Še vedno mi ni povsem jasno, kako je lahko ločena veja franšize Call of Duty, Black Ops, prispela že do šestega dela, saj imam sam v spominu samo prvi del, kjer se je nekdo ves čas drl “Mason!”, nakar smo malce skočili v Vietnam in dobili en del, ki je bil povsem večigralski.
A Black Ops 6 je resničnost in bo sledil začetni tradiciji iger Call of Duty, kar pomeni, da bomo lahko preigravali enoigralsko kampanjo in nato skočili tudi v večigralski del. Tale bo zopet vseboval kopico različnih igralnih načinov in bo predstavil eno novost, saj spletna stran GamingBible poroča, da se bo v igri prvič pojavil nebinarni operator.
Operatorji so različne osebe, ki jih prevzamemo v večigralskem načinu in večino njih je treba odkleniti preko uspešnega igranja. Vsak od njih ima svoje opise in v angleščini uporablja osebne zaimke kot so “he” in “she”, medtem ko je Volta Rossi edina oseba, ki ima v opisu osebni zaimek “they”, kar pomeni, da se ne opredeljuje začrtanemu spolu in Rossi je s tem postal_a prvi takšen operator v zgodovini serije Call of Duty, kar pomeni, da je ta močno povečala obseg svoje reprezentativnosti. Igralci nebinarnega spola se bodo tako lahko bolj poistovetili s svojimi izbranim likom, kar je pri igrah vedno dobra novica.
Volta Rossi v bistvu ni čisto prvi nebinarni lik v seriji Call of Duty. Ta čast tehnično pripada igri Call of Duty: Black Ops Cold War, kjer lahko v enoigralski kampanji glavnemu agentu Bellu sami dodelimo spol, na izbiro pa imamo moškega, ženskega ali pa nebinarnega, na voljo pa je tudi opcija, da je ta informacija zaupna. A pri tej igri je nebinarni spol samo opcijski, medtem ko pri Volti takšne izbire nimamo in je uradno ustvarjen_a iz strani razvijalca Treyarch.
Čakanja na izid igre Call of Duty: Black Ops 6 je konec, saj se je njen izid zgodil ravno danes, kar pomeni, da že lahko skočite v preigravanje enoigralske kampanje in se pozabavate v večigralstvu. Black Ops 6 je tudi prvi naslov serije Call of Duty, ki je že od prvega dne na voljo preko servisa Game Pass.
Se morda spomnite igre Yooka-Laylee? To vprašanje ne gre na račun tega, da je igra tako stara, da bi vam skozi desetletja spomin na njo zbledel, saj jo je razvijalec Playtonic Games izdal leta 2017. Razlog za to vprašanje je bolj dejstvo, da tale platformščina, ki si je veliko sposodila od franšize Banjo-Kazooie, ob svojem izidu igralcev in kritikov ni ravno očarala in je bila bolj kot pozabljiva.
Playtonic Games kakšnih drugih franšiz nima, zato se je odločil stvarco zopet obuditi in to izpod imena Yooka-Replaylee. Gre seveda za predelavo originalne igre, saj je Sony s svojimi podobnimi projekti na široko odprl vrata novi navadi, ki pravi, da igra za predelavo ne rabi biti stara desetletja in da takšna meja v bistvu sploh ne obstaja.
Predelava Yooka-Replaylee s sabo prinaša nadgrajeno grafiko, izboljšane animacije in boljše kontrole ter nove izzive, med igranjem pa bomo lahko nabirali novo valuto, imenovano Q.U.I.D.S. Prvi napovednik je videti sprejemljivo, čeprav kakšne res neverjetne nadgradnje ni bilo opaziti. Originalni izid namreč ni bil okregan zaradi grafične podobe ampak bolj zaradi neposrečenih igralnih elementov in kdo ve, če bodo ti kaj bistveno izboljšani.
Yooka-Replaylee nima še nobenega datuma izida, med platformami pa so zapisani PC ter konzole PlayStation 5, Xbox Series X in Nintendo – slednje je verjetno namenjeno konzoli Switch 2, ki pa uradno še ni bila najavljena.
Dve leti in pol po zaključku prve sezone enigmatične serije Severance se Ben Stiller pripravlja na lansiranje naslednje sezone pripovedi, ki je sicer že dobila en kratki dražilnik, zdaj pa je napočil čas za drugega. V bistvu bi bilo za tole serijo najbolje, da za njo dobimo čim manj predhodnega video materiala ali pa da je ta bolj skopo odmerjen, saj zdaj že vsi vemo, da je zgodba presneto bizarna, a vsebuje cel kup skrivnosti, ki bi jih v starih časih burno predebatirali preko IMDb forumov.
Gledalci prve sezone se po dveh letih zagotovo še spomnite zametkov zgodbe: skupina delavcev podjetja Lumon Industries prostovoljno sprejme operacije, ki ločijo njihove delovne spomine od tistih, ki jih imajo v osebnem življenju. Posledično za te delavce šiht mine tako hitro, kot da ga sploh ne bi imeli: zadnji spomin iz osebnega življenja je ko stopijo skozi vrata zgradbe, nakar se zopet “zbudijo”, ko delo zapustijo. Znotraj pisarn pa se jim glede njihovega dela začnejo porajati dvomi in naposled jim uspe izdelati načrt, ki bi združil obe personi na enem mestu.
Tu nekje se konča 1. sezona, nadaljevanje pa da delavcem vedeti, da takšno kršenje pravil s sabo prinese hude posledice. Kaj točno te so bomo seveda izvedeli med gledanjem, a napovednik nam namigne, da je bil morda glavni protagonist Mark preusmerjen na neko drugo delavno mesto. Mark se enega dne tako kot vsakič odpravi v službo, a tokrat naleti na povsem nove hodnike, nakar v pisarni odkrije povsem nove delavce. Ti ga pozdravijo z nasmeški, nakar nadzornik prinese balone z njegovim obrazom, kar pomeni, da se poznajo že od prej.
2. sezona serije Severence prispe 17. januarja 2025, dobili pa bomo skupno 10 epizod, ki bodo izhajale tedensko. Tako kot prej bomo tudi te spremljali samo preko pretočnega servisa Apple TV+, kjer bi si po vsem tem času bilo pametno še enkrat ogledati originalne dele, saj ste zagotovo od izvirnih premier pozabili marsikakšno podrobnost.
Se morda še spomnite igre The Day Before, ki je še pred svojim izidom polnila naslove spletnih člankov širom interneta? Razvijalec Fntastic je imel za njo preprosto idejo, saj je želel izdelati večigralsko tretjeosebno streljačino, ki bi bila nekakšna različica igre The Division, le da bi morali tule streljati zombije. S to idejo sicer ne bi bilo nič narobe, a Fntastic je zadevo oglaševal kot visokoproračunsko AAA igro in pred izidom objavljal takšne slike, da nismo mogli verjeti svojim očem.
Njihovim obljubam je verjelo veliko ljudi: tudi Nvidia, ki ima na svojem YouTube kanalu še vedno napovednik, ki igro kaže v navezi z njihovimi RTX karticami. A igričarski poznavalci so do naslova gojili upravičene dvome: Fntastic namreč ni pred tem izdal nobene večje igre in težko je bilo verjeti, da so zdaj kar čudežno ustvarili tako grafično in igralno napreden naslov.
Ti dvomi so bili upravičeni: The Day Before je sicer izšel, a samo v programu Early Access, ta pa je bil tako katastrofalen, da je bil razvoj preklican zgolj štiri dni po izidu. Fntastic je nato najavil, da zapira svoja vrata, a tudi to je bila laž, saj se je znova javil septembra in na Kickstarterju najavl novo igro Escape Factory.
Pri tem projektu so zapisali, da je njegov glavni namen popraviti njihov ugled in po igralnem napovedniku je stvar bila videti bolj preprosta večigralska zabava, ki bi jo nek manjši studio dejansko znal dokončati.
Vendar pa ta ugled ne bo popravljen, saj je Kickstarter kampanja propadla in nabrala samo 15 % od že tako skromno začrtane finančne podpore – dejansko so od nekje nabrali dobrih 3.000 dolarjev podpore od zahtevanih 20.000 $.
Kljub temu neuspehu Fntastic kar noče umreti, saj so igro Escape Factory zaenkrat preklicali in takoj najavili nov projekt. Ta se imenuje ITEMS in bo nekakšna grozljivka, kjer z drugimi igralci iščete predmete ali pa se skrivate. Kaj točno ITEMS je razvijalec ni razložil in dvomimo, da je tudi njemu sploh jasno kaj želi izdelati, a na X-u so zapisali, da je tale igra tisto, kar so igralci od njih zahtevali.
Fntastic je najavil, da bo igra prejela demo, a ni še jasno kako mislijo za razvoj zbrati denarce. Možno je, da se bodo zopet pojavili na Kickstarterju, že zdaj pa so zapisali, da bo ena avenija dohodka prišla preko igric, ki jih bodo izdelali za telefone.
Samo še dobra dva tedna nas ločita od izida prenovljene in nadgrajene konzole PlayStation 5 Pro in čeprav je Sony že izdal nekaj primerjav in najavil razlike, ki jih boste prejeli ob tej 800 € vredni konzoli, nekateri še vedno niso prepričani, da si stvar zasluži svojo cenovno nalepko. Razvijalci so zdaj začeli dodajati svoje optimizacije za že izdane igre, saj PS5 Pro ne bo kar počez spremenil delovanja iger kot bi bilo to pri PC-ju, ko vanj zadegamo močnejšo grafično kartico.
Namesto tega bo treba vsak naslov treba obdelati posebej in svojo nadgradnjo bo prejela tudi igra Alan Wake 2, ki je ravno včeraj prejela nekaj nove brezplačne vsebine, za povrh pa smo dobili tudi zaključni DLC.
Finski razvijalec Remedy je na svojem blogu natančno razložil, kako bo njihova igra delovala na nadgrajeni konzoli in kaj lahko igralci zdaj od nje pričakujejo. In ta njihova debata je sprožila kar nekaj burnih debat na spletnih forumih, ki so zdaj sprožile še dodatne pomisleke glede nakupa Sonyjeve nove ponudbe.
Sony je namreč pri oglaševanju konzole PlayStation 5 Pro najbolj izpostavljal dejstvo, da se igralcem ne bo več treba odločati glede grafičnih načinov, ki jih želijo imeti pri poganjanju določenega naslova, saj bo vse to zdaj združeno v najboljše iz obeh svetov: torej ločljivost 4K pri 60 sličicah na sekundo. A temu ne bo čisto tako in dokaz tega je Alan Wake 2, ki bo igralcem še vedno ponujal izbiro dveh grafičnih načinov, oba pa bosta nadgradnji tega, kar smo dobili na osnovni konzoli.
“Performance Mode” bo na novi konzoli prinesel enako podobo, kot jo je nudil osnovni PlayStation 5 na “Quality Mode”, kar pomeni ločljivost 4K pri 60 sličicah na sekundo. Hkrati bodo nadgradnjo v tem primeru dobile sence in slika bo bolj podrobna kot pa prej.
Zatakne pa se pri ray-tracingu, ki ga osnovni PlayStation 5 sploh ni poznal in je trenutno na voljo samo preko PC-ja. Ta tehnika osvetljevanja prostorov bo zdaj na voljo tudi na PlayStation 5 Pro in za njene dobrote bo treba prestaviti v “Quality Mode”, kjer bomo sliko gledali v ločljivosti 4K, a pri samo 30 sličicah na sekundo. Remedy je v svojem blogu detajlno razložil, kako zahteven je takšen proces renderiranja slike in čeprav je njihova poteza razumevajoča, igralci nad novico vseeno niso navdušeni. Laiki so namreč pričakovali, da bo PlayStation 5 Pro neka magična zadeva, ki bo lahko vse igre poganjala pri 4k in 60 sličicah na sekundo in to z vključenim naprednim osvetljevanjem, a realnost je preprosto drugačna, saj bo nova konzola sicer zmogljiva, a vseeno v sebi ne bo nosila čipa grafične kartice RTX 4090, zato bo še vedno treba sklepati določene kompromise.
PlayStation 5 Pro izide 7. novembra – v Sloveniji lahko svoje prednaročilo opravite preko spletne strani CyberPiggy.
Nove, slabe novice iz strani francoskega razvijalca in založnika Ubisofta. Gautoz je zanesljiv francoski novinar, ki se je pozanimal glede Ubisoftove igre Prince of Persia: The Lost Crown, ki je bila presneto zabavna in kvalitetna, hkrati pa je po letih zanemarjanja znova obudila franšizo Prince of Persia. Sicer je šlo za od strani gledano platformščino, ki spada v žanr iger Metroidvania in čeprav je veliko pristašev te serije upalo na nov, poln 3D naslov, je bil tudi The Lost Crown dobra tolažba, mnogi pa se strinjajo, da je bil to v zadnjih nekaj letih eden najbolj originalnih naslovov iz strani tega založnika.
Igro je spočel Ubisoft Montpellier, ki je pred tem že dolgo delala na igri Beyond Good and Evil 2, ta pa je bila že tolikokrat prestavljena, da je pravi čudež, da še ni bila preklicana. Dober del ekipe je bil sit dela na tem naslovu, zato so želeli spočeti nekaj povsem novega in originalnega iz česar se je nato rodil Prince of Persia: The Lost Crown.
Kljub temu, da je bila stvar zabavna za igranje in bi vse predstavljene mehanike dodelalo potencialno nadaljevanje, iz tega ne bo nič. Gautoz namreč poroča (prevod najdete na forumu ResetEra), da je bila usoda igre zapečatena že nekaj tednov po njenem izidu, saj prodaja ni dosegla pričakovanj in čeprav je razvojna ekipa želela izdelati več dodatnih DLC-jev in sčasoma tudi nadaljevanje, založnik njihovih prošenj ni uslišal, saj jih je skrbelo, da bi nadaljevanje uničilo prodajo prvenca, ki naj bi skozi leta dosegel večjo prodajo. Original je letos prejel nekaj večjih posodobitev ter eden in edini DLC imenovan Mask of Darkness.
Ekipa naj bi bila nato razpuščena in preusmerjena na druge projekte, ki kažejo večji potencial glede zaslužka, kar te dni pri Ubisoftu pomeni delo na novih delih serije Assassin’s Creed. Da je govorica resnična je potrdil tudi IGN, ki je o trenutnem stanju igre povprašal Abdelhaka Elguessa, izvršnega producenta igre The Lost Crown in ta je odgovoril, da so glavni člani dobili delo na drugih projektih, kar efektivno pomeni, da je upanje na The Lost Crown 2 dokončno izumrlo.
Ubisoft se zadnja leta redko loti dela na povsem originalnih projektih, saj te dni raje dela stvari po tujih licencah kot sta denimo Avatar in Star Wars, čeprav tudi pri teh ni dosegel pričakovane prodaje. Poleg igre The Lost Crown so leta 2020 dostavili Immortals Fenyx Rising, ki je ravno tako nosil veliko potenciala za razvoj naslednika, a je bila nato ta ideja ravno tako preklicana.
Filmski kritiki so Osmi potnik: Romul označili za enega najboljših izdelkov znotraj te franšize, ki te dni dobiva nekakšen zaslužen preporod. Režiser Fede Alvarez se je vrnil h koreninam te legendarne grozljivke, zato je fokus preusmeril na grozljive Xenomorphe in osamljeno žensko ter njenega mačkona, ki poskušata preživeti nemogoče.
Že v tem kratkem povzetku vam je lahko jasno, da se Romul močno zanaša na predhodna poglavja, kar je pri mnogokomu tudi razlog za negativno kritiko, a po drugi strani so originalne zgodbe Osmega potnika zdaj stare že desetletja in malce kopiranja njihove formule lahko spregledamo, če nato dobimo vsaj približno gledljiv izdelek.
Fede Alvarez vam bo zdaj ponudil resnično vrnitev v preteklost in to ne samo preko zgodbe novega filma, ampak tudi formata, v katerem bo ta povedana. Režiser je namreč na dogodku Beyond Fest napovedal omejeno izdajo filma na čisto pravih videokasetah, ki so krasile domove v devetdesetih, kasneje pa so jih zamenjali DVD-ji in na to še Blu-Rayi.
VHS izdaja praznuje 45. obletnico te franšize in bo nosila prav posebno zasnovano retro ohišje izpod priznanega oblikovalca Matta Fergusona. Sam film bomo nato lahko gledali v razmerju stranic 4:3, kar pomeni, da boste na sodobnih televizorjih ob tem gledali črne robove, ki so znani vsakemu oboževalcu serij ali filmov iz tistega časa, ki nato niso dobili naknadne obdelave v višje ločljivosti.
Dvomimo sicer, da se bo kdo nato zares spravil v takšno gledanje filma, saj bo videokaseta bolj kot ne zbirateljski predmet, ki ga boste lahko na polico spravili ob bok prejšnjih filmom iz te franšize. A se bo zagotovo našel tudi kdo, ki ga bo zamikalo obujanje spominov in morda ga bo ob tem doletelo kruto spoznanje, da ga ne čaka samo gledanje slike v razmerju 4:3, ampak tudi mizerna ločljivost okoli 480p oziroma še manj.
Zadnji uradno izdan film na videokaseti je izšel leta 2006, ta čast pa je pripadla naslovu A History of Violence, ki je zaradi tega postal nekakšen zbirateljski predmet. Osmi potnik: Romul mu bo tako prevzel ta laskavi naslov, ko se na videokasetah pojavi 3. decembra letos, ta omejena izdaja filma pa bo isti dan na voljo tudi na bolj običajnih formatih kot sta DVD in Blu-Ray.
Modderji nas včasih resnično šokirajo s svojimi podvigi in res moraš biti poseben tip oboževalca določenega projekta, da boš vanj vložil stotine ur dela in zanj ne boš plačan, ob tem pa boš nadzoroval še ekipo enako mislečih delavcev, ki jim v zameno za njihovo delo ravno tako ne boš mogel odšteti niti evra.
Kljub temu Bethesdine igre že desetletja gojijo ravno takšne osebke in ti so nedavno za igro Fallout 4 izdali povsem ločeno kampanjo Fallout: London, ki je požela skoraj univerzalno hvalo in je pred kratkim prejela tudi prvo večjo posodobitev. V izdelavi pa so tudi drugi projekti kot so denimo predelavi iger Morrowind in Oblivion v pogon Skyrima, medtem ko nekdo dela tudi na obdelavi iger Fallout 3 in New Vegas v pogonu igre Fallout 4.
Vse te zadeve so v izdelavi že leta in so še daleč od zaključnega skupka kode. Enako je veljalo tudi za projekt Fallout: Vault 13, ki je v pogon Fallout 4 nameraval predelati celotno kampanjo čisto prvega Fallouta iz leta 1997 in ekipi modderjev je po letih razvoja nedavno uspelo izdelati celo demo, ki je izšel dva meseca nazaj. Na žalost pa je bilo to tudi očitno vse kar bomo videli od tega moda, saj je ekipa včeraj sporočila žalostno vest, da bo delo na njem zdaj zaustavljeno.
Ekipi prostovoljcev ni nihče zagrozil, da morajo preklicati delo, saj Bethesda proti takšnim večjim projektom navadno nima nič proti. Problem je nastal v sami ekipi modderjev, ki je na svoji kreaciji delala do te mere, da je povsem pregorela, hkrati pa so se v življenjih ljudi zgodile določene spremembe, ki so delo na modu Vault 13 naredile nemogoče.
Stvar je bila tako preklicana, bo pa ves storjeni napredek vseeno naložen na spletno stran Nexus Mods in ekipa upa, da bo nato za delo poprijel nekdo drug in njihovo vizijo pripeljal do konca.
Bethesda will host a Fallout Day broadcast event on Wednesday, October 23 at Noon PT / 3p ET. pic.twitter.com/fHWXTbsLJK
Nekaj članov ekipe je preskočilo na ločen projekt Project Arroyo, ta pa ravno tako poskuša predelati starejšo igro v pogon naslova Fallout 4 – le da v tem primeru govorimo o igri Fallout 2.
Založnik in razvijalec Bethesda bo medtem jutri praznoval praznik Fallout Day, ki se bo tikal prihodnosti te franšize – pričakovanja imejte v mejah normale, saj bo večina konference namenjena igri Fallout 76.
Leto dni mineva odkar nam je finski razvijalec Remedy Entertainment predstavil igro Alan Wake 2, ki je bil tudi njihov prvi poskus ustvarjanja čisto prave preživetvene grozljivke, hkrati pa se je s tem še bolj začel oblikovati njihov Remedy Connected Universe, ki je skorajda vse njihove do sedaj izdane igre sparil v en svet – pri tem je bila še posebej velika pozornost namenjena oblikovanju skupne štorije iz franšiz Alan Wake in Control.
Alan Wake 2 je bil sicer odličen naslov, ki pa se je prodal bolj ubogo. Del krivde za slab prodajni rezultat nosi dejstvo, da grozljivke pač nikoli niso velike prodajne uspešnice in Alan Wake 2 je za svojo stvaritev zahteval ogromen proračun. K dobrim prodajnim rezultatom pa ni pomagalo niti dejstvo, da je igro založil Epic Games, ki je nato stvar na PC-ju prodajal samo preko svoje platforme in tako naslov nikoli ni izšel na Steamu in to se zdaj verjetno tudi nikoli ne bo zgodilo.
Kljub temu je igra od izida skoraj že pokrila vse stroške razvoja in marketinga, Remedy pa je za 1. obletnico igre začrtal večjo brezplačno posodobitev, hkrati pa bomo dobili tudi večji DLC Lake House, ki bo nasledil prejšnji dodatek Night Springs.
Večja posodobitev bo na voljo za vse igralce in največ bodo od nje profitirali vsi tisti, ki jim je bila kampanja pretežka za normalno igranje ali pa ljudje s posebnimi potrebami, ki preprosto ne morejo opraviti vseh izzivov, ki jih dostavi igro. Tako boste lahko vključili opcije kot je ubijanje nasprotnika s samo enim metkom, neskončno strelivo, neskončna zaloga baterij za svetilko, nesmrtnost in samodejno opravljanje QTE izzivov. Veliko novosti je prispelo tudi za PlayStation 5 kontroler DualSense, saj bo zdaj ta vseboval še bolj verne vibracije in bo omogočil merjenje preko žiroskopa.
Dodatek Lake House pa nam bo predstavil povsem nov delček štorije v kateri bomo sledili FBC agentki Kirian Estevez, ki ima pred sabo novo nalogo: raziskati skrivnostno hišo Lake House, ki se nahaja ob jezeru Cauldron Lake – ravno tistemu, ki ga je v svoji prvi odpravi obiskal Alan Wake. Znotraj te hiše, ki je v bistvu raziskovalna postaja organizacije FBC, so se zdaj začele odvijati čudne stvari, dodatek pa bo poleg novih sovražnikov še bolj združil štorijalni vesolji iger Alan Wake 2 in Control.
DLC Lake House je na voljo samo tistim, ki posedujete Deluxe verzijo osnovne igre in ga ni možno kupiti posebej. Če imate v svoji lasti že osnovno igro, potem lahko opravite nadgradnjo na Deluxe Edition in to po trenutno znižani ceni 10 €.
Dandanes ni več nobeno presenečenje, ko Sony najavi predelavo svoje PlayStation ekskluzive za PC, saj lahko praktično pričakujemo, da bo vsak njihov naslov slej ali prej prišel tudi na računalnike. Zato je bolj malo ljudi sezula nedavna najava, da bo igra Marvel’s Spider-Man 2 prispela tudi na PC, a smo bili kljub temu na to najavo malce nepripravljeni, saj bo tale predelava še najhitreje doživela takšno selitev med platformama.
Sony navadno za selitev svojih iger porabi nekje dve leti – zadnji takšen naslov je bil God of War Ragnarok, ki je za ta preskok potreboval 22 mesecev, medtem ko bo Marvel’s Spider-Man 2 za to potreboval pičlih 15 mesecev, kar pomeni, da je Sony svojo licenco prenesel iz konzole PlayStation 5 v samo dobrem letu, kar je pri PC-jaših zagotovo razlog za proslavljanje. Čas med predelavami se torej krajša, kljub temu pa še vedno obstajajo določene ekskluzive, ki še vedno niso bile najavljene za računalnike pa čeprav je od njihovega originalnega izida preteklo že kar nekaj let – sem notri lahko prištejemo dirkačino Gran Turismo 7 in predelavo Demon’s Souls.
Spider-Man 2 bo na PC pripeljal Sonyjev studio Nixxes, ki je zdaj postal že pravi mojster takšnih predelav. Dobili bomo vse tisto, kar je ob originalu ponujala verzija na konzoli PlayStation 5, za povrh pa bo tu še podpora za ultra-široke monitorje ter še bolj podrobni učinki ray-tracinga. Poleg tega bomo dobili tudi vse tiste posodobitve, ki jih je po izidu prejela originalna kampanja, tako da se boste lahko zabavali v kopici dodatnih preoblek in se spustili v ponovno preigravanje preko New Game+. Za PC bo na voljo tudi dražja različica igre Deluxe, ki bo s sabo prinesla še nekaj dodatnih pajkic in izkušenjskih točk, ki vam bodo na začetku omogočile malce močnejšega Pajkomoža.
S tem je postalo tudi jasno, da Spider-Man 2 ne bo prejel več nobenega dodatnega DLC-ja, kot je bilo to v primeru originalne igre, ki je dobila samostojni dodatek Miles Morales. Razvijalec Insomniac Games ima namreč te dni polne roke dela z drugimi projekti: njihov naslednji projekt je Marvel’s Wolverine, obenem pa zagotovo delajo tudi na tretjem delu sage Spider-Man.
Marvel’s Spider-Man 2 bo na PC prispel 30. januarja 2025, več podrobnosti o tej selitvi pa vas čaka na uradnem blogu.
Igra Star Citizen je v razvoju že tako dolgo, da je v tem pogledu postala že legendarna, njen ustvarjalec Chris Roberts in studio Cloud Imperium Games pa se z internetnim norčevanjem ne ubadata preveč, saj kljub 12 letom razvoja stvar še vedno služi visoke vsote denarcev, ki jih prispevajo vsi tisti, ki se ubadajo s preigravanjem alfa verzije igre in kupujejo drage pakete vesoljskih plovil.
Bo kdaj zadeva sploh v celoti izšla? Kdo bi vedel, a Chris Roberts je začel namigovati, da se ciljni skupek zapisane kode že riše na obzorju, na nedavnem dogodku CitizenCon 2954 v Manchesterju pa je na odru ponosno najavil, da bo enoigralski del Squadron 42, sprva najavljen leta 2014, kmalu prispel v roke igralcev in ta kmalu pomeni enkrat v letu 2026.
Da s stvarjo mislijo resno so nakazali tudi preko uro dolgega igralnega napovednika, ki najverjetneje pokaže začetek kampanje, igra pa naj bi bila zdaj vsebinsko končana in zahteva samo še dokončno poliranje. Kaj točno je to poliranje in zakaj razvijalec zanj potrebuje dve leti ni bilo pojasnjeno, a smo vsaj dobili nov napovednik, kar je bolje kot prazen nič.
In kako je ta videti? Hja, že kar malce zastarano. Ko je bil Squadron 42 prvič najavljen so nam padale čeljusti ob neverjetni grafični podobi in animacijah in čeprav te tudi zdaj še vedno niso videti slabo, nikakor ni več nekaj takšnega, kar bi nas odpihnilo iz stola, saj smo tako podrobne obraze videli že v kakšnih drugih izdelkih, animacije pa niso zdaj več tako hudo impresivne.
V uri dolgem posnetku tudi vidimo bolj malo igranja, saj v glavnem spremljamo vmesne sekvence, ko pa že dejansko igralec dobi nadzor pa mora slediti strogo začrtanim smernicam in v bistvu stvarca malce spominja na kako kampanjo franšize Call of Duty. Bo pa vsaj dolžina konkretna: Squadron 42 naj bi za eno preigravanje zahteval med 30 in 40 ur.
Stripovsko vesolje DC ni imelo ravno veliko sreče pri selitvi svojih superjunakov v filmski in televizijski svet. Nekaj dobrih izdelkov je sicer bilo, vendar so se ti v glavnem vrteli okoli Batmana, a na splošno je franšiza lahko samo sanjala številke dobička, ki jih skozi leta obračal Marvel. Morda pa je zdaj končno napočil čas za spremembe, saj so ljudje te dni nekam siti Marvelovih zadev, a se hkrati morda superherojev še niso povsem prenajedli, zato bi zdaj to luknjo znal zapolniti DC, ki ga bosta zdaj v prenovljeni obliki dostavila James Gunn in Peter Safran.
Dvojec je dobil popoln nadzor na filmskimi in televizijskimi projekti, ki bodo zdaj štartali na povsem sveži stezi, brez da bi se morali obremenjevati s skladnostjo prejšnjih projektov. DC bo tako sledil Marvelovemu zgledu, kjer se štorije filmov, iger in serij med sabo prepletajo, tako da bo gledalec za popolno seznanjenost z zgodbo moral pogledati vse. Prvi projekt tega prenovljenega vesolja bo postala risana serija Creature Commandos in ta je nedavno dobila svoj prvi napovednik.
V bistvu Creature Commandos ne bo tisti čisto prvi takšen izdelek, ki bo povedal svojo zgodbo v novem vesolju, saj sta James Gunn in Peter Safran pri kovanju prihodnosti DC-ja upoštevala zgolj en prej narejen izdelek in sicer prvo sezono serije Peacemaker. Tudi ta bo sicer v 2. sezoni dobila nekaj bistvenih sprememb glede svoje do sedaj povedane zgodbe, a je dobro štartno mesto za prvo seznanjenje z DC-jem, serija Creature Commandos pa se odvija po dogodkih 1. sezone.
Kot lahko vidite iz napovednika bo serija zelo spominjala na nekakšno različico bande Suicide Squad, saj se bo peščica raznoraznih superherojev spustila na nevarno misijo, le da so tule člani ekipe še bolj raznovrstni. Tu je G.I. Robot, ki zelo rad pobija naciste in te išče tudi v sodobnem času, volkodlak The Weasel, ki je videti kot zelo krvoločna podlasica in žena Frankensteina, The Bride. Za razliko od Marvelovih pripovedi tule kri šprica vsepovsod in čaka nas kar nekaj prizorov brutalnih usmrtitev, kar nakaže že Nevesta v začetnih kadrih, ko jo nek zapornik grdo pogleda.
Kar je zanimivo pri prenovljenem DC vesolju je tudi dejstvo, da bodo vsi glasovni igralci nato tudi svojo ličnost posodili v izdelkih, kjer bodo pred kamere stopili živi igralci, saj Gunn in Safran želita preko tega narediti resnično prepletenost svojih izdelkov.
Serija Creature Commandos bo svojo prvo epizodo rodila 5. decembra, nakar bomo nove dobivali tedensko, dokler se 1. sezona ne bo zaključila 16. januarja. Vse DC-jeve izdelke bomo lahko spremljali samo preko pretočnega servisa Max.
Serijo iger Diablo sem v svoji mladosti pridno nažigal – še posebej je to veljalo za drugi del, ki je bil med Slovenci še posebej priljubljen. Skozi čas pa je moja ljubezen do množičnega genocida demonov usahnila, saj mi formula iskanja boljših orožij in oklepov zato, da lahko nato porazim šefe, ki mi bodo dali še boljša orožja in oklepe, ni bila več tako privlačna kot nekoč.
Četrtega dela tako sploh nisem preizkusil ob izidu, zato je našo recenzijo spisal Simon, a Blizzard je od takrat za štirico spočel toliko posodobitev in popravkov, da sem enostavno moral iti vsaj enkrat skozi glavno kampanjo. Razvijalec mi je šel celo tako na roko, da je ravno mesec po mojem preigravanju osnovne kampanje izdal tudi prvi večji dodatek Vessel of Hatred v katerega sem relativno svež veselo zagrizel in ob tem spoznal, da je morda ta nekdaj priznani razvijalec v zadnjih dveh letih resda izgubil kar nekaj pomembnih članov, a mu je nekako uspelo ohraniti tisto sredico, ki zna izdelati dobre igre. Vessel of Hatred je namreč eden najboljših koščkov vsebine, ki jo je do sedaj dostavila ta franšiza in če mi spominov ne bi meglila nostalgija, bi morda zdaj Diablo 4 s tem dodatkom celo postavil pred drugi del.
NAPOVEDNIK
Razvojna ekipa: Blizzard Založnik: Microsoft Platforme: PS5, PC, XSX Nakup:Steam Datum izida: 8. oktober 2024 Cena: 39,99 €
Zvrst: Akcijski RPG
Kljub temu, da imam s franšizo Diablo že dolgo zgodovino, se sam ne bi ocenil za veteranskega igralca. To bi znalo koga presenetiti, saj navadno privrženci teh iger v igranje vložijo stotine ur med gonjo za boljšo opremo, a ta aspekt meni osebno ni nikoli toliko pomenil. Namesto tega sem se osredotočil na obračanje kampanj in raziskovanj pritiklin zgodbe, ki je bila za to franšizo od vedno presenetljivo globoka, stvari pa so skočile na novo stopnjo preko igre Diablo 4. Vessel of Hatred k sreči ni namenjen samo tistim, ki jim je pomembna zgolj oprema in veliko poudarka da na razvoj zgodbe, ki se nadaljuje po originalni kampanji.
Naš heroj ima novo tarčo in sicer najstnico Neyrelle, ki pobegnila v pragozd Nahantu. Tam spoznamo, da je Neyrelle zdaj malce drugačna punca kot je bila včasih in za to obstaja dober razlog, saj s sabo nosi duševni kamen v katerem prebiva Mephisto, gospodar sovraštva, ta pa je začel Neyrelle načenjati um. Naša naloga po kratkem uvodu hitro postane jasna: rešiti bo treba čedalje bolj utrujeno najstnico in enkrat za zmeraj poraziti Mephista, ki nam je trn v peti že od drugega Hudičevca.
Kot nekdo, ki že dolgo ni spremljal novejših Diablo iger, sem bil presenečen, kako daleč so zdaj napredovale vmesne sekvence.
K sreči se nam na pot ne bo treba podati sami. Vessel of Hatred daje veliko poudarka na dejstvo, da na naši poti do cilja ne bomo sami in s tem se ne cika samo na ostale žive igralce, ki so nam lahko zvesti spremljevalec. Že na začetku naletimo na jasnovidca Eruja, nakar kasneje spoznamo, da ima Mephisto nasprotnika tudi v deželi bogov, saj si že od pamtiveka izmenjuje udarce z bogom Akaratom, sledilci tega pa so več kot pripravljeni pomagati pri naši velepomembni nalogi.
Vendar družba ni tam samo v vlogi statistov, ampak vam NPC-ji tudi pomagajo pri samem raziskovanju džungle. Vrača se namreč sistem najemnikov, ki smo ga tako dobro izkoriščali v igri Diablo 2, tule pa so pomočniki na voljo kot stalni spremljevalci ali kot posebna sposobnost, ki jo prikličemo ko nam gre za nohte. In ti najemniki za razliko od prej niso samo neke makete, z naključno generiranimi imeni, saj imajo svoje osebne zgodovine in med potovanjem redno čebljajo, kar aspekt živega sveta dvigne na novo raven.
Ena največjih privlačnosti dodatka je zagotovo novi igralni razred Spiritborn.
Od novih igralnih mehanik največ pozornosti pritegne povsem nov igralni razred, imenovan Spiritborn. Gre za izjemno agilnega junaka, ki omogoča več smeri razvoja, zaradi česar se na koncu čuti bolj unikaten za vsakega igralca posebej. V bistvu bi ga lahko označili za nekakšnega Druida, saj lahko veščine vlagate v razvojno drevo jaguarja, gorile, stonoge in orla, ni pa se vam treba odločiti samo za eno od njih, ampak lahko vse te veščine med sabo prosto kombinirate, medtem ko s palico delite hitre zaušnice okoliškim demonom. Spiritborn je kot naročen za novo regijo, ki je presneto zamorjena in jo bojo pozdravili tudi oboževalci igre Diablo 2, saj se boste vrnili na mapo Kurasta, tako da vas čaka kar nekaj skritih velikonočnih jajčk.
V bistvu si Vessel of Hatred sposodi kar nekaj stvari iz drugega dela. Poleg najemnikov in Kurasta lahko zdaj spet odkrivate rune in jih sestavljate skupaj v “Words of Power”, teh kombinacij besed pa je ducate in vam lahko močno ojačajo vaš izbrani lik.
Novih sovražnikov in šefov ne manjka in z njimi sem se še bolj zabaval kot pa v originalni kampanji.
Skozi celotno avanturo se lahko sicer podate s katerimkoli herojem, a nova regija je kot naročena za Spiritborna, tega pa lahko nato pridno izrabite tudi v novem PvE načinu Undercity, kjer imate omejen čas, da premagate določene šefe, štoparico pa si podaljšujete s pobijanjem elitnih nasprotnikov. Tule veliko šteje vaša možnost preživetja in iznajdljivosti, saj se boste morali sprehoditi skozi čedalje težje, naključno generirane stopnje, končni zakladi pa so vsekakor vredni vsega tega truda.
Diablo 4: Vessel of Hatred je ena najboljših razširitev, ki jih pomnim in če vam morda originalna kampanja igre ni bila preveč všeč, potem se splača ponuditi priložnost temu dodatku, ki je sicer krajši od originalne igre, a doda tako veliko raznovrstne vsebine in to spari z vznemirljivimi novimi sovražniki in šefi, da ti preprosto nikoli ne postane dolgčas – niti ob grindanju, ko si že vso novo vsebino predelal in se zdaj samo podiš še za boljšimi predmeti. Prihodnost Diabla je zdaj bolj svetla kot kadarkoli prej in res upam, da bo Blizzard nadaljeval s tem tempom tudi v prihodnjih razširitvah.
Ste kdaj med posedanjem nenadoma dobili željo, da bi se preprosto usedli v avto in se s polnim tankom bencina zapeljali v neko naključno smer brez cilja. Ta želja se je zagotovo že kdaj porodila vsakemu, ki se je kdaj usedel izza volana, a s pretekom časa takšna odprava postane čedalje manj izvedljiva, saj si človek nabere obveznosti in so od njega odvisni tudi drugi ljudje.
Igra Keep Driving izpod razvijalca YCJY Games name postavi vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi takrat svojo željo zares uresničili in se resnično odpravili na dolgo pot in kako bi takšen izlet sploh izgledal. Tako smo vrnjeni v leto 2020, ko si kot novorojeni lastnik izpita izberemo svoj prvi rabljen avto, nakar si zavrtimo vzpodbudno rock glasbo tipa Blink-182 in se odpravimo na cesto.
To je celotna ideja igre in moram reči, da je slišati presneto originalno. Razvijalec je svet igre poustvaril v čudoviti pikslasti grafični podobi, naše potovanje pa bomo spremljali v 2D maniri, kar je za takšen naslov, ki se označuje še za RPG, nekam nenavadno. Naša primarna naloga bo sicer vožnja, a to bodo ves čas prekinjali razni dogodki, kjer bomo morali pobrati kakšnega štoparja, se ukvarjati z ljudmi, ki so za sabo pustili službe in zaobiti prepreke kot je čreda ovac, ki trmasto noče premakniti. Igra bo v teh primerih preklopila v potezni “boj”, a bodite brez skrbi – ovc in štoparjev ne bomo spremenili v krvav puding, ampak se jim bomo lahko izognili na bolj elegantne načine.
Poleg teh situacij se bomo na poti lahko ustavili tudi na bencinskih črpalkah in v prtljažnik pospravili zaloge za na pot, moč pa bo tudi nadgrajevati avto in tega celo prebarvati.
Igra Keep Driving je videti presneto privlačno in tudi čudno nostalgično. Na Steamu si jo lahko že dodate pod seznam želja, a žal datum izida zaenkrat ostaja neznanka.
Trilogija brezžičnih izdelkov slovenskega podjetja UVI je zdaj zaključena. Morda se spomnite, da smo letos že pod drobnogled vzeli njihovo miško UVI ANT ter se nato spravili še v opisovanje slušalk UVI BEE, zdaj pa je na vrsto prišla tudi brezžična tipkovnica UVI Leaf, ki jo uporabljam med tipkanjem ravno tega članka in pri temu se moji prsti počutijo prijetno, sredi pisarne pa nikomur ne krajšam živcev zaradi preglasnega udrihanja tipk.
UVI Leaf Wireless je namreč zame tipkovnica, ki dostavi ravno tisto kar sem od nje pričakoval, vse to pa obleče še v prijetno ceno, tako da je zdaj brezžično tipkanje dostopno tudi tistim, ki za takšno brezžično svobodo ne bi radi odšteli četrtino mesečne plače, a bi ob tem vseeno radi med delom uživali.
Z UVI-jevimi tipkovnici smo se v preteklosti že srečali, saj smo opisali njihove igričarske tipkovnice Pride v2, a Leaf Wireless vam že od začetka da vedeti, da bo tole malce drugačen izdelek. Prijetno presenečenje je že škatla, ki je preprosta in v sebi vsebuje navodila, ki jih najdemo natisnjena na samo dno škatle. Poleg same tipkovnice v paketu najdemo še kabel USB-C, ki v sebi skriva priročno skrivališče za USB ključek.
Sama tipkovnica najprej očara s svojo težo, ki znaša vsega 1.300 gramov, a vseeno zaradi tega ni videti plastično. Ravno nasprotno: na zgornji strani najdemo kovinsko ogrodje, medtem ko se plastika nahaja samo na spodnji strani, zaradi česar je tipkovnici uspelo ohraniti prijetno težino.
Gre za tipkovnico polne velikosti, ki vsebuje tudi numerični del. Tipke so bile tovarniško narejene za slovenski trg, tako da na njih ne boste našli poplave znakov, ki so posledica dodatnih gravur in vesel sem bil velike tipke Enter, ki jo proizvajalci tipkovnic zaradi nekega razloga vedno želijo preoblikovati, namesto da bi stvar pustili pri miru, saj je takšna široka oblika zame idealna.
Tipkovnico lahko povežemo preko Wireless povezave z USB ključkom, Bluetoothom ali pa kablom.
UVI Leaf Wireless se zanaša na elegantnost in preprostost. Tipkovnica ne vsebuje kakšnih dodatnih tipk na levi ali zgornji strani, ki bi jih lahko uporabljali za bližnjice in roko na srce so mi te stvari navadno samo odveč, nakar mi še zamaknejo tipke, tako da se moram pri slepem tipkanju znova navaditi na novo postavitev.
Tudi na spodnji strani kakšnih presenečenj ne boste odkrili. Tu sta dve nogici, ki omogočata eno postavitev višine ter dve nazobčani stopali, ki poskrbita, da vam tipkovnica med delom ali igranjem ne bo bežala po mizi. Spredaj stvari postanejo malce bolj zanimive, saj je tam vhod USB-C, ki nam služi za polnjenje tipkovnice ter dve stikali. Eno od njiju preklopi med brezžično povezavo, ki jo opravimo tako, da na izbrani računalnik vstavimo pridodani USB sprejemnik, na isti strani stikala pa tipkovnico povežemo preko povezave Bluetooth. V praksi to pomeni, da lahko to tipkovnico povežemo na tri Bluetooth naprave in eno z Wireless ključkom, parjenje pa sprožimo preprosto preko držanja tipke Fn in eno od številk med 1 in 4.
Tiha rdeča stikala so resnično neslišna in so tako idealna za pisarniško rabo.
To povezovanje je potekalo neboleče: Wireless ključek je bil zaznan takoj, pri Bluetoothu pa povezavo enostavno potrdimo na napravi, kamor jo želimo povezati. Med mojim testiranjem sem tako tipkovnico lahko uporabljal na PC-ju, prenosniku in celo telefonu, na tipkovnici pa najdemo še eno dodatno stikalo, ki združljivost razširi še na Applove naprave.
Najprej sem mislil, da na tipkovnici manjka namenski gumb, ki bi jo povsem ugasnil, a temu ni povsem tako. Spet moramo pogled preseliti na stikalo in če tega premaknemo iz brezžične povezave na žičnato, ampak tipkovnica takrat ni na napravo povezana s kablom, potem bo tipkovnica ugasnila in jo lahko znova uporabljamo tako, da na njo priklopimo kabel ali pa se spet vrnemo v brezžično povezavo.
UVI Leaf Wireles je na voljo samo v črni barvi, RGB osvetljave pa tule ne boste našli. Tipke so še vedno osvetljene, a s samo belo barvo, ki ji lahko preko kombinacij tipk Fn spreminjamo vzorce utripanja. Izostanek božičnih lučk je namig, da tale tipkovnica ni striktno igričarska, ampak bo svoj dom našla tudi znotraj pisarn.
Osvetlitev je samo bela, a lahko preko kombinacije tipk spreminjamo vzorce osvetljevanja.
Bolj umirjena podoba gre tudi na račun novih, nizkoprofilnih mehanskih rdečih stikal Outemu, ki so izjemno tiha. Takšna stikala so meni najljubša, saj si doma računalnik delim z dnevno sobo in punci ni ravno všeč, ko njeno gledanje Kmetije prekine moje glasno tipkanje po običajnih mehanskih tipkovnicah. Te začnejo lahko živce hitro krajšati tudi znotraj pisarn, zato je takle tih izum kot naročen za uporabnike, ki jih težijo zgornji problemi. Same tipke so tudi močno stabilne in jih prekriva prijetna tekstura, čeprav so mi bile osebno morda za pikico preveč toge. V vsakem primeru je bilo tipkanje zabavno in moji prsti se vmes niso utrudili, tipkovnica pa ugodi tudi vsem zahtevam igričarstva.
Gravura je slovenska, tako da na tipkovnici ne boste našli nepotrebnih dodatnih znakov, velik Enter pa je pri meni vedno razlog hvale.
Dobra je tudi baterija, ki mi je ob enem polnjenju služila za nekaj dni neprekinjenega dela. Potožil bi morda samo nad enim vidikom, saj UVI Leaf Wireless zaenkrat ne podpira programske opreme UVI One, tako da se je trenutno treba zanašati zgolj na fizično upravljanje njenih funkcij. Pokazatelj trenutnega stanja baterije se tako nahaja na desni zgornji strani tipkovnice in ko bo začelo zmanjkovati električnega soka, se bo tam lučka obarvala rdeče, stanje baterije pa lahko preverimo tudi preko kombinacije tipk Fn + Tab.
UVI Leaf Wireless je celokupno gledano super tipkovnica, ki poleg kvalitetnega tipkanja ponuja še ugodno ceno – svoj izvod si lahko izmaknete za slabih 90 €. Gre za vsestranski izdelek, ki ga hkrati lahko povežemo na več naprav, izkušnja tipkanja pa bo zadostila vsem vašim delovnim navadam, ki jih lahko brezskrbno izrabite tudi v igričarstvu.
Razvijalec Ryu Ga Gotoku Studio je povsem zavezan svoji seriji iger Yakuza oziroma Like a Dragon in očitno zaenkrat niti ne pomisli ne, da bi zapustil ta svet in poskusil nekaj drugega. Igralci proti temu nimajo nič in so pripravljeni spregledati tudi dejstvo, da razvijalec skozi poglavja seli večinoma eno in isto mapo, ki jo nato malce prilagodijo novim avanturam in sveži zgodbi.
Ravno zaradi tega lahko RGG tako redno izdaja nove igre in čeprav je zadnje poglavje Like a Dragon: Infinite Wealth staro dobro leto, je že napovedan naslednji naslov Like a Dragon: Pirate Yakuza, ki bo japonsko mafijo preselil v gusarske avanture.
Štorija se odvija nekaj mesecev po zaključku igre Infinite Wealth, namesto Ichibana pa bo tokrat vodilno vlogo prevzel stari znanec Goro Majima, ki ga je naplavilo na nek otok blizu Havajev, nakar naleti na nekega mulca s tigrom, hitro pa se zaplete v težave z lokalnimi gusarji. Goro nato nabere svojo posadko in to je povod za čisto prave gusarske avanture in to s takimi polnopravnimi barkami in ne nekimi gumenjaki, ki jih v Somaliji uporabljajo “sodobni” pirati.
Če se vam zaplet zdi povsem odštetkan, potem zagotovo serije Yakuza zagotovo še niste igrali. Govorimo o franšizi, ki se je leta 2011 preko igre Yakuza: Dead Souls spogledala z žanrom zombijev in preživetvenih grozljivk, zato japonski mafijci na lesenih barkačah s topovi na smodnik niti niso slišati tako noro.
Igralni posnetki obljubljajo odpuljeno akcijo, Majima pa se bo lahko pretepal na palubah bark in okoliških pristanišč in to preko dveh napadalnih slogov, med katerimi bomo lahko poljubno preklapljali. V obzir je treba vzeti dejstvo, da bo tole akcijska pretepačina, tako da ne bomo gledali v potezni boj, ki so ga začela izrabljati “glavna” poglavja serije kot je Inifinite Wealth.
Čaka pa nas tudi čisto pravo gusarsko bojevanje med ladjami, ki jih bomo lahko opremljali in med bojem komandirali izstreljevanje topov in zabijanje v sovražne barkače. Ladijsko bojevanje je videti presenetljivo napredno in zna biti, da bomo po vseh teh letih končno dobili pravo enoigralsko gusarsko avanturo, ki smo jo nazadnje uživali leta 2013, ko je izšla igra Assassin’s Creed: Black Flag.
Like a Dragon: Pirate Yakuza iz ide 21. februarja 2025 na PC-ju ter konzolah prejšnje in trenutne generacije. Franšiza Yakuza se bo pred tem preselila še na televizijske ekrane: že 24. oktobra bomo lahko na pretočnem servisu Prime Video spremljali epizode serije Like A Dragon: Yakuza.
Ni jih malo, ki igro Subnautica označujejo za najbolj grozljivo igro vseh časov. To je laiku lahko presenetljivo – še posebej, če stvari ni preizkusil in si je samo ogledal kakšen napovednik ali pa sliko, ki je videti kot potapljaška avantura, v kateri raziskujemo pisani svet pod gladino oceanov. To je sicer resda velik del igralne formule, a ta 10 let stari naslov je v svoji srži preživetvena igra, kjer je naš cilj nabirati surovine, tiste najbolj dragocene pa se nahajajo v večjih globinah morja.
In tam so na nas začele prežati bolj grozljive kreature, živobarvne koralne grebene pa je zamenjala skoraj nepredirna tema, v kateri je soj naš svetilke opazil nekaj velikega, z nazobčanimi zobmi.
Razvijalec Unknown Worlds Entertainment je včeraj pogumno razkril delo na igri Subnautica 2, ki je glede na napovednik videti dokaj podobno izvirniku. Vidimo lahko nekega potapljača, ki ga preseneti ogromno podvodno bitje, nakar ga na dno morja posrka vrtinec, ki bo vsem, ki jih muči talasofobija, dvignil kocine na vratu. Potapljač se nato skorajda brez kisika zbudi sredi črnine, kjer ga pozdravi nek kompanjon v podmornici. Žal nočne more tu še ni konec, saj se okoli njiju pojavi neka tentaklasta zverina, ki ju nato potegne v smrtonosni objem.
Prisotnost še enega potapljača v napovedniku ni naključna, saj nam je razvijalec s tem želel sporočiti, da bomo igro Subnautica 2 lahko igrali tudi sodelovalno, tako da se bodo lahko v eni partiji naenkrat lahko zabavali štirje igralci.
Bo razvijalec Unknown Worlds Entertainment kos nalogi razvoja nadaljevanja? To je legitimno vprašanje, saj so leta 2019 izdelali pol-nadaljevanje Subnautica: Below Zero, ki pa je mnenja igralcev razdelilo in igra ni prejela toliko hvale kot njen izvirnik.
Se bo pa lotil razvoja preudarno in počasi: Subnautica 2 izide naslednje leto, a bo sprva na voljo zgolj preko programa Early Access, ki ga bomo lahko podoživeli tudi preko naročnine Game Pass.
Poljski razvijalec Bloober Team si zna v zelo kratkem času povsem popraviti ugled, ki so ga izgubili preko iger kot so predelava Layers of Fear in The Medium. Teh iger internetna raja ni preveč marala, čeprav meni osebno niso bile takšne katastrofa, a ravno zaradi teh naslovov je bil marsikakšen samooklicani igričarski poznavalec prepričan, da bo njihov poskus predelave igre Silent Hill 2 ena velika katastrofa.
No, to se ni zgodilo in Silent Hill 2 je požel visoke ocene kritikov praktično povsod po svetu, projekt pa je bil očitno kar nekaj časa v dokončanem stanju, saj je Bloober Team vmes veliko dela postoril na svojem naslednjem projektu, ki je bil razkrit včeraj.
Za igro Cronos: The New Dawn sicer nismo dobili kakšnega igralnega posnetka, a že tale kinematografični napovednik je videti presneto intriganten. Vidimo igro šaha, ki ga igrata neka starejša ženska in ogromna pojava v titanskem oklepu, ki pa se mu po rokah pretaka kri nedavno pobitih sovražnikov. Šahovski spopad ne traja dolgo, saj pojavi v oklepu hitro zmanjka potrpljenja, umakne šahovnico in proti ubogi starki sproži mehansko roko, ki bi za njo znala pomeniti smrt.
A morda temu ni tako. Bloober Team je v ločeni izjavi za javno povedal, da bomo v Cronos: The New Dawn sledili znanstveno-fantastični pripovedi in bomo nadzorovali junaka z imenom Traveler. Tega nadzoruje skrivnostna organizacija Collective, ki se je rodila po apokaliptičnem dogodku Change in očitno ima takšno moč, da skače nazaj v preteklost. Naša naloga bo, da iz preteklosti rešimo nekatere ljudi, ki niso preživeli prej omenjenega kataklizmičnega dogodka in predvidevamo, da je ena od teh tista starka iz napovednika, ki tako ni bila ubita, ampak v bistvu rešena.
Dobra novica je to, da bo tudi Cronos: The New Dawn preživetvena grozljivka, tako da je Silent Hill 2 za tega razvijalca očitno pomenil odmik od njihove prejšnje igralne formule, kjer smo se v bistvu samo sprehajali skozi različne scene, medtem ko so se okoli nas dogajale srhljive stvari. Bloober Team je kmalu po izidu predelave Silent Hill 2 izjavil, da želijo delati igre, ki gradijo atmosfero in so hkrati zabavne za igranje, kar je vsekakor premik v pravo smer.
Cronos: The New Dawn izide enkrat v 2025 in sicer za PC ter konzoli PlayStation 5 ter Xbox Series X.
V zadnjem mesecu se mi je porodila ideja, da bi se morda zopet vrnil v preigravanje igre Control, ki nam jo je finski razvijalec Remedy dostavil leta 2019. Ta tretjeosebna akcijska streljačina se je zelo rada spogledovala z elementi grozljivke ter je navdih dobila pri projektu SCP, ki pravi, da se po svetu nahajajo zelo čudni predmeti in anomalije, ki so na videz lahko povsem vsakdanji, a hkrati lahko človeka pripeljejo do norosti ali pa ga kar ubijejo.
Control nam je pričaral izjemno zanimiv univerzum, ki se je nato razširil tudi na franšizo Alan Wake, Remedy pa medtem že pridno dela na nadaljevanju. Preden to pride med nas se bomo lahko zabavali v ločenem naslovu FBC: Firebreak, ki se bo odvijal v istem svetu kot Control, glavna lokacija naše večigralske zabave pa bo The Oldest House, ki je bila glavna tudi v prej omenjeni igri.
FBC: Firebreak si tako marsikaj deli z Remedyjevo prejšnjo uspešnico in glede na prvi napovednik se tudi vizualni stil ni preveč spremenil. Vendar pa bo igralno tole nekaj čisto drugega: gre za sodelovalni večigralski naslov, kjer bodo skozi nevarnosti Najstarejše hiše sprehodili do trije igralci in to skozi prvoosebni pogled.
Orožja so videti zanimivo, saj nam napovednik pokaže nek čuden pljuvalnik strupene snovi in puško, ki bo preko kinetične energije razmetavala sovražnike naokoli in jo bomo lahko uporabili tudi za skok na višje platforme. Je pa to tonalno velik odmik od Controla, saj je tule občutek grozljivosti izpuhtel v zrak in glede na prezentacijo se igra ne jemlje preveč resno, kar, sodeč po komentarjih, nekaterim igralcem ni preveč všeč.
A morda FBC: Firebreak niti ni omenjen pristašem franšize Control, ampak poskuša biti igra nekaj novega, Remedy pa se morda preizkuša v večigralskem žanru tudi zaradi tega, ker bi rad nekaj zaslužil. Kdo bi jim zameril – njihove igre so dobre, a ne prinesejo rekordnih dobičkov in Alan Wake 2 še vedno ni pokril čisto vseh stroškov razvoja in marketinga.
FBC: Firebreak bomo lahko igrali enkrat v 2025, na dan izida pa bo na voljo tudi preko Game Passa in PlayStation Plus Extra.
Dva dni nazaj smo poročali o bizarnih komentarjih popularnega Twitch streamerja Asmongolda, ki je izrazil, da do Palestincev ne čuti prav nobenega obžalovanja in da so to grozni ljudje, ki prihajajo iz inferiorne kulture, ki ni enaka zahodnim vrednotam. Ta stvar je sprožila pravi internetni vihar in ljudje so začeli pozivati po odstranitvi njegovega kanala, kar se je nato tudi zgodilo: njegov sekundarni kanal zackrawrr je bil ukinjen in to za nekje dva tedna, medtem ko je njegov primarni kanal ostal nedotaknjen: tudi na tistem ne sme zagnati prenosa v živo, saj bi ga potem lahko doletela še hujša kazen.
Asmongold, čigar pravo ime je Zack Hoyt, je nato na YouTubu izdal daljši video, ki ni tipično opravičilo, ampak se v bistvu bolj loti teme, zakaj je sploh prišlo do tega izpada. Sam je priznal, da so bili njegovi komentarji nagnusni in čeprav je še vedno strogo proti religioznemu ekstremizmu, je bilo narobe vse Palestince stlačiti v isti koš.
Nakar je napovedal tudi določene spremembe glede svoje prihodnosti. Zadnji dve leti je opazil, da je postajal čedalje bolj jezen, zamerljiv in najhujša različica samega sebe. K temu je veliko prispeval tudi njegov urnik, saj je dnevno spočenjal prenose v živo preko Twitcha, kar je vplivalo na njegovo duševno zdravje. Obenem ni več skrbel zase in čeprav je streamer znan po temu, da je milijonar, a še vedno živi v nagnusnem, nepospravljenem stanovanju, je situacija v zadnjih dveh letih še bolj nazadovala.
Zato je odstranitev od Twitcha označil celo za pozitivno, saj se bo zdaj lahko končno lotil sprememb pri sebi. Prva stvar bo pospravljanje in popravljanje hiše, v kateri je od vedno živel s svojo mamo, odpovedal pa se je tudi svojih vodilnih vlog pri organizaciji OTK in podjetju Starforge, saj je bil pri teh ustanovitelj.
Njegovi prenosi v živo bodo po novem malce manj zlobni in napadalni, saj se bo drugače spet vrnil na svoja stara pota, a ta obljuba je slišati malce preveč naivno in prirejena za splošno publiko. Na svoji veji Reddita je nato pojasnil, da so lahko njegovi sledilci brez skrbi in da ob svoji vrnitvi nikakor ne bo začel hvaliti podjetja Sweet Baby, ki ga dandanes mnogi krivijo za vključevanje “DEI” elementov v igre.
