Razvojna ekipa: Bandai Namco Studios (Japonska)
Založnik: Bandai Namco Entertainment
Spletna stran: http://tk7.tekken.com/
Steam: http://store.steampowered.com/app/389730/TEKKEN_7/
Platforme: PC, PX4, Xbox One
Operacijski sistemi: Windows 7 64x +
Datum izida: 1. 6. 2017
Cena: 59.99 €

Zvrst: Pretepačina (možnost naročila na EIGRE.si)

Kralj se je vrnil

Tekken je priznana serija, katere zgodovina sega v leto 1995. Veliko dlje, kot se lahko pohvali večina iger. Bandai Namco si je vzel čas z že sedmo pretepačino v seriji, kar je zelo dobra ideja, sploh glede na to, kakšen katastrofalen izid je imel Street Fighter V, ki si nikoli ni povsem opomogel. Glede na to, da gre za velikega konkurenta, je tako Tekken dobil priložnost, da si pridobi prednost in po videnem mu je to še kako uspelo. Čeprav govorimo o konkurenčnih igrah, sta si ob podrobni analizi pretepačini še kako različni. Tekkenov bojni sistem se namesto stroge hierarhije napadov in kombinacij osredotoča na svobodo gibanja, odprtost ter gladko kombiniranje udarcev. Kjer v večini ostalih pretepaščin dominira stil “risk vs reward”, Tekken raje igralcu ponudi veliko število opcij v bolj osredotočenem, reakcijskem sistemu. Njegov cilj je, da preizkusiš vse različne kombinacije udarcev že samo zaradi tega, ker je to mogoče. Zato ti tudi ponudi obilico (le malo) različnih napadov, izmikov, obramb in protinapadov, ki jih bo dober igralec združil v še večje število kombinacij.

Vse deluje veliko bolj organsko kot pri konkurenci in tako je Tekken tekoča, nepredvidljiva in ves čas razburljiva igra z zelo natančnim zaznavanjem udarcev in vidnim udarom, ko ti nekdo eno pritisne. Bojni sistem pripomore tudi k lažjim popolnim preobratom, kjer si že skoraj zmagal, a se nasprotniku v zadnjem trenutku zmeša in ti izpraši hlače. Če Street Fighter deluje kot šah, je Tekken bolj taikyoku shogi z obilico opcij, prilagodljivim bojnim stilom ter veliko več improvizacije.

A je še komu dolgčas?

Kot se spodobi, nadaljevanje vsebuje način z zgodbo – Mishima Saga traja dobrih par ur, ima nekaj dobrih ter slabih trenutkov in uspe dostaviti solidno zgodbo, če je to to, kar iščeš pri pretepačinah. A hkrati se mi zdi, da je preveč zaljubljena v glavne karakterje. Kljub široki selekciji večino časa igramo kot Heihachi, kar je bilo zame prava muka, ker se nisva najbolje uskladila.

Zgodba poteka s perspektive novinarja Oscarja Wilda (ja, res), ki raziskuje zgodovino Mishima klana. Cilj zgodbe je zapolniti luknje, ki so ostale od prejšnjih iger, in tako v celoti doda le malo novega. Če na kratko povzamem, kaj vse morate vedeti o zgodovini Tekken serije: Heihachi Mishima, mojster borilnih veščin, pod svoje okrilje vzame mlado Kazumi, kasneje se poročita in dobita sina Kazuyo. Izvemo, da ima Kazumi demonsko kri in da se je v resnici poročila s Heihachijem samo zaradi tega, da ga umori, saj sodi v starodavno skupino morilcev, katere namen je odstranitev vseh, ki so po njihovem mnenju zlobni. Tako se spopadeta, on jo ubije, njun sin pa priseže, da jo bo maščeval. Kljub veliki perspektivnosti Heihachi oceni, da ni vreden njegovega priimka, in ga dobesedno vrže z gore. kot izvemo, je bil delni razlog za to njegov sum, da je Kazuya podedoval demonsko kri, zaradi česar bi naj tako ali tako preživel padec. Za tem Kazuya dobi tudi lastnega sina Jina in tudi on podeduje demonsko kri.

Kar sledi, bo morda komu pokvarilo zgodbo, zato lahko konec odstavka preskočite, če jo želite izkusiti sami. Po precej prevarah in metanja z gora (res, drug drugega mečejo z gore kot dobro naoljeni katapulti) se Heihachi in Kazuya spopadeta še poslednjič, v končnem spopadu sredi delujočega vulkana. Akuma ga po napetem boju po zaslugi demonske krvi komaj premaga, vrže z gore in zavzame njegovo podjetje ter posledično sčasoma zavlada svetu. V končni sceni se razkrije, kako njegov sin Jin priseže, da ga bo ubil, saj se je spremenil v tirana, ki je svetu prinesel kaos.

Če nimate pojma, kaj za vraga sem vam ravnokar razložil, vam ne zamerim, saj sem sam potreboval kar nekaj časa, da sem doumel, kaj se dogaja. Če pa vas je napisano pritegnilo in želite videti več, si lahko ogledate ta video, ki poenostavljeno zgodbo predstavi v treh minutah. Kljub dobro zastavljeni zgodbi celoten način ne deluje, kot bi moral. Delno zaradi novinarja, ki svojo vlogo vzame preresno in deluje kot dolgočasna nadloga med drugače solidnimi soočenji, delno zaradi predolgih sekvenc, ki ne služijo ničemur, razen podaljševanju “igralnega” časa. Ob zgodbi je na isti strani na voljo še kratka zgodba za vsakega bojevnika, a je bolj patetična, saj sestoji iz nekaj teksta, enega boja ter končne animirane sekvence.

Ena izmed všečnih novosti v zgodbi je uporaba dramatičnih slik in spominov, ki se sprožijo med bojevanjem in bojem dajo dodatno ozadje ter napetost. Na primer, ko te sovražnik vrže ob tla ali pa ti zada močen udarec, se prikaže daljni spomin, ko ga je tvoj karakter podobno zarezal. Dobrodošli so tudi kombinacijski udarci, ki jih lahko sprožiš s pritiskom na en gumb. Koristno predvsem za bojevnike, ki so nam tuji in jih ne obvladamo.

Novo je vedno bolje?

igra vključuje osem novih igralnih karakterjev in vsak s sabo prinese lasten stil. Katarina se bori v savate stilu, Lucky Chloe uporablja ples in akrobatiko, Gigas je ogromen eksperimentalni bojevnik, ki spominja na Bana iz Batmana, Kazumi Mishima, glavna antagonistka in hkrati (pokojna) žena Heihachija kombinira njegove in sinove napade, iz Street Fighterja se pridružil Akuma, ki uporablja temne sile in je tudi pomemben del glavne zgodbe, Josie Rizal je defenzivno naravnana kickboxerka, Claudio Serafino je italijanski eksorcist in Shaheen s sabo prinese znanje vojske iz Savdske Arabije.

Kljub precejšnjemu številu bojevnikov pa se je poslovilo tudi nekaj ljubljencev. Oboževalci Jackieja Chana so ostali praznih rok, saj je Lei Wulong ostal na klopi, med drugimi pa so odsotne tudi Chang dvojčici (Julia in Michelle), Zafina in Anna Williams (resno, kaj bo Nina brez sestre?). Potrjeno je, da se noben izmed njih ne bo vrnil v obliki plačljivega DLC-ja, tako da jih, razen če razvijalci načrtujejo kakšen zastonjski DLC, v tej iteraciji Tekkena ne bomo videli.

Sprosti notranjo jezo

Spletni način se deli na kvalifikacijske in hitre boje ter privatne sobe. Ob mojem igranju so se pojavljale težave s povezljivostjo in po obisku forumov nisem edini; trenutno je skoraj nemogoče najti soborca v katerem koli večigralskem načinu, brez da bi prišlo do latence in prekinjanja povezave. Seveda je jasno, da gre za porodne popadke in morda preveliko število željnih igralcev, ampak v trenutni obliki je skorajda nemogoče igrati preko spleta, vsaj na različici PS4. Še zmeraj preostanejo enoigralski načini, ki sestojijo iz arkadnih bojev, medsebojnega bojevanja ter lova na zaklad, ki je zamenjal preživetveni način. Deluje skoraj identično, s to razliko, da med boji prejemaš skrinje z vizualnimi priboljški, ki jih nato lahko uporabiš na bojevnikih oziroma uporabniškem vmesniku.

Tekken 7 doda tudi nova sistema: “Rage Arts” in “Rage Drives”. Aktiviraš jih lahko, ko ti smrt diha za ovratnik. Prvi ti omogoča, da uporabiš posebno, animirano kombinacijo, ki povzroči precej škode in deluje kot ultra super-duper zaključki pri ostalih pretepačinah. Gre za velike, cinematične superudarce, ki bodo pogosto zdesetkali zdravje nasprotnika ali pa ga povsem pokončali. Drugi sistem deluje podobno, a se uporablja kot začetnik kombinacij udarcev. Sicer ne garantira toliko povzročene škode, ampak je veliko varnejši in zanesljivejši, saj je prvi predvidljiv in se mu bo vsak izkušen igralec izognil ali pa ga blokiral, kar te bo odprlo za protinapad. Kljub temu sta oba sistema dobrodošla, saj nudita prednost skorajšnjemu poražencu in pomagata ohraniti igro svežo.

Še ena drobna sprememba je, da je škoda, povzročena s kombinacijami, zmanjšana, saj vsak nadaljnji udarec povzroči manj škode, opazno predvsem od četrtega udarca naprej. Seveda je tolčenje po nasprotniku, ko je v zraku, še vedno pomemben del igre za vsakega kolikor toliko dobrega igralca, a bo sedaj nasprotnik imel malo več možnosti; sploh manj izkušeni igralci bodo navdušeno sprejeli to novost.

Kako začeti?

Eden od problemov, ki sem ga imel z igro, je neukvarjanje z učenjem osnov. Ja, obstajata trening in lista možnih potez, ampak nihče ti ne pove, kako se je priporočljivo boriti, kako delujejo udarci, protiudarci, izmiki in bloki. Namesto tega si vržen v zapleteno notranjost in marsikaterega novinca lahko to odvrne. To je precej vidno v načinu z zgodbo, ki ti v roke da vedno nove karakterje in komaj se naučiš enega, že moraš braniti naval udarcev z drugim. Sploh v zadnjih bojih, ki so (dobesedno) hudičevo težki in jih je potrebno ponavljati večkrat. Kot pika na i pa je vedno znova potrebno videti tistih pet do deset sekund priprave, ko bojevnika izmenjujeta žaljivke.

Dodana je vsa glasba dosedanjih Tekken iger, kar je lepa vključitev, ki na zaslužen način proslavi serijo (jukebox mode je na voljo ekskluzivno za PS4). Denar, ki ga zaslužiš med bojevanjem, lahko uporabiš za nakup zgodnjih konceptov in video sekvenc vseh iger serije. Zadetek v polno za vse, ki bi radi doživeli malo nostalgije ali več izvedeli o celotni seriji in njeni zgodovini. Bandai Namco je mislil na vse in ravno to je ena izmed stvari, ki je naredila Tekken 7 tako uspešen.