saj ima vsako orožje drugačne kombinacije in časovne sekvence. Dvojna noža imata zelo hitro, agilno kombinacijo udarcev, medtem ko ima sploh dvoročni meč zelo počasno animacijo, a sam Bog ti pomaga, če se znajdeš na njegovi poti.

Zaključek

Z Dead Cells smo dobili več kot kompetentno metroidvanijo, s pridihom Souls serije z odličnim nadzorom ter “poštenim” bojnim sistemom, kjer je vse odvisno od igralca in ne od sreče. Zagotovo gre za igro, ki jo bom rade volje spremljal tekom njenega časa v zgodnjem dostopu, a kljub tem, da še ni končana, gre še vedno za dobro izdelano platformščino, ki se jo ne rabite izogniti le zaradi slabega slovesa, ki se drži iger v zgodnjem dostopu.

Igričarska industrija bo letos zaslužila slabih 109 milijard dolarjev

0

Pametni telefoni na igričarskem trgu počasi prevladujejo, sledijo jim konzole in nato osebni računalniki, vsaj tako pravijo pri podjetju Newzoo. Trdijo tudi, da bo v letu 2017 igričarska industrija obogatela za kar 108,9 milijard dolarjev, številka pa naj bi še rasla v leto 2020 do okoli 128,5 milijard dolarjev.

Zelo zanimive so številke pri mobilnem igričarstvu, saj te prikazujejo kar 7,8-odstotno letno rast oziroma 7,8 milijarde dolarjev. Newzoo trdi, da bo mobilno igričarstvo v prihodnosti prineslo največ denarja in bo do leta 2020 obvladovalo že polovico trga. V letu 2017 pa bo imelo 42-odstotni delež celotnega trga, kar je 46,1 milijard dolarjev. Kar se tiče konzol bodo dosegle 31-odstotni delež trga, kar je 33,5 milijard dolarjev. Dosegle bodo 3,5-odstotno porast. Na koncu imamo še osebne računalnike, za katere domnevajo, da bodo v letu 2017 zelo padli za konzolami, dosegli naj bi 27 % celotnega trga, kar je 29,4 milijarde dolarjev.

 

Elder Scrolls Online: Morrowind razširitev bomo lahko igrali prej

0

Pri Zenimax Studios so povedali, da bodo lahko vsi igralci, ki imajo kupljeno igro Elder Scrolls Online začeli z igranjem nove razširitve 22. maja, kar je 15 dni pred uradnim izidom. Povedali so tudi, da se bosta strežnik, ki bo tekel ločeno od PTR-ja, in ves napredek, ki ga bodo igralci naredili, shranila. Razvijalci bodo v teh dveh tednih popravili še vse možne hrošče, ki jih bodo dobili igralci, kar bo omogočilio odličen začetek novega poglavja.

Elder Scrolls Online: Morrowind bo prinesel novo klaso Warden, nov del sveta, več PvP vsebin in še ostale zanimive stvari. Igramo ga lahko na PC, Xbox One in PlayStation 4; če ste nov igralec ga lahko dobite na uradni spletni strani za 60 $, za ostale igralce, ki že imajo kupljeno igro, bo razširitev stala 40 $.

Če ste eden od teh, ki je prednaročil fizično izdajo nove razširitve, boste morali poklicati uporabniško podporo, da vam bodo omogočili dostop v igro že 22. maja. Pomoč najdete tukaj.

Ali se YellowStar vrača?

0

Eden od najbolj ikoničnih igralcev vseh časov v zgodovini igre League of Legends se bo morda vrnil spet na oder. Po slabših zadnjih dveh sezonah pri Fnaticu in TSMju se je odločil, da se »upokoji« in stopi v zaodrje kot “head of esports” za ekipo PSG.

Ekipa PSG je ciljala visoko, torej uvrstive v EU LCS  z dokaj znanimi in dobrimi igralci. Po “challenger series spring splitu” so končali na tretjem mestu, kar še ni bil tako hud udarec, kot poraz proti Fnatic Academ v polfinalu za uvrstitev v EU LCS. Po tem neuspehu se je ekipa odločila za zamenjavo igralcev na pozicijah “bot” in “support”.

Veliko se je špekuliralo, da bo mesto “supporta” dobil YellowStar, a za zdaj to še ni potrjeno. Ekipa še vedno išče 2 igralca. Vsi oboževalci seveda upamo, da bomo že v “summer splitu chellenger series-a” videli YellowStarja na poziciji “supporta”. Podobno situacijo je letos imela tudi ekipa Origen, ki je po polovici “spirng split-a” na pozicijo “supporta” postavila legendarnega igralca xPekeja, ki pa ni ravno blestel na novi poziciji in žal ni rešil katastrofalne sezone za Origen.

Ekipa PSG bi definitivno potrebovala nekoga, ki bi znal voditi celo ekipo, kot je to uspevalo Yellowstarju pri Fnaticu. Kot dober vzgled lahko pogledamo “mid lanerja” »Hai«, ki je za ekipo FlyQuest neprecenljiv, kljub temu da ni več tako mehanično nadpovprečen, je pa njegova vloga »shot calling«, kar pomeni, da sprejema odločitve v igri, ki so ključne, da ekipa lahko zmaga.

Torej, če povzamemo, Ekipa PSG potrebuje pravo vodjo, YellowStar pa kot ikona in legenda igre morda išče še kakšno potrditev in priložnost, da se znova dokaže.

Spisal: Busy

Pregled: Prey (2017)

Razvojna ekipa: Arkane Studios
Založnik: Bethesda Softworks
Steamhttp://store.steampowered.com/app/480490/Prey/
NapovednikPrey
Platforme: PC, PS4, Xbox One
Datum izida: 5. 5. 2017
Cena: 59,99 €

Žanr: akcijska avantura/RPG/srhljivka

Če ste bili oboževalec igre Prey, ki je izšla davnega leta 2006, in ste nestrpno čakali nadaljevanje, potem mir z vami, saj ste prestali težke čase. Igra je sicer desetletje nazaj požela precej dobre kritike, a nadaljevanja ni in ni bilo na spregled. V tem času so sicer prikazali precej zanimiv napovednik, kjer naj bi v dvojki igrali vesoljskega najemnika, ki za denar odpravlja najemniške naloge. A žal je dotična igra poniknila neznano kam do letošnjega leta, ko je nadaljevanje v bistvu prišlo pod istim imenom Prey, ki pa s prejšnjo igro nima nikakršne veze.

Tako tokrat nastopamo v škornjih znanstvenika Morgan Yu, ki na vesoljski postaji Talos I poskuša preživeti med invazijo nezemeljskih bitij. Razvijalec Arkan, ki nam je med drugim dostavil serijo Dishonored, je Prey zastavil kot nekakšen duhovni naslednik legendarne serije System Shock.

Kot Morgan (ali ženska varianta, saj na začetku lahko izberemo spol našega karakterja) se v odlični »intro« sekvenci spoznamo s svetom in tudi v zgodnjih minutah doživimo zanimiv preobrat v zgodbi. To je najbolje izkusiti sam, zato vam v tem opisu ne bom izdal preveč. Premisa je vsekakor zanimiva, čeravno na trenutke klišejske. Na kratko: znanstveniki raziskujejo nekaj, ta nekaj gre narobe, drek zadane ventilator, rešiti moramo svet.

Kot vedno je prvo orožje v bistvu orodje.

Igra spada med zvrst »immersive sim«, kjer na naših plečih ne stoji samo streljanje zlobnih “vanzemaljcev”, ampak imamo poleg tega še zvrhan koš drugih opravil.

Naša prva skrb je seveda preživetje. Zato v slogu Bioshocka pretaknemo vsako omaro, koš in celo pepelnike za kakršnekoli surovine, ki nam znajo podaljšati obstoj. Tu ne govorimo samo o strelivu, o ne. Nabiramo bananine olupke, na pol ugasnjene cigare, pokvarjene ventilatorje … Skratka v inventar (ki ima omejeno prostornino) namečemo čuda stvari, a ti navidez nepomembni ostanki, nam pridejo hudo prav, saj v tej daljni prihodnosti obstajajo t.i. “reciklatorji”. Te naprave, razpršene skozi stopnje postaje, nam omogočajo reciklažo vseh nabranih smeti v surovine, ki nam omogočajo zgraditev prepotrebnih dodatkov za preživetje. To so lahko paketi prve pomoči, strelivo, orožja in podobno. Pogoj za ustvarjanje teh reči so načrti, ki so prav tako skriti širom postaje Talos I.

To prečesavanje postaje se sliši sprva mučno, a Arkane Studios so res pravi mojstri sestave stopenj. Po začetnem uvodu se nam vesoljska baza povsem odpre in za napredovanje imamo več možnih poti. Lahko se podamo v katerokoli smer in zagotovo bomo naleteli na kaj zanimivega. Seveda vmes naletimo na ovire, saj je mnogo vrat zaklenjenih in potrebujejo točno določeno dostopno kartico za prehod. Ali pa so vrata zapečatena s težko oviro. Ali kodo. A za vse to obstajajo rešitve, ki se jih da odpraviti z odklepanjem dodatnih sposobnosti ali z uporabo orožij.

GLOO orožje nam omogoča, da nasprotnike dobesedno zmrznemo.

Stopnje so tudi posejane s preminulimi člani posadke, ki so za sabo kdaj pustili kakšen uporaben predmet. Mnogokrat odkrijemo tudi njihove zadnje zvočne zapiske, ki nam včasih ob poslušanju izdajo kakšno kodo za vrata ali pa nam naložijo kakšno stransko nalogo. Na te včasih naletimo tudi ob prebiranju elektronske pošte na okoliških računalnikih in treba je reči, da jih ni ravno veliko, a so zanimive in razgibane. Prey je odprte narave in nam postopoma odklepa dele postaje. A naloge nas redno vračajo na že obiskane in raziskane lokacije, ki znajo biti ob našem vnovičnem sprehodu drastično spremenjene.

Nadgrajevanje naših sposobnosti ne temelji na nabiranju izkušenj, ampak z vstavitvijo t.i. “neuromodov”. Te nabiramo skozi stopnje, kasneje pa jih lahko proizvedemo tudi sami (če seveda najprej najdemo načrt in imamo dovolj surovin). Razvojno drevo nam omogoča vlaganje točk v vejo vojaka, znanstvenika ali inženirja. Nekatere sposobnosti so nam znane iz drugih iger (Deus Ex), kot je premikanje težkega tovora, hekanje sefov in vrat ali pa večji iztržek surovin pri recikliranju. Kasneje sam nam odklene tudi eksotično drevo, kjer lahko sposobnosti nezemljanov uporabljamo tudi sami.

Ti vesoljci, imenovani Typhon, so precej unikatne oblike. V bistvu oblike sploh nimajo, ampak na hitro izgledajo kot črne packe, ki trzajo, kot da živijo naenkrat v dveh dimenzijah. Najbolj osnovni, a hkrati fascinantni, so mimiki, majhne črne pajkovske kreature, ki spominjajo na “headcrabe” iz Half Life iger. Njihova posebna sposobnost je, da lahko oponašajo predmete v okolici. Tako ob vstopu v na videz nedolžno sobo nikoli ne veste, ali je tista skodelica na mizi res skodelica in če morda za tisto mizo ni nekoliko preveč stolov. Ti sovražniki nas vedno držijo v napetosti in ni veliko iger, ki nas lahko naredijo tako paranoične. Kmalu se jim pridružijo večje izvedenke, ki imajo skoraj humanoidno obliko. Tu so še večje oblike, ki plavajo po zraku in znajo prevzeti nadzor nad drugim preživelimi na postaji. Tako ste včasih v dilemi ali ubiti pošastka, ki jih nadzoruje, ali najprej odpraviti šibkejše »sodelavce«.

Mimiki posedujejo precej unikaten izgled. No, več njih.

Orožja za odpravljanja teh nepridipravov so precej standardna, a vseeno se tu najde nekaj posebnic. Najbolj vsekakor izstopa GLOO orožje, ki ob strelu izpljuva peno, ki jo je mogoče uporabiti za mnoštvo načinov. Tako lahko pogasimo požare, oslabimo ali ohromimo nasprotnika ali pa si s pametno postavitvijo postavimo stopnice v drugače nedosegljiv del stopnje. Ko smo že pri nedosegljivosti stopnje, ena od nadgrajevalnih spospobnosti je tudi prelevitev v manjše predmete. Ne morete skozi manjšo odprtino v naslednjo sobo? Spremenite se v skodelico in se preprosto zakotalite skozi! Super zabavno!

Kaj pa grafika? Čeprav Prey teče na najnovejšem motorčku CryEngine 5, igra ne poseduje ravno solzeče grafike. A pomembnejše od tega je, da špil dela tekoče tudi na manj močnih mašinah, a še vedno nosi kvalitetno grafiko. Ta v spregi z odličnim dizajnom stopenj ter »art« oblikovanjem pričara res lepo izkušnjo, pa čeprav teksture niso ravno najvišjega ranga.

Minusi. Prvo dejstvo, ki pade na pamet, je premajhna raznolikost sovražnikov. V bistvu naletimo na male pajkce ter njihove večje, dvonožne bratce, slednji pa nato nastopijo še v parih variantah. Šefov praktično ni, zato bi vsekakor sedla večja raznolikost nasprotnikov. To dejstvo še posebej najeda, kadar se vračamo v že raziskane in »spucane« sobe, kjer so nekateri zlobneži spet oživeli in jih je potrebno poslati v večna lovišča. Mimiki ter njihovo oponašanje pohištva je na začetku precej grozno, a kmalu izgubi svoj čar, še posebej ob prej omenjenem vračanju.

Tile zlobkoti so že v osnovni obliki precej velika nadloga, kasneje pa se pojavijo še v ognjeni ter električni izvedbi. Zabavno.

Med igranjem je moč obiskati tudi zunanjost postaje, kjer v breztežnosti drvimo po vesoljski črnini, a žal je ta del izpadel premalo dodelan. Lahko sicer naberemo kakšen predmet ali zakrpamo kako razpoko (ki nam potem odklene poprej zaklenjeno sobo v notranjosti), vendar je to bolj kot ne to.

Se bomo v Far Cry 5 igrali kavboje?

0

Velika igričarska konferenca E3 je le še dober mesec pred nami, vendar pa je iz Ubisoftovega tabora pricurljalo že nekaj zanimivih špekulacij. Tokrat bomo govorili o igri, nadaljevanju znane serije, Far Cry. Nov del te franšize bo enostavno imenovan Far Cry 5, najbolj zanimiv del pa je ta, da naj bi se dogajala v 19. stoletju na divjem zahodu. Kot kaže bomo dobili western na Far Cry način.

Govorice so se začele, ko so sporočili, da ob stari cerkvi v severnovzhodni Montani snemajo prizor za igro, ki je bila opisana kot “nadaljevanje obstoječe svetovne franšize”, z izidom septembra. Opazili so brezpilotnik, ki snema bojevanje dveh moških, in vlak, ki se pelje mimo slab kilometer za njima. Najverjetneje bomo ta prizor ugledali v napovedniku. Najprej so domnevali, da gre za igro Red Dead Redemption 2, vendar naj bi nas igra preselila na izmišljeno lokacijo – natančneje “Hope Country“. Jason Schreier, novinar za Kotaku, pa je naš največji dokaz, saj je ob vsakem pravilnem ugibu (da bo igra nov Far Cry) izjavil: “You guys are so good!” Schreier je precej priznan novinar iz sveta igric, ki ima pogosto informacije o igrah že pred njihovim izidom.

AK-47 najbrž ne bo del igre 🙂

Kot zadnji košček ugibanj pa se moramo premakniti nazaj, na začetek leta 2015, ko je Ubisoft izdal anketo, s katero so navdušenci lahko glasovali za naslednjo tematiko Far Cry igre. Ena izmed opcij je bila prav Western v 19. stoletju.

Uradna predstavitev igre bo na letošnji E3 konferenci, vključno z uradnim izidom igre. Najverjetneje bo izšla enkrat proti koncu letošnjega leta ali v začetku 2018. Vendar pa še vedno čakamo Ubisoftovo potrditev projekta.

Far Cry 3 je bil zame uspešnica, Far Cry 4 samo predelava prejšnjega dela, Far Cry Primal pa se mi je zdel precej prazen in, kljub lepi grafiki in raznolikim rastlinskim in živalskim vrstam, dolgočasen. Upam da nas bo Ubisoft letos presenetil in nam predal igro vredno svojega slovesa, ne samo nekaj kar bomo z veseljem preigrali.

The Elder Scrolls Online: Morrowind – nov dražilnik

0

Bethesda je izdala nov dražilnik za The Elder Scrolls Online: Morrowind, ki izpostavi ruševine škratov (Dwarfov).

ESO je na voljo na PC, PS4 in Xbox One. Morrowind bo izšel 6. 6. 2017.

Vključevala bo originalne zanimivosti, ki jih lahko najdete v Elder Scrolls: Morrowind. To vključuje zelo znano mesto Vivec, ki je trenutno še v izdelavi, saj se online igra dogaja kar 7 stoletij pred dogodki originalne igre. Razširitev bo prinesla tudi novo klaso imenovano Warden, ki bo za premagovanje svojih sovražnikov uporabljala naravno magijo in celo svojega neustavljivega medveda.

Če si originalne igre še ne lastite, bo mogoče Elder Scrolls Online: Morrowind (org. igro in dodatek) kupiti za 60 €, če pa ste že lastnik igre, boste novo razširitev lahko dobili že za 40 €. Obstajala bo tudi digitalna zbirateljska izdaja, ki bo ponudila še en kup dodatnih stvari. Seveda je Bethesda poskrbela tudi za tiste, ki imajo najbolj globoke žepe in tako boste lahko za 100 € kupili fizično zbirateljsko izdajo, ki vam bo ponudila celo zemljevid Morrowinda, razne ilustracije in vse ostale stvari, ki jih nudi digitalna zbirateljska izdaja.

PC in Xbox uporabniki bodo Minecraft lahko igrali skupaj!

0

Kot že vemo, Microsoft že kar nekaj časa dela na novi konzoli, trenutno imenovani Scorpio. Vsekakor bomo več o njej izvedeli na letošnjem E3 dogodku, ki se bo začel čez dober mesec. A ker je E3 že tako blizu, nas ne preseneča, da že dobivamo razne namige s strani razvijalcev. Tako so na dan prišle informacije, da bo igra Minecraft ena izmed prvih naslovov na konzoli Scorpio, ki bo podpirala 4K tehnologijo. Seveda pa to ni vse – izdana je bila tudi informacija, da bo Windwos 10 oz. telefonska različica igre prišla na Xbox one ter Scorpio. Kaj pa to pomeni?

Minecraft na Xboxu bo še vedno imenovan enako, a bo ključna razlika v sami igri. Tako se bo mlinček igre zamenjal za mlinček, ki poganja Windows 10 ter telefonsko različico igre. Razlog za to odločitev je predvsem ta, da bodo lahko igralci na novi Xbox one različici igrali tako z igralci na Windows 10 različici kot tudi z igralci, ki bodo igrali po telefonu. Vsekakor je to velik ter odličen korak s strani Microsofta in zaželjeno bi bilo, da se tudi Sony odločil za podoben korak.

Več informacij pa bomo dobili na Microsoft konferenci na E3 2017, ki bo 11. junija ob 23.00.

Bo pri Ubisoftu luč sveta ugledal novi Far Cry?

1

Ubisoft je pred dnevi na facebook strani ter instagramu podražil s sliko Rook Islanda, ki je povezana z igro Far Cry 3, kjer je nor diktator Vaas. Pod sliko pa so zapisali: »otoka nismo nikoli zares zapustili«, zato nam ni povsem jasno, kaj nam pri Ubisoftu želijo sporočiti. Govorice namigujejo na nov del serije Far Cry, nihče pa ne ve, kdaj se bo zgodba odvijala, pred ali po tretjem delu igre (Far Cry 3).

Ubisoft ni potrdili še ničesar, zato je še veliko prostora za špekulacije. Lahko bi predstavljala ‘remastered’ verzijo Far Cry igre, kar bi bilo morda smiselno, saj je igra izšla konec leta 2012 in bi tako lahko veliko zaslužili z najpopularnejšim Far Cry naslovom.

Seveda bi si vsi želeli popolnoma novo, razburljivo ter »utrgano« open-world igro, vendar bo do takrat treba počakati uradno najavo.

Far Cry 3, Rook Island v obliki lobanje

Nvidia je izdala nove gonilnike samo zaradi igre Prey

0

Nov Nvidia gonilnik GeForce 382.05 bo prinesel izboljšave za igro Prey, a bo vseboval tudi optimizacijo za Battlezone in novo “multi-GPU” posodobitev za Gears of War. Poleg tega so popravili še “multi-display” in “extended display” funkciji za grafično kartico GTX 1080 Ti in tudi nekatere SLI probleme, ki jih je imela No Man’ Sky Foundation posodobitev.

Če nimate naloženega programa Nvidia GeForce Experiance lahko gonilnike prenesete z Nvidia uradne spletne strani.

Prey lahko kupite tukaj za 60 $ in pričnete z igranjem na PC, Xbox One ali PlayStation 4.

MSI nas draži z novo generacijo matičnih plošč

0

MSI namerava narediti najboljšo matično ploščo do sedaj. Novo X299 čipovje naj bi, po njihovih besedah, blestelo. Seveda vsebuje prelepe RGB LED lučke in zato tudi izgleda odlično.

Kaj se skriva na matični plošči?

Nova gospodična vsebuje tri M.2 reže, MSI Audio Boost VI tehnologijo, SLI/CF sistem, 6-pinski PCIe priključek za napajalnik in podnožje LGA 2066. Na matično ploščo bomo lahko priklopili nove Kaby Lake X procesorje.

Nove plošče in procesorji bodo prikazani 12. junija. Z nakupovanjem dragih matičnih plošč bomo lahko pričeli že 26. junija, procesorji pa bodo izšli kasneje.  Če vam je želja zapraviti ogromno denarja in imeti prelepo RGB ploščo, bo to definitivno prava izbira za vas; kar pa ne pomeni, da gospodična ne bo delala s hitrostjo rakete.

Ko se kaj zalomi, Intel sporoča, da ne navijaj!

0

Če ste lastnik Intelovih procesorjev nove generacije i7-7700 in i7-7700K, ste mogoče zasledili, da imata izjemno rada toploto. Nekateri viri pravijo, da segajo vse do 90 °C, kar je precej blizu čarobnih, in vendar za nas računalniške navdušence, groznih 100 °C.

Po treh mesecih pritožb je Intel končno podal odgovor na njihovih forumih, kjer pravijo, da z njihovimi čipi ni čisto nič narobe.

Prijavljeno obnašanje naše 7. generacije i7 procesorjev (i7-7700K) prikazuje začasne spremembe temperature iz stanja mirovanja, kar je normalno pri zaključevanju ukaza (kot je naprimer odpiranje brskalnika ali programa).

Po našem raziskovanju nismo opazili nikakršnih temperatur izven pričakovanega obnašanja in priporočenih specifikacij.

Kljub temu da je vse “normalno”, Intel svetuje lastnikom, naj ne navijajo njihovih i7-7700K procesorjev. In ja, to točno tistih, ki imajo odklenjen množilnik in so navijanju namenjeni.

Intel Core i7-7700K

Za vse, ki ste zaskrbljeni predvsem zaradi hrupa, ki ga povzročajo ventilatorji ob povečanem vrtenju, ko se temperature dvignejo, Intel sporoča: “Večina izdelovalcev matičnih plošč ponuja orodja za nastavitve hitrosti ventilatorjev, ki naj bi se jih nastavilo za bolj tekoče delovanje ob temperaturnih skokih. Prosim, preglejte priročnik izdelovalca ali na spletni strani za navodila, kako spremeniti privzeto hitrost ventilatorjev.”

Nobeno presenečenje pa ni, da uporabniki niso zadovoljni z ugotovitvami s strani Intela. Kako se je razjezil lastnik enega od čipov, sledi spodaj:

Tri mesece čakanja na Intel, da nam pokaže rešitev, in zdaj to?! To je vse kar lahko rečete?! Kar ste povedali smo že vedeli… Veste kaj, to bo moj zadnji Intelov produkt.

Navijanje procesorja izniči Intelovo garancijo (razen če uporabite njihov “Performance Tuning Protection Plan”) in nekaj uporabnikov, ki jim procesorji tako nagajajo, je povedalo, da so jim odstranili zaščitne kovinske ploščke, kar lahko povzroči probleme. Vendar Intelov stavek, da z njihovimi procesorji ni nič narobe in da se jih ne bi smelo navijati, je kar nekaj strankam izbrisalo nasmešek iz obraza.

Pregled: Mass Effect Andromeda (PC)

0

Razvojna ekipa: BioWare
Založnik: Electronic Arts
Spletna stran: https://www.masseffect.com/
Trgovina Origin: predolg link
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=X6PJEmEHIaY
Platforme: PC, PS4, Xbox One
Datum izida: 21. 3. 2017 
Cena:
59,99 € (PS4)


Mass Effect Andromeda – težko pričakovano nadaljevanje Biowarove trodelne znanstvenofantastične vesoljske opere, ki je na svojih plečih uravnoteževala pričakovanja dolgoletnih oboževalcev, morala vzbuditi intrigo pri čistih novincih, prepričati kritike ter studiu in vsem ostalim, povezanim z razvojem igre, prinesti karseda velik dobiček. Izjemno zahtevne naloge, ki jim je večini uspela vsaj delno ustreči.

Kot prvo naj omenim, da sem sama dolgoletna navdušenka nad serijo, saj sem originalno trilogijo večkrat preigrala v celoti, zato absolutno spadam med tiste, ki so imeli za igro konservativna pričakovanja s skrivnim upanjem, da bo ustvarila nov nivo znanstvenofantastičnih iger, s katerim se bodo morale kosati vse sledeče.

Žal pa ni bilo čisto tako, a vendar sem kot oboževalka preteklih iger tudi v tej uživala. Pa da ne dolgovezim, bo najbolje, da si pogledamo, zakaj sama igre ne ocenjujem tako nizko kot nekateri.

Pa začnimo s tehničnim aspektom: igra je presenetljivo dobro optimizirana. Glede na preteklih nekaj let, ko so nam tudi veliki studii postregli s slabimi PC porti konzolnih iger in težavami na računalnikih z ne ravno najboljšimi specifikacijami, je vzpodbujajoče dobiti v roke igro, ki uspe izgledati in delovati brezhibno tudi na cenejših strojih.

Kritike glede kakovosti animacij so tudi po nekaj popravkih še vedno na mestu, vendar so mi le-te postranske in v nobenem primeru ne bi občutno vplivale na končno oceno, kot sem omenila že v svojem zadnjem pregledu igre.

Zame je najpomembnejša stvar pri novi Mass Effect igri dejstvo, da mi daje občutek, da JE nova igra znotraj te franšize. Ni istih likov, okolij, zgodb, in čeprav s prstom še vedno ne znam pokazati na aspekte igre, ki botrujejo k temu, je vendar občutek igranja Mass Effect igre povsem nedvoumen.

Poglavitni razlog, zakaj sem v preteklosti in tudi tokrat čutila takšno navezo na te igre, je zgodba. Bolj specifično zgodba, ki se razodeva počasi, po kosih. Ne le skozi glavne misije in vmesne prizore, ampak skozi eksplicitne pogovore s člani posadke na Tempestu, naši vesoljski ladji, ter takšne ujete mimogrede med tekom po kakšnem planetu ali med vožnjo v Nomadu.

Govora je ogromno, s čimer so se razvijalci hvalili že dolgo pred izidom igre. Pričakovati je bilo, da bodo neigrani prizori – še posebej romantične scene – temu primerno daljše. Temu sicer ni tako, a vendar pride gmota besedila vseeno do izraza, in to na mestih, kjer se nahajajo računalniško vodeni liki. Naseljenci na novih planetih imajo svoja avtonomna življenja in njihove zgodbe se nadaljujejo z našim napredovanjem v glavni misiji.

Četudi je to lep detajl v tako obširni igri, pa ne morem zanikati razočaranja nad številom in dolžino prizorov s člani naše posadke, še posebej tistimi, s katerimi lahko sprožimo romanco. Pogovori se iz prizora v prizor včasih niti ne nadaljujejo, pri določenih članih zaradi tega prihaja do težav pri iskanju neke čustvene navezanosti.

Članov Tempestove posadke je deset, med katerimi jih je sedem na voljo tudi za bolj ali manj resno zvezo, odvisno seveda od spola našega Ryderja in njegove oz. njene izbrane spolne usmerjenosti. Presenetljiva je razlika med dolžino in številom romantičnih scen glede na izbranega partnerja. Nekako najbolj dovršena, vsebinsko kot tudi vizualno, je romanca moškega Ryderja s Coro. Z zajetnim kosom prizorov postrežeta tudi Jaal in Peebee, pri ostalih pa se lahko več ali manj obrišete pod nosom, pa tudi solze.

Dasiravno nas pusti večina romanc razočaranih, pa so Bioware uspeli ohraniti in celo izboljšati drug aspekt, prihajajoč iz prvotnih iger: misije zaprtega tipa. V nasprotju z večino igre, nas postavijo te misije v zaprta področja izven delno odprtih svetov planetov, po katerih se sprehajamo večino časa. Kombinacija linearnih poti, po katerih so sistematično pozicionirane horde nasprotnikov, in vmesnih prizorov, s spektrom dialogov od suhoparno resnih do filmsko komičnih, so najboljši in najbolj zabavni deli celotne igre. Ti tipi misij so povečini del glavne misije in misij lojalnosti, za katere res priporočam, da jih opravite vse, še posebej Drackovo in Liamovo.

A žal smo se po vsaki zabavni enourni zaprti misiji primorani vrniti na odprte svetove različnih planetov Andromede, kjer so nasprotniki venomer na novo generirani na specifičnih točkah. Tu se včasih vozimo po več minut zgolj zato, da poberemo nek povsem neuporaben kos orožja in tako obarvamo značko na zemljevidu, ter vmes poslušamo povečini kar zanimive pogovore med našima izbranima spremljevalcema.

Ti delno odprti svetovi, po principu Dragon Age Inquisition, v tej igri nekako ne delujejo. Ne razumite me narobe, svetovi so vsi prekrasni, a nesmiselni za ta tip igre. Kot najbolj zabaven in dovršen od teh odprtih svetov deluje Havarl, ki je, verjetno ne naključno, tudi najmanjši in, četudi ne povsem linearen, najbolj zaprt od vseh.

Pa da ne zaključim na slabo noto, sem pustila najboljši aspekt igre prav za konec. V Mass Effect Andromeda imamo opcijo bolj sproščenega premikanja, del katerega je tudi uporaba jetpacka oz. biotskih sposobnosti skakanja in lebdenja v zraku. Zdi se minimalno, a ta majhen dodatek k mobilnosti odpre toliko novih možnosti za taktike in ohranja boje venomer zabavne. In glede na to, koliko jih v tej igri dejansko imamo, verjemite, da se precej pozna.

Torej, je Mass Effect Andromeda izpolnila pričakovanja dolgoletne oboževalke? Ja in ne. Delno odprti svetovi igri ne delajo usluge, z izjemo nekaterih primerov, pa vendar pridejo bolj linearne misije ravno zato bolj do izraza. Igra je lepa in skorajda brezhibno deluje tudi na slabših sistemih. Odnosi med protagonistom in posadko se zdijo bolj plehki in nekateri liki delujejo, kot da jim manjka nekaj prizorov karakterizacije. In vendar je zgodba dovolj epska, svetovi dovolj raznoliki in bitke dovolj zanimive, da ne obžalujem slabih sedemdesetih ur, ki sem jih preživela v Andromedi.

Witcher 3 prejel nov mod, ki omogoča uporabo ščita

0

Witcher 3 je tretji del franšize Witcher. Serijo so razvili pri poljskem razvijalcu CD Projekt Red. Pri zadnjemu, bolj natančno 3. delu, ki je izšel pred skoraj dvema letoma, je moding skupnost ostala aktivna vse do danes. Z nekaterimi spremembami, ki jih modi s sabo prinesejo, lahko popolnoma spremenimo našo igralno izkušnjo, čeprav se vse spremembe ne bodo ujemale z domišljijskim svetom Witcher.

Eden izmed novih modov, ki so vredni omembe, se imenuje Shields. Kot je razvidno iz imena, omogoča junaku Geraltu uporabo ščita v bojih. V njem so dodani ščiti vseh frakcij.

Kaj je dodano?

  • Preko 40 različnih ščitov,
  • 8 novih oklepov,
  • 12 novih pokrival,
  • 2 ogrinjala.

Ščiti se uporabljajo za blokiranja sovražnikovih napadov, puščic in dodajo nekaj zaščite pred težkimi udarci šefov. Pomembna lastnost je, da Geralt blokira udarce samo od spredaj, enako velja tudi za puščice. Od zadaj še vedno ostaja ranljiv.

Za uporabo ščita med jezdenjem bo potrebno namestiti mod Better Torches.

Mod Shields in mnoge druge lahko najdete na Nexus strani.

E3 in Bethesda, kaj se skriva?

0

Ponovno se bliža tisti čas v letu, ko ljubitelji videoiger kar nestrpno čakamo na vse priboljške, ki jih bomo dobili v naslednjem letu. Letošnji E3 bo potekal med 13. in 15. junijem, nekateri giganti računalniške tehnologije pa svoje konference gostijo že predčasno. Letošnje leto se bo tem gigantom ponovno pridružil studio Bethesda, ki bo svojo konferenco gostil že 11. junija.

Bethesdaland
Bethesdaland

A letos nas razvijalci le-tega studia dražijo s prav posebnim sloganom, ki se glasi Join Us in Bethesdaland. K njemu so prav tako priložili zanimivo sliko, sliko te njihove dežele, na kateri lahko opazimo veliko stvari. Na skrajnem vrhu lahko vidimo deželo franšize Elder Scrolls, če sledimo urinem kazalcu, nam sledi dežela igre DOOM in naprej dežela igre Quake. A sedaj pride nekaj neznanega, kar je še v gradnji oz. v izdelavi. Če gremo naprej, nas čaka dežela igre Fallout, potem Dishonored, sledi Prey in potem ponovno nekaj neznanega, ki je še v izdelavi. Razvijalci so že potrdili, da bomo pred novim delom igre Elder Scrolls videli dva popolnoma nova AAA naslova. Po sliki sodeč, se nam lahko zgodi, da bomo že za oba izvedeli na letošnjem E3 dogodku. A to ni edina zanimivost. 6 junija izide Morrowind DLC za Elder Scrolls Online, prav tako pa je pred kratkim izšla igra The Elder Scrolls: Legends in verjetno bomo dobili kar nekaj novih informacij o nadaljnjem razvoju teh dveh iger. Tudi igra DOOM 2016 bo kmalu praznovala svojo prvo obletnico in po uspehu, ki ga je igra dobila, bi lahko na E3 konferenci pričakovali napoved večjega DLC-ja. Tudi v igri Quake se veliko dogaja, saj trenutno poteka zaprto testiranje za igro Quake Champions, o kateri pa bodo najverjetneje kmalu veliko povedali. Za Fallout nam bodo pokazali Fallout 4 VR, za katerega nam obljubljajo, da bomo od navdušenja ostali brez besed. Za Dishonored 2 se vsekakor pričakuje napoved prvega večjega plačljivega DLC-ja, za igro Prey pa nekaj besed o nadaljnjem razvoju.

Če vse skupaj povzamemo, lahko pričakujemo odlično noč mnogih napovedi ob živem orkestru. Razvijalci pa prav tako ponujajo vstopnice, da si lahko celoten dogodek ogledate v živo; več informacij lahko najdete na tej povezavi. Če pa se dogodka ne boste mogli udeležiti, pa brez skrbi, saj se bo vse predvajalo v živo na določenih omrežjih, ki se bodo objavila naknadno.

Activision Blizzard imel najboljše četrtletje do sedaj

0

Blizzard je že znan po tem, da zasluži ogromno denarja, a tokrat so potrdili še en rekord, in sicer naredili so najbolj dobičkonosno četrtletje do sedaj. Dosegli so neverjetnih 426 ameriških dolarjev v 3 mesecih, konec pa je bil zaznamovan 31. marca 2017. Izvršni direktor Bobby Kotick je povedal, da gre največ zahval zelo popularni igri Overwatch, ki ima trenutno več kot 30 milijonov igralcev po celem svetu.

Drugi podatki:

  • Hearthstone je dosegel kar 70 milijonov uporabnikov s prihodom razširitve Journey to Un’Goro.
  • Prihodki Blizzarda so se iz leta v leto povečevali za kar 25 odstotkov.
  • Activision je imel to četrtletje 48 mesečno aktivnih uporabnikov, zaradi slabo sprejete igre Call of Duty: Infinite Warfare.
  • Blizzard je dosegel 41 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov v prvem četrletju. Vsako leto je svojo število povečal za 58 odstotkov.