Razvojna ekipa: Paradox Development Studios (ZDA)
Založnik: Paradox Interactive
Spletna stran: https://www.stellarisgame.com/
Steam: https://store.steampowered.com/app/281990/
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=HJYRLFvJVFg
Operacijski sistemi: Windows 7, 8, 8.1, 10, Mac OS, Linux
Datum izida: 9.5.2016
Cena: 39.99€

Zvrst: Realno časovna strategija

Video Pregled

Opis

Ta pregled ni bil načrtovan in lahko bi rekli, da je do njega privedla usoda. Izida igre Stellaris nisem pričakoval, v bistvu sploh nisem vedel, da izide v začetku maja. Čeprav mi je bil osebno princip 4X iger od nekdaj všeč, do sedaj nisem našel nobene, ki bi me potegnila vase. Nakar od založnika Paradox Interactive dobim email, če bi  želeli narediti pregled nove vesoljske strategije in rekel sem si, “heh, če sem v kratkem preizkusil že dve vesoljski strategiji, zakaj pa ne bi še ene.” Odločitve ne obžalujem. Čeprav sem bil nekoliko skeptičen, ko sem proti večeru prvič zagnal Stellaris “za par minut”, sem po par urah komaj zaključil z igranjem, čeprav sem moral naslednji dan zgodaj v službo.

V galaksiji daleč, daleč proč

Master of Orion je leta 1993 začela svoj žanr 4X (eXplore, eXpand, eXploit, eXterminate) iger, ki je ostal popularen vse do danes. Najverjetneje zaradi tega, ker človeštvo že dolgo časa sanja o podjarmljenju vesolja in srečanju drugih vesoljskih ras. Tako vsake časa pride nova vesoljska strategija, ki navadno ne doživi večje prepoznavnosti, saj gre za dokaj specifično publiko, ki je navadno manjša od “popularnejših” tipov iger, na primer streljačin. Letos jih je izšlo že kar nekaj, najbolj odmevni pa sta bili zagotovo Master of Orion in Polaris Sector.

Zaradi masivnega obsega sploh ne vem, kje bi začel. Stellaris je realno časovna strategija, v kateri se borite za oblast nad galaksijo. Če 4X iger do zdaj še niste preizkusili, je eden izmed najboljših uvodov v žanr, saj ima kljub globini dovolj enostavne osnove, da jih bo razumel vsak. Nato se začnete počasi poglabljati, spoznavati naprednejše mehanike in razvijati lastno strategijo za prevlado nad vesoljem. Tako ne boste naenkrat preobremenjeni s številom novih informacij in mehanik, kar marsikoga odvrne že na pričetku.

Stellaris bi razdelil na tri dele. V prvem raziskujete okoliške sisteme in se srečujete s sosednjimi vesoljskimi civilizacijami, v drugem počasi gradite kolonije ter vojsko in raziskujete zemljevid, v tretjem delu pa so bolj kot ne vsi kotički vesolja raziskani, civilizacije se začenjajo združevati v zveze in začnejo se vojne za teritorij. Nemalokrat boste vesoljskemu sosedu zavidali lokacije polne surovin, medtem, ko boste vi životarili z kruhom in vodo (no, ne dobesedno). Začetni del je zagotovo najbolj zanimiv, sčasoma pa lahko začne igra rahlo stagnirati. To je bolj kot ne odvisno od osebnih preferenc, osebno mi je bilo prvih par ur zagotovo najbolj zanimivih, saj nikoli ne veste, kaj pričakovati.

Vesoljski polži

Zelo dobrodošla je opcija izdelave lastne civilizacije. Možnosti je ogromno – rasa, politična nagnjenja, tip ladij, vrsta medzvezdnega potovanja in še bi lahko naštevali. Predvsem me je navdušilo ogromno število ras in njihova raznolikost, ki vključuje tudi par nestandardnih izgledov. Tako lahko ustvarite neskončno število absurdnih civilizacij, naprimer pacifistično civilizacijo ogromnih polžev ali raso kokoši, ki živijo predvsem za spopade in jim vlada kralj “Pipika” Alfred.

Od izbrane civilizacije je odvisno, kako se boste tekom igre razvijali in katere odločitve boste lahko sprejemali. Po želji lahko omogočite tudi, da z vašimi lastnimi civilizacijami igra umetna inteligenca in k temu jo lahko po želji tudi prisilite – ni lepšega, kot narediti civilizacijo, kreirano po podobi tečnega šefa, katerega nato potolčete v vesolju.

Na začetku se boste borili predvsem proti “nevtralnimi” frakcijami. Spopadi se izvajajo v realnem času in takoj, torej se ne odpre “ločeno okno”, v katerem se spopad odvije. Vendar mi je pustil grenak priokus. Ladij ni mogoče nadzorovati, celoten spopad se odvija avtomatično, edina opcija, ki jo imate na voljo, je umik. Tako ponavadi zmaga tehnološko bolj razvita ter večja vojska in veliko prej omenjenih modifikacij tako nima vidnega vpliva. Resda se izgled nuklearnih raket in energijskih orožij razlikuje, ampak zaradi nezmožnosti nadzorovanja boste bolj kot ne vsak spopad preleteli na najvišji hitrosti. Po njem se prikaže tudi statistika, na kateri lahko vidite, no, statistiko, kar pa je le mala tolažilna nagrada za čas, ki ste ga porabili za modifikacijo ladij.

Ekonomija je preprosta in temelji na treh surovinah – električna energija, minerali in vpliv. Prvi dve pridobivate večinoma s pomočjo rudnikov, ki jih zgradite na primernih planetih, medtem ko je pridobiti vpliv rahlo težje. Obstajajo tudi posebne dobrine, ki delujejo na podobnem principu kot pri seriji Civilization. Preden jih bo na mapi mogoče opaziti, jih morate raziskati, kar omogoči tudi njihovo uporabo. Ker so dokaj redke, bo njihovo iskanje včasih naporno. Na srečo niso niti vitalna za razvoj, čeprav nudijo kar nekaj zelo koristnih bonusov in omogočijo gradnjo unikatnih zgradb.

Tveganje se (včasih) izplača

Raziskovalni sistem je zelo zanimiv. Naenkrat lahko razvijate tri vrste tehnologij, ki so raznolike in vam omogočijo uporabo izboljšanih ladijskih pogonov ter orožij, gradnji naprednejših struktur in ladij in še veliko več. Hitrost razvoja je odvisna od laboratorijev, ki jih postavite na primernih planetih ter izkušenosti znanstvenika. Začetne opcije so sicer vselej iste, čeprav so vse ostale ponujene naključno. Ker dobite za razvoj na izbiro tri tehnologije, bo lahko minilo kar nekaj časa, preden boste imeli na voljo isto opcijo. Ker se tehnologije razvijajo tudi po redkosti, boste nemalokrat izbrali redko tehnologijo, ki je po vsej verjetnosti ne boste več hitro ali sploh videli, čeprav v tistem času ne bo najbolj optimalna odločitev.

Za raznolikost skrbi tudi izjemno dodelan modifikacijski sistem, v katerem lahko po mili volji vsako ladjo prilagodite lastnim potrebam in materialnim zmožnostim. Motorji ter senzorji se nadgrajujejo bolj kot ne linearno, je pa zato raznolikost pri orožjih in ščitih večja. Sploh raznolikost orožij mi je bila zelo všeč, po približno petnajstih urah igranja sem imel na voljo že šest različnih vrst, od katerega je imela vsaka več stopenj oz. “tierov”. Vsak model ladje ima tudi različno prostorsko porazdelitev, kar močno vpliva na število ter velikost delov. Ker imate na voljo na začetku le primitivna (če lahko tako kličemo nuklearne izstrelke) orožja ter ostalo opremo, se boste razveselili vsake nove razširitve, ki jo bodo odkrili vaši znanstveniki.

Ti ob raziskovanju (raziskujejo ločeni znanstveniki, ki jih zadolžite v znanstvenih ladjah) občasno odkrijejo tudi anomalije, ki pripeljejo do kvestov in nalog, lahko pa prinesejo tudi materialne ali kakšne drugačne dobrine. Občasno vas bodo grdo presenetili in prebudili na primer raso antičnih titanov, ki bodo kar hitro opravili z vsemi “primitivnimi” civilizacijami, z vami vred. Ampak ja, tudi kaj takšnega je dobro za večkratno preigravanje, saj vas ves čas drži v pričakovanju.

Daj mi ladje, kolega

Preko diplomacije si lahko izborite zaveznike ali sovražnike. Sicer bi ta lahko bila še nekoliko bolj dodelana, čeprav ponuja kar nekaj možnosti. Pogrešal sem opcijo groženj, s katero bi se lahko izživljal nad manj vplivnimi civilizacijami. Razen nje so ostale opcije bolj kot ne standardne, pokrijejo pa bolj kot ne vse osnove. Tako lahko z drugimi igralci trgujete, sklepate zavezništva, se združujete v zveze in podobno. Za razliko od večine ostalih iger so zavezništva obstojna in za vaš obstoj tudi nujna.

Ko greste s kom v vojno nam zaveznik na pomoč pošlje svoje ladje, ki se združijo z vašo floto in jih lahko sami nadzirate. Zaradi omejenega števila ladij bo to v poznih spopadih najbolj učinkovit način za večanje bojne moči, gre pa tudi za enega izmed bolj svežih pristopov, saj tako, kljub nepopolni umetni inteligenci, zavezniki predstavljajo koristen vir enot in niso prisotni le na papirju.

Modi? Veš da

Igra se lahko pohvali tudi z izjemno podporo za izdelavo modifikacij, kar je na splošno velika prednost igračarstva na osebnih računalnikih. Čeprav je obširnost že sama po sebi ogromna, bodo lahko modifikacije izpolnile manjše luknje ter dodale veliko nove vsebine. Tako si lahko tudi vsakdo prilagodi igro glede na svoje želje, kar je ogromen plus. Pri vsaki vesoljski igri so modifikacije za Star Wars in Warhammer skorajda obvezne, pravzaprav pa je modifikacija za Warhammer, imenovana Twilight of the Imperium že na voljo, kljub temu, da je igra izšla pred par dnevi. Doda unikatne rase tega vesolja, vsaka pa ima tudi lasten izgled ter rasne značilnosti.

Ker je podpora za steamovo delavnico vgrajena, je iskanje ter dodajanje modifikacij enostavno, vse pa so na voljo na enem mestu. V prihodnje lahko tako pričakujete veliko število izjemnih ter včasih tudi prismuknjenih “dodatkov”, kot sem že prej dejal, pa bo zaradi odlične podpore izdelava ter objava teh najverjetneje obilna. Po vsej verjetnosti se po številu vseeno ne bo mogla postaviti po robu Skyrimu, ki ima aktivno skupnost, ki redno izdaja ter posodablja modifikacije, še dandanes, kljub temu, da je izšla pred skoraj petimi leti (ja, staramo se že).

Stran z dvojedrniki

Grafična podoba zagotovo ni slaba, vseeno pa jo Master of Orion vsaj po mojem mnenju pusti za seboj. Dobro, nikakor ne bi rekel, da Stellaris zgleda grdo, prej rahlo nadpovprečno. Resda večina ljudi 4X iger ne igra zaradi izgleda, gre le za dodaten bonus. Čeprav je za ozadje uporabljena le slika oddaljenih zvezd, to razen ob natančnem pogledu sploh ni opazno, prav tako pa ni ravno vitalnega pomena.

Ker je procesorsko Stellaris izjemno zahteven, je štiri-jedrni procesor nujen (deluje na dvo-jedrnikih, ampak ne tako tekoče). Sam sem naredil to napako, da sem sprva igral na dvo-jedrnem Intel G3258 (navitem na 4.5GHz), kar je imelo katastrofalne posledice. Po dobrih par urah je tako prišlo do hudih zatikanj, zaradi katerih je bilo igranje skoraj nemogoče, saj, gre za ogromno število kalkulacij, ki se ves čas izvajajo v ozadju, zato me to nikakor ni presenetilo. Resda sem igral na zemljevidu srednje velikosti z velikim številom nasprotnikov, ampak mislim, da bi bil rezultat podoben tudi na galaksiji manjšega obsega. Tako to pač je, za odlično igro je potrebno včasih odšteti tudi kakšen evro več za računalnik.