Razer je eno izmed najbolj priljubljenih podjetij med gamerji. V branži so prisotni od leta 1998 in postopoma širijo svojo dejavnost. Med drugim so pri Razer-ju ravno lani izdali tudi svojo novo linijo prenosnih računalnikov, ki so med kritiki precej čislani. Najbrž jih sami bolj poznate po miškah in tipkovnicah, pa tudi slušalkah, nenazadnje je tudi najbolj prepoznaven YouTuber PewDiePie na začetku uporabljal Razer Kraken slušalke. Čeprav sem si sam do sedaj lastil zgolj eno izmed Razerjevega miškovja (že prastara Razer Krait), sem tokrat v test dobil Razer Lancehead. Huh, malce čudno ime. Ko sem ga prvič slišal, sem najprej pomislil na plešaste planjave Lance Armstrong-a, naslednja asociacija pa je segala nekoliko bolj v post-fiktivno zgodovino in se nanašala na nikogar drugega kot Sir Lancelot-a.
Pri Razer-ju za Razer Lancehead zahtevajo dobrih 140€ (številka za Tournament Edition je dobrih 80€), kar bo marsikoga že v začetku odvrnilo. Seveda ne gre za običajno miško, saj omogoča brezžično uporabo, torej brez nepotrebnega kablovja, ki se vedno znajde na nepravem mestu ob nepravem času. No, vsaj, če govorimo o “navadni” Lancehead, v prodaji je namreč tudi Tournament Edition, ki vsebuje optični senzor in je privzeto vezana na kabel. Razen tega sta si miški identični, obe podpirata do 16000 DPI in imata 1000 Hz hitrost osveževanja.
Da pred samim začetkom razčistim še nekaj glede samega testiranja. Sam pri rokovanju vedno uporabljam palm prijem in tudi vsaka miška je testirana s tega vidika. Testi bodo vedno subjektivni, za pridobitev objektivnega bo potrebno prebrati še kakšnega.
Kakorkoli, poglejmo, kako se je Lancy znašel v mojih dlaneh.
Tehnične specifikacije
- 16.000 DPI 5G laserski senzor
- Do 50G pospeška
- Razer mehanična stikala
- Obojeročna podpora
- Razer Chroma™ osvetljava z 16.8 milijona različnih barv
- Barvna sinhronizacija preko več naprav
- Devet neodvisnih Hyperresponse gumbov z možnostjo programiranja
- 1000 Hz osveževanje
- Razer Synapse 3 (Beta) podpora
- 2.1m pleten vlaknen USB kabel za polnjenje
- Velikost: 117mm x 71mm x 38mm
- Približna teža: 112g (brez kabla)
- Baterijski čas: Približno 24 ur (z osvetlitvijo), odvisno od nastavitev
Embalaža
A še sploh kdo bere del o embalaži? Najbrž vas je večina kritike željnih bralcev prišla do te točke, potem pa vas je vztrajnost minila. Vseeno ne morem iz svoje kože in moram napisati vsaj nekaj kratkega o sami pakungi, ki je konec koncev najmanj koristen del izdelka (razen za podlaganje monitorja 🙂 ). Barva je zeleno-črna, doohh, saj govorimo o Razer-ju. Čeprav se mi barvna kombinacija ne zdi najbolj posrečena, mi je njihova embalaža pričela lesti pod kožo.
Čiste linije brez nepotrebnega kiča, kjer so na sramežljiv način predstavljene nekatere prednosti in lastnosti našega Lanca. Morda pa pri Razer-ju želijo, da mora bodoči kupec pred nakupom za ugotovitev vsega vzeti v roke embalažo. Vsekakor je ta vredna pohvale, svoje pa doda tudi priročen način odprtja.
Potrebno je le dvigniti zgornji pokrov in pod tem nas pričaka črna mapa, ki ponovno pozdravlja mojo pridružitev kultu.
Dobrodošlica je zapisana na lični črni škatli, v kateri se zraven nje nahajajo še zahvala direktorja družbe, estetske nalepke in navodila. Vendar sam že nestrpno pričakujem, da ugledam miško.
Potrebno je le še potegniti kos blaga in voila, v stilu krste se škatla odpre. In ogledal sem jo, nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v življenju. In tako dobro je zaščitena, kot da njena spokornost deluje name. Penasta prevleka na zgornji strani zagotovo poskrbi za več kot ustrezno zaščito.
Ob miški se v notranjosti nahaja še polnilni kabel, ki služi za polnjenje ali direktno povezavo z računalnikom. Dodan je tudi zanimiv adapter – doongle, katerega lahko z mikro USB kablom povežemo v računalnik, na njem pa se nahaja USB 2.0, v katerega lahko priklopimo brezžičen ključek.
Izgled
Sama oblika je na pogled lepa, vendar pa Lancehead ni najbolj udobna, namenjena je predvsem vsem z Palm ali Claw prijemoma. Ena izmed prednosti je tudi univerzalnost, saj je primerna tako za levičarje kot desničarje, kar jo vsekakor naredi manj ergonomično kot specializirane miške. Tako sem ob daljši uporabi začel čutiti nekaj nelagodja, saj mi oblika ni popolnoma odgovarjala. Motil me je tudi manjko držalnega prostora, kjer je na obeh straneh gumijasta površina za boljši prijem.
Čeprav prvenstveno ni namenjena MMORPG igram, kjer se potrebuje tona gumbov, vseeno z zasnovo pokriva velik del trga. Slednjih je devet, po dva gumba na levi in desni strani, kolešček in osrednja gumba za nastavitev DPI, ki se nahajata tik za koleščku. Ob nobenem nisem imel slabih občutkov, saj so resnično kvalitetno izdelani, kot se spodobi za ta cenovni segment. Na glavnih gumbih so uporabljena Omron stikala, ki veljajo za ena izmed kvalitetnejših na trgu.
Kot pri večini izdelkov, ki sem jih testiral v zadnjem času, tudi tokrat ne morem mimo RGB osvetlitve. Prisotnost slednje je že jasno izpostavljena na embalaži. Čeprav sem že večkrat povedal, da ne vidim neke dodatne vrednosti v svetlečih miškah, ker so med uporabo tako ali tako prekrite, je svetloba lepo porazdeljena. Osvetljeni so štirje deli – kolešček, leva in desna stran ter logotip na zadku miške, vsakemu od naštetih je mogoče nastaviti poljubni barvni vzorec, v kolikor se za to odločimo.
Osvetlitev izgleda res lepo in je porazdeljena bolje kot pri nedavno testirani (Cooler Mater Lite S). Vsekakor je Razer znan po največ opcijah glede prilagodljivosti, ko govorimo o osvetlitvi, saj za to uporabljajo Razer Synapse, kjer je možno vsako osvetlitveno cono nastaviti ločeno. Tukaj velja omeniti eno izmed večjih zamer do Razer-ja. Za uporabo programske opreme se je potrebno registrirati in prijaviti.
Kabel je nekoliko krajši, s svojima 2.1 metroma zna hitro biti prekratek, če ne prej, takrat ko bo miškona potrebno polniti. Sicer je pleten in nestandardne oblike, saj Lancehead brez njega na sprednjem delu koleščka vsebuje odprtino, identično Trust GTX 152. V kolikor je kabel priključen, je ta predel napolnjen z odvečno plastiko. Čeprav sem zasledil nekaj kritik glede same teže miške, ki znaša približno 105 gramov. Sam te težave nisem opazil, očitno neubogljivci v rokah še niso držali Asus Spatha ampak vsakemu svoje.
Test
Prva stvar, o kateri moramo spregovoriti, je laserski senzor “navadne” edicije, katero smo dobili v test. Za povprečnega igričarja, ki lahko miški spregleda dobro, ne pa odlično, natančnost, razlika ne bo očitna, prav tako je na nivoju tudi sledljivost. Edina težava se pojavi pri mikro-prilagoditvah, kot so na primer minimalne korekcije pri uporabi ostrostrelske puške. Laserski senzor enostavno ni zasnovan za zaznavanje minimalnih prilagoditev, zato jim ne zmore slediti in jih ne zaznava pravilno. Tu pride v poštev optični senzor, kjer se ta težava ne pojavi. Kot ironično isti problem za lasersko verzijo velja tudi pri hitrem premiku miške čez podlogo (ti. mouse acceleration), kjer se včasih senzor porazgubi in ne sledi premiku, kot bi moral (gre iz kontrole), kjer spet v poštev pride optični senzor.
Je pa zagotovo 16000 DPI preveč občutljivo za ogromno večino navadnih uporabnikov in čudi me odločitev, da gre ta številka vedno pogosteje v višave, saj je povsem nekoristna. Sam sem jo najraje uporabljal 1800–2200 DPI, kar je približno 15% maksimalne vrednosti. Seveda je na voljo tudi Tournament Edition z optičnim senzorjem, a ta ni na voljo v brezžični obliki in vsem ne pride v poštev.
Omeniti velja, da je velika večina miške izdelana iz kakovostne plastike, porazdeljene na posameznih območjih in če vas zanima funkcionalnost agresivno oblikovanega sprednjega dela, ki na prvi pogled deluje kot hladilnik, vas bo odgovor nekoliko razočaral. Služi zgolj kot vizualni produkt. Kar je pri brezžičnih miškah izjemno pomembno, je anatomija. Sicer baterija ni vzdržljiva pri moji stari Logitech miški (z AA baterijo), bo pa brez polnjenja prenesla okoli 24 ur, če osvetlitev izklopimo pa še nekaj ur več. Čeprav sem imel občutek, da jo moram polniti pogosto, mi je rdeča utripajoča lučka, ki je znanilec prazne baterije, začela mežikati ob najbolj neprimernih trenutkih, klasika.
Razer je v izdelka vključili novo tehnologijo, imenovano Adaptive Frequency Tehnology (AFT), ki upravlja brezžično komunikacijo in zagotavlja tekoče delovanje brez motenj drugih brezžičnih naprav. Tehnologija se je na testu izkazala, saj nisem imel nobenih težav, tako v kabelskem kot tudi brezžičnem načinu je delovala popolnoma brez vidnih zakasnitev.
Preklapljanje med različnimi profili je hitro, saj imamo za koleščkom dva DPI gumba, namenjena spuščanju ali dvigovanju. Ker prednastavljeni profili niso najboljši, jih boste lahko po mili volji nastavili v Razer Synapse, kjer lahko naenkrat preklapljate med petimi.
Kljub nekaterim manjkom nikakor ne gre za slabo miško, temveč dobro, ki jo od odličja in polnega priporočila ločijo nekatere dizajnerske odločitve in laserski senzor, ki ni popolnoma natančen, sploh pri počasnejših premikih, prav tako pa vključuje pospeševanje. Ceno napram “bratski” konkurenci le stežka opraviči. V poštev zna priti predvsem tistim, ki miške ne uporabljate na podlagi, saj laserski senzor v miški ni pretirano izbirčen.
Programska oprema
Synapse, stari znanec, ponovno se srečama. Tudi tokrat me ni pustil ravnodušnega, saj je nastavitev preprosto ogromno. Tako boste lahko le z klikom nastavili profil za levičarje, nastavili ločene tipke, makrote, sledili premikom, ločeno skonfigurirali x in y os in še več.
Ker miška vsebuje RGB osvetlitev, bo po zonah mogoče nastaviti tudi slednjo. Programska oprema je pregledna in dobro zasnovana. Vseeno moja največja kritika ostaja, da je za njeno uporabo potrebna registracija in prijava, ker se mi resnično zdi popolnoma odveč. Vsekakor je Chroma Configurator najboljši program za nastavljanje osvetljave na trgu in bo tako ugodil zahtevam še tako zahtevnih uporabnikov. Od nastavljanja ločenih con, kombinacij, različnih učinkov in barv, Chroma osvetljava nudi vse to in še več.
Zaključek
