Naslov The Last of Us se te dni redno pojavlja v člankih širom interneta, saj smo trenutno vsi hudo zaposleni z gledanjem istoimenske serije na pretočnem servisu HBO Max. Praktično vsaka nova epizoda sproži širne debate in ni naključje, da IGN za vsako od njih rezervira naslovnico svoje spletne strani.
Uspešnost serije je spodbudila tudi prodajo iger. Predelava prvega dela The Last of Us Part 1 se je po dolgem zatišju spet pojavila na lestvici najbolje prodajanih naslovov, igralci pa slinasto pričakujejo vnovično predelavo, ki bo igro prvič v zgodovini prenesla tudi na PC. Od tega momentanega dogodka nas je ločil samo še en mesec, a razvijalec Naughty Dog je včeraj sporočil, da bodo računalničarji na svoj kos pite morali še malce počakati.
The Last of Us Part I PC will now be released on March 28. An update from our team: pic.twitter.com/lvApDT71Xj
Naughty Dog pravi, da jih je popolnoma odpihnilo navdušenje oboževalcev nad serijo in da se zavedajo, da obstaja tudi veliko PC igralcev, ki komaj čakajo na preigravanje igre preko Steama. A razvojna ekipa potrebuje za delo še nekaj dodatnih tednov, ki bodo igro spravili v takšno stanje, kot si ga igralci zaslužijo. To bržkone pomeni nekaj dodatnega poliranja optimizacije in odpravljanja hroščev – odločitev, ki jo lahko samo hvaležno sprejmemo. V PC svetu smo v zadnjih nekaj mesecih pokasirali kar nekaj naslovov, ki jih je mučila optimizacija in čeprav so nato razvijalci hitro začeli dostavljati posodobitve, takšna začetna igralna izkušnja v ustih še vedno pusti grenak priokus.
The Last of Us Part 1 bo tako na PC-ju izšel 28. marca. Igra bo po lastnostnih identična verziji za PlayStation 5, a seveda bodo tule na voljo specifične možnosti, ki jih na konzoli ne najdemo. Sem notri lahko prištejemo podporo za ultra široke zaslone in opcijo igranja v ločljivosti 4K pri 60 sličicah na sekundo. PC-jaši se lahko veselijo tudi cene, saj je ta na Steamu 60 €, kar je za dvajsetaka manj, kot pa na konzoli PlayStation 5.
Franšiza filmov Bad Boys spada v žanr “buddy cop”, ta pa je bil popularen predvsem v osemdesetih in devetdesetih, takrat pa smo v kinodvoranah gledali dvojce policijskih junakov, ki se radi streljajo in zraven tudi pokajo šale. Žanr je sčasoma postal prenasičen, a v novo tisočletje ga je prepeljal ravno Bad Boys, ki je do sedaj prejel tri filme, v vseh pa sta glavni vlogi nosila Will Smith in Martin Lawrenc.
Dvojec se bo zdaj vrnil še v četrto. Najavo projekta je spočel kar sam Will, ki se je ob bučni spremljavi štiklca Shake Ya Tailfeather, ki je ena od glasbenih spremljav filma, pripeljal do doma Martina Lawrenca, nakar sta skupaj bučno najavila nov film, ki se bo tokrat imenoval Bad Boys 4 Life. Par nato šaljivo pripomni, da je tudi tretji del nosil tak naslov, a tisto je bil Bad Boys for Life, kar je čisto drugače.
Sony je kasneje navrgel, da je film že v predprodukciji in da bosta tudi četrti del režirala Adil El Arbi in Bilall Fallah, ki sta poskrbela tudi za razvoj tretjega poglavja, scenarij pa bo spisal Chris Bremner. Dobra novica je to, da bo za produkcijo spet poskrbel Jerry Bruckheimer, ki je tako pomemben del te franšize kot sta Smith in Lawrence.
Filmi Bad Boys, ki pri nas nosijo naslov Slabi fantje, ne ponujajo ravno neke fantastične pripovedi, saj se vse vrti okoli akcije, počasnih posnetkov, streljanja in nore vožnje avtomobilov. Marsikdo je dvomil, da bo Bad Boys for Life sploh prinesel kaj dobička, a Smith in Lawrence sta dvomljivcem leta 2020 zaprla usta, saj je film zaslužil več kot 426 milijonov dolarjev, kar je več kot skupni zaslužek prvi dveh filmov, ki sta za svoje čase prav tako veljala kot veliki uspešnici.
Datuma izida zaenkrat še nismo dobili, prva dva dela pa si do takrat lahko ogledate na Netflixu.
Razhod med mnenji igralcev in spletnimi stranmi, ki se bavijo z opisovanjem iger je včasih naravnost gromozanski. Vsake toliko se namreč pojavi naslov, ki je še pred svojim izidom dobesedno spljuvan iz strani igralcev, to poniževanje pa se nato nadaljuje tudi na spletno stran Metacritic, kjer veliko igralcev podeljuje ocene 0 ali 1, pa čeprav igre sploh nikoli niso zagnali. Za njihovo slabo mnenje je dovolj že vpogled v kakšen napovednik, ki jim ni bil po godu zaradi vsebine ali pa igralnega lika in že iz vseh smeri dežujejo negativne kritike.
Nazadnje se je nekaj takšnega zgodilo pri igri The Last of Us Part 2, ki sem ji sam pred izidom podelil visoko oceno in nato sem presenečeno gledal, kako so igralci naslov dobesedno raztrgali in ga označili za nekaj najslabšega, kar se je zgodilo v zgodovini iger. Zdaj se podobno dogaja za Forspoken, ki te dni na Metacriticu nosi porazno oceno 3,6, a tokrat sem se v igranje spravil šele po temu, ko je igra bila že kakšen dan ali dva zunaj.
Zaradi vseh slabih besed sem pričakoval naravnost katastrofalno igro, a to ni povsem držalo. Forspoken namreč drži svoj delež večjih in manjših problemov, a na koncu je tole izkušnja, ki je mestoma vseeno zabavna in če bi se kje prodajala s poštenim popustom, bi jo za igranje nedvomno priporočil.
V nasprotju z napovedniki, se naša zgodba ne začne sredi neke fantazijske dežele, polne nadnaravnih bitij in bizarnih civilizacij, ampak sredi sivega New Yorka. Naša glavna junakinja Frey se je zapletla v nove težave, ki so jo pripeljale pred roko pravice in za las se izogne zaporu. Zunaj sodne dvorane jo sicer ne čaka kakšno res boljše življenje, saj ji je za petami neka tolpa nebodijihtreba, ki jim je Frey dolžna denar, a v zadnjem trenutku jim pobegne in se zateče v svoje žalostno, zapuščeno stanovanje, kjer ji družbo dela samo njen mačkon Homer.
Situacija sicer ni brezupna, saj si je punca vmes, preko drznih ropov, nabrala dovolj bankovcev za sveže novo življenje, a na žalost jo prej omenjena tolpa izsledi in ji kar zažge stanovanje. Frey pograbi mačka in pobegne ognjenim zubljem, vendar pa je v nič šla tudi cela oskrba denarja. Obupana Frey Homerja preda v skrb sodnici s toplim srcem, sama pa povsem izgubljeno tava naokoli, dokler ne naleti na čarobno zapestnico, ki jo preko čarobnega portala preseli v čarobno deželo Athia.
Tu se začne tista prava zgodba. Ne traja dolgo, da Frey ugotovi, da ji je nenačrtovana selitev podala čarobne moči, za povrh pa se iz roke ne more znebiti zapestnice, ki govori s ciničnim angleškim naglasom. Pot nas nato pelje do prve vasice, kjer dobimo glavni zaplet: deželo pesti čudna megla, ki se je pojavila ob dogodku The Break, nekdanji štirje ščitniki prebivalcev pa so zdaj postali zlobni in samo enkrat lahko ugibate, na katera pleča je zdaj padla rešitev tega gromozanskega problema.
Prvo mesto nam ponudi kar nekaj raziskovanja, a razvijalec bi lahko poskrbel za malce več “živosti”.
Ena največjih kritik pri Forspokenu iz strani igralcev se tiče dialoga in ta mestoma izpade res cringe, a je hkrati daleč od tega, da bi bil tako slab, da bi te to odvrnilo od igranja. Frey sicer vse prerada kolne in v nekaterih scenah se čuti tisti cinični humor, ki je postal tako prepoznaven iz raznih Marvel filmov in serij. Vendar pa ima Frey tudi dobre lastnosti in čeprav najprej misli samo nase, sčasoma začne razvijati svojo osebnost, ki postaja dorasla velikemu izzivu.
Med igranjem boste naleteli tudi na nekaj drugih oseb, ki prav tako kažejo potencial za zanimive podzgodbe. Eden bolj zanimiv na začetku je možakar Robian Keen, ki je bil nekdaj velik bojevnik, za katerega se je verjelo, da je že dolgo časa mrtev, a mi ga najdemo živega, čeprav mu je prebivanje sredi megle povsem zmedlo um. Potem je tu lokalna kovačinja, ki dejansko nosi slovenski priimek Kladivo, po novem pa je zamenjala poklic za knjižničarko.
Te osebe spoznamo skozi prečesavanje večjega mesta Cipal, kjer se prebivalci skrivajo za zidovi in te redko kdaj zapustijo. Mesto je sicer dokaj živo: prebivalci se sprehajajo naokoli, ulice so razdeljene na bogatejši in revnejši sloj, mestna gostilna ponuja kakšno priročno krepitev s pijačo in lokalni bard vsake toliko za nas pripravi kakšno novo pesem. Vendar pa vse skupaj deluje dokaj statično, saj nimamo občutka, da ti ljudje niso samo lutke, ki so tam samo zato, da se nekaj premika. Med igranjem ne boste naleteli na kakšne nepredvidljive ali naključne dogodke in edini pravi dialogi so vnaprej režirani, pospremi pa jih nenavadno dolg premor v dialog, kjer celotna slika potemni in nato pokaže novo sceno. V bistvu se te potemnitve dogajajo tudi pri nekaterih dejanjih kot je denimo pri božanju mačk ali hranjenju ovac, zaradi česar te igra vedno znova potegne iz dogajanja, saj mora v ozadju pripraviti novo sceno, to pa ne sodi v ustvarjanje občutka živega, organskega sveta.
Igra je mestoma lahko prav čudovita…
Začetek igre je hudo počasen in sprehajanja po Cipalu je čisto preveč – še posebej če bi radi rešili stranske naloge, ki so tukaj samo bolj opravki: hranjenje ovac sem že omenil, včasih pa vas bo kje pričakal maček, ki ga je treba zasledovati do zaklada. Kakšna stranska naloga je v bistvu samo pogovarjanje z določeno osebo, ki pri dialogih ne ponuja neke prave izbire vrstic.
Tista prava zabava se začne šele takrat, ko Cipal zapustimo in igra nam razkrije dokaj ogromno mapo, ki je majhna samo če jo primerjamo s kakšnim gorotasom tipa Assassin’s Creed Valhalla. Naš prvi večji objektiv je poraz enega od štirih bivših zaščitnikov, a do tam vas ločijo kilometri, vmes pa vas čaka veliko raziskovanje rdečih pečin in zelenih dolin, zato je treba čimprej vzeti pot pod noge.
In raziskovanje je po vsej pušči Cipala pravi pridih svežega vetrca. Frey zna namreč res urno teči in preko tiščanja enega gumba ne bomo samo šprintali, ampak tudi izvajali napredne akrobatske poteze preskakovanja obzidij in kamnov, ki jim Forspoken reče “magic parkour”. Ta tek je nenormalno zabaven, saj je nadzor naravnost čudovit in možgane lahko vmes spustiš malce na pašo, Frey pa bo medtem izvajala spektakularne poteze, kot je preskakovanje celih kanjonov in plezanje po navpičnih stenah, vmes pa vas čaka cel kup salt. Sicer je kakšna pečina na začetku prestrma, tako da ni možno splezati kamorkoli, a to niti ne moti tako, saj so povsod na voljo bližnjice in nikjer ne naletimo na kakšno takšno prepreko, ki bi nam povsem odrezala napredovanje.
Ob nekaterih primerih opazimo naravnost porazne teksture, ki so videti kot posledica nekega hrošča.
Med potjo do glavnega cilja vas čaka cel kup dodatnih opravil, saj je to igra v odprtem svetu in neke ikone je treba posejati na mapo. Med raziskovanjem boste denimo naleteli na posebne templje, ki vam dvignejo statistike ali pa točke razgleda, na katerih lahko zajamete fotografijo. Potem so tu graščine, polne sovražnikov, podzemni templji, ki na koncu vsebujejo šefa in skrinje, ki za odklep potrebujejo rešitev majhne uganke. Nekaj teh opravil lahko rešimo miroljubno, a za večino bo treba zavihteti naše posebne moči.
Bojevanje je tista druga velika prednost, ki jo ponudi Forspoken. Frey sicer med svojo avanturo, ki mi je vzela nekje 25 ur, ne dobi dostopa do kakšnih fizičnih sekir ali mečev, ampak sovražnike odpravlja preko magije. In ta je hudo zabavna in vizualno pravi spektakel. Da se pretepanja ne bom hitro naveličal mi je bilo jasno takoj, ko sem zapustil Cipal in naletel na hordo zombijev, ki sicer niso bili del neke naloge, a sem se vseeno spustil v njihovo uničevanje. Naenkrat imamo lahko opremljene tri uroke: standardni napad, malce večjo specialko, ki potrebuje čas za obnovo in tisto ultro, ki naredi na širokem področju masivno škodo. V eno roko sem si tako nasadil izstrelitev večjih eksplozivnih kamnov, v drugo pa gorečo mino in se spravil v katapultiranje zombijev po travniku. Frey je hitra kot strela in se praktično samodejno izogiba udarcem nasprotnika, na nas pa je, da smo ves čas gibčni in ob pravem trenutku sprožimo svoj napad.
Stvar je res nenormalno zabavna in zasvojljiva, a to je šele začetek, saj imamo odklenjeno samo eno drevo magije. S porazom vsakega od štirih šefov dobimo dostop do novega drevesa, ki ponudi spet čisto svoje uroke in na koncu imamo šole ognja, vode, zemlje in svetlobe. Med temi drevesi lahko zlahka kombiniramo kar med igranjem in prava izbira magije na pravem mestu lahko za sabo pusti uničujoče posledice, to kombiniranje pa je včasih potrebno za kakšne nasprotnike, ki so na določeno drevo veščin bolj odporni kot na drugega.
Uporabniški vmesnik je preprosto nepregleden.
Od pretepanja in drugih izzivov dobivamo izkušenjske točke, te pa lahko nato vlagamo v močnejše izvedenke obstoječih magičnih izstrelkov, sovražniki pa za sabo pustijo tudi surovine, ki jih lahko vložimo v izboljšanje netipične opreme. Frey za zaščito ne uporablja nekih oklepov, ampak se zanaša na plašče in ogrlice, statistike pa si lahko dvigne tudi od unikatno pobarvanih nohtov.
Moram priznati, da sem bil zaradi vsega tega v prvi polovici igranja navdušen, a nato so se nad mano zgrnili temni oblaki. Dostop do novih magičnih vej bi morali dobiti prej, saj praktično tretjino igranja preživimo samo v eni šoli. Po porazu prvega šefa denimo dobimo dostop do ziplina, ki nam omogoči dostop do prej neosvojljiv višav, kar bi po mojem mnenju morali dobiti veliko prej, zadnjo šolo urokov pa dobimo tik pred finalnim šefom.
Prav tako se stranska opravila začno močno ponavljati in v drugi polovici igre se mi jih preprosto ni dalo več opravljati, ampak sem samo še brzel do naslednjega šefa. Za kaj takega sem si vseeno nabral dovolj izkušenj, igra pa niti ni res težavna, saj se Frey skoraj sama izmika napadom, tako da kakšne večje nevarnosti do smrti nikoli ni bilo. Hudo mi je začel najedati tudi uporabniški vmesnik, ki je povsem zmeden in v njem sem preživel preveč časa samo zato, da bi skušal iz njega razvozlati nek smisel.
Med igranjem boste naleteli tudi na nekaj šefov in ti bodo dodobra preizkusili vašo tehniko kombiniranja magičnih napadov in izmikanje.
Revna stranska vsebina v odprtih svetovih ni nič novega, ampak Forspoken nenazadnje že samo na PC-ju zahteva 80 €, te cene pa nikakor ne upraviči. Za tak izdatek pričakujem bolj napredno formulo odprtega sveta, ki bi jo morala spremljati fantastična grafična podoba, ki je še en trn v peti te igre.
Na PC-ju za igranje nikakor nisem mogel najti neke udobne nastavitve za igranje pri ločljivosti 1440p. Moj računalnik sestavlja procesor Ryzen 3600 in grafična kartica RTX 3070, temu pa družbo dela 24 GB sistemskega pomnilnika. Ni ravno najnovejša mašina, a vseeno sem od optimizacije pričakoval več. Če sem karkoli spravil na stopnjo High ali pa vključil kakšno ray tracing pritiklino, sem gledal diapozitive. Na koncu sem samo označil nastavitev “Standard”, ki mi je dala v odprtem svetu 60 sličic na sekundo, a z rednimi padci navzdol, še posebej če se je v sceni pojavil kakšen bolj napredno izrisan sovrag. A tudi če sem dal vse nastavitve na maksimalno stopnjo, sem gledal v mestoma katastrofalno blede teksture, ki so videti, kot da se sploh niso pravilno naložile.
Forspoken bi na koncu označil za dokaj povprečen naslov, ki pri sebi še vedno skriva ogromno neizkoriščenega potenciala, ni pa to takšna katastrofa, ki mi jo je želel prodati internet. Če cena pade nekje za 50 % in Square Enix popravi optimizacijo in nemara izda bolj raznovrsten DLC, potem bo bil to nakup, ki ga definitivno priporočam, a za zdaj naj prste noter pomočijo samo tisti bolj premožni, ki si v PC-ju lastijo najnovejše grafične kartice RTX 4090.
Ko se je založnik Square Enix ločil od franšize Tomb Raider, se je verjetno pri marsikomu utrnila misel, da je ta licenca bila prodana bržkone zato, ker nima več prave vrednosti. Preteklo je že kar nekaj časa, odkar nas je na velikih zaslonih v vlogi mične Lare Croft zabavala Angelina Jolie in čeprav je Square Enix to junakinjo v zadnji trilogiji uspešno spet obudil, za zadevo ni imel neke prave nadaljnje vizije.
Veliko potenciala pa v njej vidi Amazon, ki naj bi si franšizo sposodil od trenutnega lastnika franšize Embracerja in to za skromno vsoto 600 milijonov dolarjev. Spletna stran The Hollywood Reporter pravi, da ima Amazon s Tomb Raiderjem velike načrte in prvi korak do uresničitev teh je delo na novi televizijski seriji, ki jo bodo nato sukali na svojem pretočnem servisu Prime Video.
V sodelovanje naj bi pritegnili tudi produkcijski studio dj2 Entertainment, v navezi z njimi pa naj bi nastajal nov film. Za razliko od TV serije, ki jo bo vodila Phoebe Waller-Bridge, katera se je že dokazala s serijo Fleabag, o filmu ne vemo skoraj ničesar, razen da bo zelo drag. Hollywood Reporter namreč poroča, da bo prenovljeni Tomb Raider drugi najbolj drag projekt izpod Amazona, ki ga je nadkrilila samo serija The Rings of Power.
Amazon namreč hkrati dela še na visokoprofilni igri, ki jo razvija studio Crystal Dynamics. Igra se bo vrtela okoli skupine mlajših pustolovcev, ki jih nadzoruje Lara Croft, razvoj pa naj bi napredoval že do te mere, da znamo konec leta dobiti uradno napoved igre. Amazon namerava film, TV serijo in igro povezati v neko kohezivno celoto, ki bo šla po zgledu modela Marvela.
Nič od tega nima še konkretnega datuma izida, a zdi se, da bomo uradne napovedi dobili še letos. Frašiza Tomb Raider tako ni mrtva, ampak je potencialno bolj živa kot kadarkoli prej.
Če bi morali v celi zgodovini videoiger izbrati tisti najbolj unikaten in hkrati pomemben naslov, bi imeli na voljo kar nekaj pomembnih kandidatov, med katere bi se zagotovo vpisal tudi naslov Counter-Strike. Ta igra je namreč svojo življenjsko pot začela kot preprost mod za prvi Half-Life, zadeva pa se je pojavila ravno v začetku razcveta interneta, zaradi česar je mod hitro postal hudo popularen.
Narasel je celo do te mere, da je razvijalec Valve nato leta 2000 izdal uradno verzijo igre, ta pa je napredovala vse do posodobitve 1.6. in tako originalni Counter-Strike poznamo pod imenom Counter-Strike 1.6. Dobri dve desetletji kasneje je igra še vedno popularna, saj jo na Steamu dnevno preigrava nekje 15k igralcev, seveda pa je večina njih že davno preklopila na Counter-Strike: Global Offensive, ki že dolgo kraljuje na vrhu Steamove lestvice najbolj igranih naslovov.
Zdaj lahko tisto originalno verzijo igrate kar preko brskalnika in sicer na spletni strani Play-CS.com. Tega projekta Valve ni odobril, saj so stran ustvarili neki Rusi, zato verjetno zadeva ni licenčna. A dvomimo da lahko založnik stegne po njemu svojo legalno roko, saj Rusom te dni bolj dol visi za intelektualno lastnino Američanov, tako da bo Play-CS.com verjetno še dolgo obratoval. Navsezadnje je na sceni že kar dolgo, a sami smo ga opazili šele zaradi nedavnega članka iz strani PCGamer.
In projekt je res impresiven. Na voljo je nabor različnih strežnikov, ki vsebuje popularne mape tip de_dust2 in za igranje ne potrebujete nobenega računa ali česa podobnega. Preprosto pri strežniku kliknete gumb “connect”, si izberete ekipo (tule meni miška ni delovala dokler nisem stisnil tipke M) in zabava se lahko začne. Čaka vas celotna izkušnja Counter-Strikea, ki ne vsebuje samo streljanja, ampak tudi kupovanje različne strelne opreme, ki vam nato pomaga do lažje zmage. Osebno pri igranju nisem naletel na noben zamik in vse skupaj je dober način za obujanje nostalgičnih spominov, mlajši igralci pa lahko dobijo vpogled v zgodnje začetke večigralstva na PC-ju.
The Day Before ima potencial postati ena najbolj zabavnih zgodb zadnjih nekaj let, ki smo jih ugledali v igričarski industriji. Razvijalec Fntastic je namreč to igro predstavil z impresivnim napovednikom, ki je pokazal tako napredno grafično podobo, da je marsikdo podvomil, da igra sploh obstaja. Po dolgem zatišju je nato razvijalec kakšen teden nazaj obljubil, da bo vsem dvomljivcem zaprl usta, saj so nameravali izdati obsežen napovednik, ki je bil že nuja, saj je bila igra praktično pred izidom.
Vendar glej ga zlomka, nenadoma se je zakompliciralo pri licenci, saj je razvijalec ugotovil, da je nekdo drug kupil pravice do imena The Day Before, zaradi česar so bili prisiljeni umakniti igro iz Steama, nakar so še najavili prestavitev izida za debelih 9 mesecev. So pa zagotovili, da bo igralni napovednik vseeno izšel, a se morajo naprej posvetovati s svojimi odvetniki.
No, konzultacij je očitno bilo včeraj konec, saj je Fntastic držal obljubo in pokazal 10 minut igranja, ki pa gledalcev ni ravno odpihnilo.
Prva stvar, ki jo lahko opazimo, je veliko slabša grafična podoba, kot pa smo jo gledali v napovednikih. Tega sicer ne gre soditi preveč strogo, saj ima The Day Before pred sabo še veliko programiranja do izida, a vseeno je jasno, da verjetno končni izdelek ne bo tako sijoč kot pa smo videli v dosedanjih napovednikih.
Potem pa je tule samo igranje, ki je res videti kot Ubisoftova uspešnica The Division, le da se bomo tukaj ukvarjali z zombiji. Igralni demo nas sprehodi skozi zapuščene ulice in ceste, medtem pa nas spremlja še en igralec, ki je tam bolj zaradi lepšega. Vmes preiščemo nekaj avtomobilov in torbic ter se tudi spopademo z zombiji, ki so nevarni kot komarji, saj padejo po samo nekaj metkih.
Vse skupaj je videti bolj revno, saj igranje ne pokaže res kakšne resne igralne mehanike. Pač se sprehajaš, ropaš avte in nadgrajuješ orožja, brez nekega širšega pomena, saj ne vidimo nobenih misij ali pa drugih likov, s katerimi bi spregovorili kakšno besedo.
Je pa res impresivna rit igralnega lika, ki mu je razvijalec očitno namenil ogromno pozornosti in jo oblekel v utesnjene pajkice. Na splošno se mi zdi, da je bil model lika sunjen iz franšize Tomb Raider, saj tam Lara Croft nosi enako frizuro, v enem momentu pa se v demu kamera zavrti in vidimo lahko zelo podoben, če ne že identičen obraz.
Po desetih minutah se je igralni demo končal, nakar se je začelo odštevanje do drugega. Na njem vidimo nekoga, ki je posnet med igranjem igre, kot da bi nam Fntastic želel povedati: “Vidiš, igra res obstaja in ni samo vnaprej zrežirana”.
The Day Before izide 10. novembra, na uradni spletni strani pa obstaja gumb za dodajanje na seznam želja, a ta ne deluje, saj igre še vedno ni nazaj na Steamu.
Dishonored: Death to the Outsider je edini naslov v franšizi Dishonored, ki ga do sedaj še nisem preigral in k sreči mi ga je zdaj trgovina Epic Games praktično porinila v roke, saj je ravno ta naslov skočil v zdaj že tradicionalni teden brezplačnih iger, ki jih organizira Epic Games.
Tako kot prejšnje igre je tudi tole razvil studio Arkane Studios, le da tukaj za spremembo igramo bojevnico Billie Lurk, ki je v Dishonored 2 igrala zgolj stransko vlogo. Vendar pa je njen lik za celoten svet zelo pomemben, saj je bila v preteklosti ena od najbolj nevarnih morilk mesta Dunwall, v Death to the Outsider pa se zopet združi z legendarnim morilcem Daudom in parček začne skupaj načrtovati enega od največjih načrtnih umorov vseh časov.
Death to the Outsider bi lahko označili za nekakšen dodatek igre Dishonored 2, saj si igri delita marsikakšno podobnost. Igralne formule so praktično enake, Arkane pa je tudi v tem naslovu pokazal svojo ljubezen do oblikovanja unikatnih stopenj, ki omogočajo več različnih vhodov in izhodov. Vsake misije se je tako moč lotiti na drugačen način, kot vedno pa smo lahko ubijalski stroj, ki pokoplje vse pred sabo ali pa nevidna bojevnica, ki se preko svojih posebnih moči presmuka mimo cele sobe tolovajev, brez da bi se ti zavedali, da je nekdo sploh bil tam.
Kopija igra vas čaka tule, pred igranjem pa se je pametno prijaviti še v vaš Bethesda račun, ki vam bo omogočil nekatere dodatne dobrine.
Da bo ponudba še bolj bogata, vas v košari brezplačnih dobrot čaka še igra City of Gangsters. Spada med menedžerske igre, kjer bo treba iz nič postaviti cel imperij, ki se bo tokrat tikal mafijskih poslov. Leta 1920 je bil pač to zelo dobičkonosen posel, saj je v ZDA takrat vladala prohibicija in v City of Gangsters bo zaradi tega treba vzpostaviti močne trgovske vezi preprodajanja alkohola, ki bodo podkrepljene z ilegalnimi manevri. Igra nosi dokaj visoke ocene, zato se jo splača preizkusiti na naslednji povezavi.
Ponudba bo na voljo do 9. februarja, nakar pride na vrsto igra Recipe For Disaster, ki vam bo izpolnila sanje vodenja čisto svoje restavracije.
Knockout City je bil zanimiv poskus ustvarjanja malce drugačne “live service” igre kot pa smo jih vajeni. Igra je izšla maja 2021 in igralcem ponudila pisan in živ svet, kjer smo v večigralski maniri obračunavali z drugimi igralci, a namesto streljanja smo v njih lučali žoge, kar je iz naslova naredilo res dinamično verzijo šolske zabave, ki jo poznamo pod vzdevkom med dvema ognjema.
We have an important announcement about the future of Knockout City.
Season 9 will be our final Season. All servers will be shut down on June 6th. We have more in store, so stay tuned!
Vtisi kritikov so bili pozitivni, a tista ključna napaka se je tikala finančnega modela. Naslov je založil EA, ki je igro naredil plačljivo in Knockout City preprosto ni prepričal dovolj igralcev, da bi zanj odšteli denarce. Razvijalec Velan Studios je dobro leto kasneje od EA-ja odkupil pravice ter tako začel sam skrbeti za finančno plat, prva njihova poteza pa je bila ta, da so igro naredili za igranje povsem brezplačno. To je seveda takoj privabilo nove igralce, a zdi se, da so bili pritiski za vzdrževanje tega naslova preprosto preveliki.
Velan Studios je namreč najavil, da bo prihajajoča 9. sezona hkrati za to igro tudi zadnja. Startala bo 28. februarja in bo trajala vse do 6. junija, nakar bodo strežniki izključeni za vedno. V zadnjem tednu obstoja bo Velan Studios zagnal prav poseben dogodek “Thanks for the KOs”, takrat pa se bo brezplačno odklenila vsa vsebina, uprizorjeni pa bodo tudi razni turnirji, ki bodo obetavno igro pospremile v dokaj prerani grob. Razvijalec sicer pravi, da bodo na PC-ju omogočali poganjanje zasebnih strežnikov, tako da bo igra očitno še vedno igralna, seveda pa ne bo več dobila nove vsebine, razen če za razvoj poprime neka res ambiciozna skupina modderjev.
Velan Studios pravi, da je razvoj tega naslova postal za njih nemogoč, saj so majhen indie studio in njihova igralna baza je od njih preprosto zahtevala preveč. Zato so sprejeli težko odločitev, da zaustavijo razvoj nove vsebine in se spravijo v delanje novega naslova, ki se zna dogajati v svetu Knockout City-ja ali pa bo šel v povsem novo smer.
To ni edina takšna “živa” igra, ki je v zadnjem tednu najavila zaključek svojega obratovanja. Epic Games je najavil, da bo njihova igra Rumbleverse še ta mesec izključila svoje strežnike, razvijalec Turtle Rock pa je včeraj najavil preklic razvoja nove vsebine za igro Back 4 Blood, saj se bo studio lotil svojega naslednjega izziva.
V leto 2023 smo že pošteno zakorakali, kar pomeni tudi to, da bo kmalu napočil tudi konec brezplačnega deljenja gesel med Netflixovimi uporabniki. Pretočni servis je spremembe na tem področju napovedal že lani in omejevanje gesel sprožil v nekaterih državah Južne Amerike, zdaj pa bodo to storitev postopoma razširili tudi drugje po svetu.
Dolgo smo sicer ugibali, kako se bo Netflix česa takšnega sploh lotil, pretočni gigant pa je včeraj končno razodel svoje načrte in jih predstavil na svoji strani za pomoč uporabnikom, celotna zadeva pa je še vedno povsem zmedena, saj tudi sam Netflix ni več prepričan, kaj sploh hoče.
Stran s pogoji uporabe, ki smo jo videli 1. februarja.
Stran za pomoč je namreč danes povsem drugačna kot pa včeraj, ki je imela v ameriški verziji zapisanih precej več podrobnih postavk glede deljenja računov z drugimi uporabniki. Včerajšnja verzija je še vedno na voljo v internetnem arhivu, kjer je bilo zapisano, da če bo vaš račun vpisan na napravi, ki se ne nahaja na tistem naslovu, ki si ga lasti lastnik računa, potem bo tisti uporabnik blokiran do dostopa. Vsebino boste lahko še vedno gledali na poti preko raznih tablic ali mobitelov, vendar pa boste morali vsako od teh naprav verificirati na domačem omrežju vsaj enkrat na mesec.
Odgovorjeno je bilo tudi na vprašanje, kaj se zgodi, če boste odšli na kakšen dopust. V teh primerih boste lahko zaprosili za posebno kodo, ki vam bo na kakšnem televizorju v hotelu dala sedem dni dostopa do vsebine. Če dopustujete dlje pa ste ga preprosto nasrkali, razen če v obiskani državi ne ustvarite novega računa. Tisto prej omenjeno verificiranje naprav na domačem omrežju namreč velja samo za isto državo, v kateri se nahaja lastnik računa, tako da vam potem ne ostane drugega kot enotedensko gledanje vsebine ali pa nakup drugega računa.
Stran s pogoji uporabe, ki je na voljo danes, 2. februarja.
Kot rečeno, vse to je veljalo včeraj in seveda se je širom interneta slišal besen odziv Netflixovih naročnikov, si so vsi po vrsti začeli prisegati, da bodo odpovedali naročnino oziroma da so to že storili. Jeza je bila očitno dovolj velika, da se je Netflix že premislil in ob njihovega centra za pomoč uporabnikom zdaj naletimo na povsem drugo sliko, ki je za slovenske uporabnike enaka ameriškim. Po novem namreč ni ne duha, ne sluha o kakšnih večjih omejitvah glede dopustov ali mesečne verifikacije na domačem omrežju. Zdaj namreč lahko samo najdemo zapis, da bo pri potovanju ali gledanju izven meja domačega mesta napravo vsake toliko treba dodatno verificirati, to pa bomo naredili preko vnosa štirimestne številke, ki bo poslana na telefonsko številko oziroma e-mail naslov primarnega lastnika računa.
Situacija je tako zdaj še bolj zmedena kot prej, saj je Netflix najprej specificiral pogoje uporabe in jih nato umaknil. Se je zaradi javnega linčanja Netflix dejansko premislil ali pa bo omejitve zagnal bolj potiho, ko bodo te stopile v veljavo? Dvomimo sicer, da je pretočni servis kar čez noč zavrgel načrte glede omejevanja računov, saj so ti pogoji še vedno zapisani v nekaterih drugih državah, kot je denimo Kostarika. Odgovore na nastalo zmedo bomo dobili najverjetneje konec marca, ko naj bi omejitev deljenja gesel stopilo v prakso po vsej obli.
Ko so se enkrat odprla vrata praktične uporabe umetne inteligence, so se ta odprla na široko in skoraj vsak dan lahko slišimo o nekem unikatnem projektu, ki nastaja kot produkt preračunavanja algoritmov iz strani umetne pameti.
Umetna inteligenca je zdaj skočila tudi na Twitch, kjer kanal Watchmeforever gledalcem ponudi točno tisto, kar nakazuje tudi ime. Zanj skrbi podjetje Mismatch Media, ki je za ustvarjanje vsebine pod eno streho združila umetnopametna orodja OpenAI GPT-3, Stable Diffusion in DALL-E, umetni inteligenci pa je bila naložena naloga ustvarjanje vedno nove vsebine, ki bo nastajala po predlogi popularne komične serije Seinfeld.
Na zaslonih boste tako gledali prepoznavno četverico junakov Jerryja, Kramerja, Georga in Elaine, le da so jim tokrat posodili glasove neki tujci, preko vokslaste grafike pa lahko prepoznamo tiste glavne lokacije iz serije, kot sta Jerryjevo stanovanje in preprost oder z mikrofonom, pred katerim Jerry izvaja svoje standup nastope.
Celotna zadeva je res bizarna, saj je že na prvi pogled in posluh očitno, da scenarija in dogajanja tule ni izgotovil človeški um. Liki se premikajo po stanovanju kot nekakšni vesoljci in bolj redko se zgodi, da bi se dve osebi med dialogom dejansko gledali, saj večinoma časa strmijo v steno ali pa nerodno sedijo na kavču, pri temu pa ne pomagajo čudni koti kamere. Poskrbljeno je bilo tudi za prehajanje scen, čeprav boste večinoma ob tem gledali samo v pročelje Jerryjeve stavbe in skakali med scenami standup mikrofona in stanovanja.
Potem so tu “šale”, ki so redkokdaj smiselne ali pa smešne. Elaine v enem trenutku izjavi, da je mimo okna letel slon in se sprašuje, kakšne so možnosti za kaj takšnega, George pa ji odgovori, da je na tržnici našel mangote v velikosti žoge. Med dialogi so včasih srhljivi premori, saj mora umetna inteligenca včasih premisliti o naslednji sceni, vsake toliko pa slišimo tudi tisti vnaprej posneti smeh, ki je bil redni spremljevalec komičnih serij iz devetdesetih.
Kakšne res hudo napredne komedije tule ne boste dobili, vseeno pa je zadeva nenormalno zasvojljiva za gledanje, kar je verjetno tudi zaradi dejstva, da umetna pamet ene šale ne bo nikoli ponovila in tako bomo vedno ugledali originalno vsebino. Popularnost dokazujejo tudi številke gledanosti, saj denimo kanal ob času pisanja tega članka naenkrat spremlja skoraj 8k ljudi, s tem da je tudi pogovorno okno nenavadno živo. Kaj pa, če v pogovornem oknu prav tako spremljamo besede uporabnikov, ki so prav tako umetne inteligence? To bi bilo res zanimivo, a hkrati že malce srhljivo.
Sony je včeraj na svojem blogu uradno najavil februarsko zbirko iger, ki jo bodo prejeli vsi tisti, ki si lastijo vsaj najnižjo stopnjo naročnine PlayStation Plus. Tokrat vas čaka četverica naslovov, vsak od njih pa sodi v svoj žanr iger.
Za začetek je tule igra OlliOlli World, ki se vrti okoli skejtanja, le da tega tukaj ne boste izvajali v maniri Tony Hawk iger, ampak boste dogajanje spremljali od strani, pisana grafična podoba pa bo vašega junaka spustila skozi vrsto različnih ovir, preko katerih boste lahko izvajali spektakularne poteze, opravljali boste lahko misije ter med dričanjem izbirali svojo pot do konca stopnje. Te lahko ustvarite tudi sami, jih podelite med svoje prijatelje in se z njimi pomerite v skejtanju preko vedno priročnega večigralstva.
Druga igra sliši na ime Evil Dead: The Game, ki je narejena po predlogi istoimenskega filma. Igranje je popolnoma usmerjeno v večigralstvo, kjer sta na voljo sodelovalno igranje ali pa medsebojno obračunavanje med igralci v načinu PvP. Zasedli boste vlogo enega od štirih igralcev v ekipi, ki se bo na vse kriplje trudila preživeti. Tisti bolj hudobni boste lahko skočili v kožo demona Kandariana, ki se bo nato zapodil za člani ekipe in poskušal pogoltniti njihove duše.
Potem je tule Destiny 2, ki je sicer za igranje brezplačen, a tokratna ponudba vam bo v roke potisnila dodatek Beyond Light, ki bo vašega junaka poslal na raziskovanje zamrznjene lune Evrope, ki se vedno nahaja v senci Jupiterja. Sredi tundre boste zase našli nove izzive, misije in seveda kopico novih orožij. Sony si zdaj lasti oziroma je stopil v partnerstvo z razvijalcem Sonyjem in tokratna ponudba je očitno prvi sad te naveze, čeprav bi nam prav prišel kakšen vseobsegajoči paket, ki bi zajemal tudi vse prej izdane dodatke.
Za konec je tule še odlična Mafia: The Definitive Edition. Gre za predelavo originala, ki je danes star že več kot 20 let in je v svetu igričrastva prvič predstavil res dobro povedano odraslo zgodbo, ki se dogaja leta 1930, takrat pa se je Amerika ukvarjala s kontroverznim zakonom prohibicije, ki je ljudem preprečeval zabavanje ob alkoholu. To je bil lep povod za razcvet ilegalnih ponudnikov opojne pijače in v takšne zadeve se zaplete tudi naš glavni junak Tommy Angelo, ki je naprej nedolžni taksist, nato pa se po spletu naključij zaplete v svet kriminala.
Zgoraj omenjene igre bodo na voljo od 7. februarja dalje, dan pred tem pa se izteče januarja ponudba, ki zaobjema igre Star Wars Jedi: Fallen Order, Fallout 76 in Axiom Verge 2.
Sony je v istem blogu zapisal tudi ukinitev zbirke PlayStation Plus Collection, ki je bila na voljo vsem lastnikom konzole PlayStation 5 in je v ponudbo stopila leta 2020. Zbirka vsebuje 19 iger, vse od teh pa so presneto kvalitetne in vredne preigravanja. Igre kot so Crash Bandicoot N. Sane Trilogy, God of War, Fallout 4, The Last of Us Remastered, Resident Evil 7, Days Gone in Uncharted 4 bodo izginile iz ponudbe, to pa se bo zgodilo 9. maja. Dobra novica je, da če jih prevzamete pred tem, jih boste lahko obdržali za vedno – oziroma vse dokler boste še plačevali naročnino za PlayStation Plus.
Zbirko najdete v razdelku PlayStation Plus in sicer bolj na dnu predstavitvene strani na vaši konzoli PlayStation 5.
Četrto poglavje grozljive serije Amnesia se bo malce razlikovalo od prejšnjih delov. Zdi se, da bomo celotno igralno izkušnjo podoživeli znotraj podzemnih bunker, zaradi česar bodo še posebej težko dihali vsi tisti, ki jih zaradi utesnjenih prostorov muči klavstrofobija, tule pa vas bodo naokoli preganjali še razni pošastki. Vendar pa za razliko od prejšnjih iger tokrat pred sovražniki ne bomo samo bežali oziroma se pred njimi strahopetno skrivali, saj nam bo Amnesia: The Bunker v roke posadila orožja, ki nam bodo zagotovila vsaj nekaj obrambe. Predvidevamo sicer, da bo streliva izjemno malo in da se bomo pokanja z revolverjem lotili samo takrat, ko nam bo šlo res za nohte, a dovolj je že to, da imamo vsaj neko takšno možnost za obrambo.
Razvijalec Frictional Games nam do sedaj še ni pokazal kakšnega res mesnatega napovednika, saj so na splet odvrgli samo nekaj manjših, nekaj sekund dolgih posnetkov igre. Vendar pa so tudi ti bili dovolj zgovorni, saj lahko vidimo, da bomo po novem nekatera vrata lahko odprli s pomočjo eksploziva, če se nam ravno ne bo dalo iskati ključa. Spet predvidevamo, da bo tole bolj skrajna rešitev, saj takšen močan pok lahko privleče pozornost marsikakšnega zalezovalca, ki ga ne bi ravno radi imeli za svojimi petami.
The Bunker se bo pohvalil tudi z napol odprtim svetom, kar je sicer malce čudna oznaka za igro, ki se bo odvijala predvsem sredi bunkerjev, a verjetno razvijalec s tem cika na to, da se bomo lahko lotili poljubnega raziskovanja hodnikov in soban, tako da izkušnja ne bo povsem linearna. Morda bomo zaradi tega dobili tudi možnost opravljanja kakšnih stranskih nalog, ki nam bodo bodisi prinesle kakšne dodatne dobrine ali pa nam le bolj razkrile zgodovino dogajanja v svetu Amnesie.
Vse to se sliši slastno in Amnesia: The Bunker je imela zakoličen izid v marcu 2023, vendar pa ta datum zdaj več ne velja. Frictional Games je namreč najavil manjšo prestavitev na 16. maj, saj so člani ekipe med zimo malce zboleli, kar je vplivalo na vse postorjeno delo. To je majhen razvijalec in če samo nekaj ljudi obleži v postelji, se to močno pozna na postorjenem delu.
A morda to ni edini razlog za prestavitev izida. Marca namreč izide tudi predelava igre Resident Evil 4 in možno je, da Frictional Games ni želel, da mu ta odgrizne velik del prodaje, saj sta obe igri navsezadnje grozljivki. Vendar pa je leto 2023 tako naphano z izidi AAA naslovov, da res ne obstaja nek varen mesec za izid in to velja tudi za žanre grozljivk: konec aprila denimo izide Dead Island 2, nato pa v maju še Redfall. Upamo, da bo Amnesia: The Bunker vseeno našel svoje kupce, saj je to kvalitetna serija, ki si zasluži nova poglavja.
Od izida drugega dela franšize The Crew mineva že pet let, zato se je Ubisoft odločil najaviti povsem svež del te dirkaške serije, ki je znana po svojih res ogromnih mapah in dejstva, da je to ena redkih “live service” iger, ki se dogaja v svetu avtomobilizma.
Med nas prihaja The Crew Motorfest, ki je prejel svoj prvi dražilnik, ta pa nas odpelje na sončne Havaje – specifično bo digitalno poustvarjen otok O’ahu, ki bo omogočal raznovrsten teren za preganjanje s tistimi najbolj popularnimi znamkami avtomobilov. Moč se bo zapeljati po povsem običajnih cestah, ob katerih se bo svetlikalo azurno morje, pot pa nas bo včasih zapeljala skozi blatne poti gozdov, skozi peščene plaže ali pa kar na pobočje lokalnega vulkana.
Če vas vse to spomni na igro Forzo Horizon, potem je to upravičeno, saj nam dražilnik navrže enak občutek brezskrbne vožnje, kjer je realistično dirkanje porinjeno ob stran in je glavna zabava ob lepi grafiki, bučnem rohnenju motorjev in uživanje ob gledanju lepo poustvarjenih kabin. Igri si bosta podobni tudi tematsko, saj bo The Crew Motorfest vseboval svoj lastni havajski festival, ki bo ponujal unikatne dirke in izzive.
Datum izida ni znan, bo pa zadeva izšla enkrat letos. Ubisoft igralce že vabi v zgodnje testiranje preko programa Insider, na katerega se lahko prijavite tule. Prvi test se bo izvršil že danes, 1. februarja in bo na voljo samo za PC igralce, a kasneje bodo svojo priložnost dobili tudi tisti, ki se radi zabavate na konzolah.
The Crew Motorfest bo izšel na konzolah prejšnje in trenutne generacije, na PC-ju pa ga bomo našli samo v Ubisoftovi lastni trgovini in na Epic Gamesu – Steam pa bo pri prodaji izvzet, čeprav se je Ubisoft v zadnjih mesecih počasi začel vračati v njegovo naročje.
Disney je preko Marvela dolgo kraljeval kinematografom, saj so filmske verzije superjunakov iz tega stripovskega vesolja leto za leto podirali prodajne rekorde. Marvelov največji konkurent je DC, ki si lasti svojo zasedbo takšnih in drugačnih superljudi, a prodaja kino vstopnic je bila daleč od tega, kar je delal Marvel. DC je bil preprosto preveč zmeden, saj smo dobili 15 različnih Batmanov in Jokerjev, nič od tega pa ni delovalo kohezivno ali pa povezano med sabo.
No, Warner Bros. je lani dokončno udaril po mizi in napovedal popolni preobrat pri ustvarjanju DC vsebine. Na čelo tega projekta je postavil Jamesa Gunna, ki mu družbo dela Peter Safran, oba pa sta se lotila planiranja novih filmov in serij, ki bodo po novem delovali na podoben način kot Marvel, kar pomeni, da bo Batman samo en in da bodo vsi superjunaki delovali v istem filmskem vesolju, tako da boste med gledanjem serije ali filma dobili veliko referenc na kakšen drug izdelek.
Peter in James sta to revolucijo načrtovala nekaj mesecev in Gunn je včeraj končno razodel projekte, ki bodo spadali v prvo poglavje nove DC sage, ki se bo imenovala Gods and Monsters.
Novo DC vesolje, ki ga bomo spoznali pod oznako DCU, bo započel novi Superman film, ki bo nosil podnaslov Legacy. Spremljali bomo odraščanje Clarka Kenta, ki bo poskušal uravnotežiti svoje superherojsko življenje z običajnim otroštvom, kar seveda ne bo lahka naloga. Film ima že zapostavljen datum izida, ki se bo zgodil 11. julija 2025.
Veliko vlogo bo igral tudi Batman in tudi tega čaka svež začetek. V filmu The Brave and the Bold bomo spremljali zgodbo Damiana Wayna, ki je sin originalnega netopirja Brucea in njegove izvoljenke Talie al Ghul. Zgodba se bo vrtela okoli odnosa očeta in sina, pred kamere pa bodo stopili tudi drugi člani Waynove družine.
To pa ne pomeni, da se bo od vloge Batmana poslovil Robert Pattison, saj bo ta še vedno dobil svojo trilogijo filmov, ki jih ustvarja Matt Reeves. The Batman II je dobil tudi datum izida, ki se bo zgodil 3. oktobra 2025, oba Batmanovska izdelka pa se ne bosta ob istem času borila za pozornost gledalcev v kinu.
Od filmov so bili napovedani še Supergirl: Woman of Tomorrow, ki bo superdekle predstavil na način, ki ga še nismo videli, The Authority, ki bo predstavil zasedbo superjunakov, ki bodo naredili vse za zaščito planeta, pa čeprav bodo morali za kaj takega stopiti na temno stran zakona in Swamp Thing, ki bo raziskal zgodovino tega junaka iz močvirja.
Pomembni del grajenja DCU-ja bodo seveda tudi serije, ki jih bomo gledali na pretočnem servisu HBO Max. Čakajo nas zadeve, kot so Paradise Lost, ki se bo dogajal v deželi Themyscira, ki je hkrati tudi lokacija rojstva junakinje Wonder Woman in Creature Commandos – animirana serija, ki jo bo sestavljalo sedem epizod, sledili pa bomo zgodbi pošastnih zapornikov, ki postanejo specialna enota. Serija Waller bo po drugi strani povezana s Peacemakerjem in v njej bo zopet zaigrala Viola Davis. Tu je še Lanterns, ki bo sledila avanturam dvojcu medgalaktičnih policistov in Booster Gold, ki je prav poseben možakar, ki prihaja iz prihodnosti in se z napredno tehnologijo pretvarja, da je superjunak v sedanjem času.
Gunn je pri vseh teh projektih dodal, da je to samo del načrtov, ki jih imajo za prihodnost. Pridružujejo se že prej napovedanim projektom, ki med prenovo niso bili odpovedani, sem notri pa spadajo filmi Joker: Folie à Deux, prej omenjeni The Batman II, Shazam! Fury of the Gods, The Flash, Blue Beetle, Aquaman and the Lost Kingdom in serije Peacemaker, Gotham Knights, Pennyworth ter Superman & Lois.
Gunnu veliko pomeni kohezija vseh teh likov, zato je že napovedal, da bo vsakega superjunaka igral samo en igralec, tega pa si bodo nato delili vsi projekti v svetu filmov, serij in iger. V praksi to pomeni, da če bomo dobili igro, kjer se bo pojavil Peacemaker, potem bo temu glas in stas posodil John Cena in ne nekdo drug. To za razvijalce iger zagotovo ne bo poceni, a po drugi strani so do sedaj vsi igričarski projekti izšli izpod lastnika licence Warnerja, tako da to očitno ne bo igralo tako velike vloge.
Star Wars Jedi: Fallen Order je bilo eno bolj prijetnih presenečenj leta 2019, ki je dokazalo, da zna založnik EA z licenco Vojne zvezd spočeti tudi kaj drugega, kot pa samo večigralsko zabavo z mikrotransakcijami. Delo na tem enoigralskem projektu je bilo zaupano priznanemu razvijalcu Respawn Entertainment, ki je nato dostavil dobro tretjeosebno avanturo, ki si je nekaj igralnih elementov sposodila iz Dark Soulsa.
Igra je sicer imela nekaj svojih minusov, saj so bili stranski liki zanimivi, a neizkoriščeni, raziskovanje stopenj pa naj je prineslo samo nova ogrinjala, ki pa na igranje in statistike glavnega junaka Cala Kestisa niso ravno vplivala.
Te napake namerava Respawn odpraviti v nadaljevanju Jedi: Survivor, ki bo spremljal malce bolj odraslega Cala, ki ga bo še vedno spremljal njegov zvesti ljubki robotek BD-1, dobili pa bomo nadgrajeno igralno formulo originala, ki obljublja naprednejši sistem bojevanja z novimi stili borbe in dodatne žaromeče, s katerimi bomo posekali zlobne vojake, lokalno favno kakšnega planeta ali pa zapretili kakšnemu nadležnemu Sithu.
Jedi: Survivor je bil napovedan za 17. marec, a Respawn je včeraj na Twitterju najavil, da bo ekipa za kovanje kode potrebovala nekaj dodatnega časa. Igra je sicer praktično dokončana, vendar pa poliranje igralnih sistemov, optimizacija in lovljenje hroščev zahtevajo svoj čas, zato se je razvijalec odločil prestaviti izid na 28. april.
Zamuda bo sicer zagotovo koga razočarala, a govora je v samo nekaj tednih zamika, kar ni prehudo. In res upamo, da bo ta čas šel v optimizacijo, saj smo v zadnjih mesecih prejeli čisto preveč naslovov, ki so jih kazili hrošči in problemi s sličicami na sekundo – še posebej to velja za verzije iger na PC-ju.
Pisali smo že o tem, da so Microsoftova odpuščanja hudo prizadela tudi nekatere igričarske studie, ki delujejo pod tem založnikom. Najbolj naj bi ga nastradal razvijalec 343 Industries, ki že dolgo dela na franšizi Halo, njihov zadnji izdani naslov pa je bil Halo Infinite iz leta 2021. Izid naj bi bil samo temelj za izdajanje nove večigralske in enoigralske vsebine, vendar pa se je razvijalec izključno osredotočil samo na medmrežno zabavo, medtem ko so vsi tisti, ki so si želeli novih avantur z Master Chiefom ostali praznih rok.
Zadnje poročilo iz strani Bloomberga je navajalo, da je zaradi vseh odpuščanj prihodnost 343 Industries nejasna, a kasneje je studio te navedbe zavrgel in na Twitterju zapisal, da bo Halo še naprej v njihovih rokah.
Microsoft's 343 Industries will still make Halo games, despite rumors to the contrary. But with mass layoffs (at least 95 people), an engine pivot to Unreal, and a focus only on multiplayer for the near future, 343 is hitting the reset button. New story: https://t.co/kwfv6dsMuR
Bloomberg se je zdaj oglasil z novimi informacijami. Novinar Jason Schreier pravi, da se je razvijalec konec lanskega leta, ko sta ga zapustila Bonnie Ross in David Berger in je vodilno vlogo prevzel Pierre Hintze, odločil zamenjati pogon Slipspace in se predati naročje motorja Unreal Engine. Viri iz studia pravijo, da naj bi bil Slipspace pogon, s katerim je težko delati, hkrati pa sam vsebuje veliko hroščev, ki zahtevajo dodatne delovne ure. Sestavljali naj bi ga ostanki kode, ki segajo v daljno leto 1990, zaradi česar je med razvojem povzročal veliko glavobolov.
Microsoft je nato odobril delo na povsem novi igri, ki se interno imenuje Tatanka, gre pa za prvo Halo igro, ki bo zgrajena znotraj pogona Unreal Engine. Tatanka je povsem večigralski projekt, ki je bil sprva zamišljen kot battle royale, a to se zna tekom razvoja še spremeniti.
Na žalost Bloombergovo potrjuje govorico, da razvijalec trenutno ne dela na nobeni enoigralski vsebini za Halo Infinite, pa čeprav smo ob izidu te igre dobili obljubo, da bo Infinite takšno vsebino dobival še naslednjih 10, oziroma zdaj 8 let. Vsi načrti za kakšne enoigralske DLC-je so bili opuščeni, razvijalec pa je eksperimentiral z delanjem takšne vsebine na pogonu Unreal Engine, a zaenkrat ni bil še odobren noben takšen projekt. Odpuščanja naj bi posekala 95 članov studia in večina naj bi bila prav tistih, ki so delali na teh enoigralskih prototipih.
Če poročilo drži, potem zna preteči še kar nekaj vode, preden bomo zopet videli kakšno novo Halo kampanjo. Glede na čedalje bolj obsežne časovne razpone pri razvoju iger, ki znajo trajati tudi po 6 let, zna biti, da bo naslednji pravi Halo izšel šele na nasledniku konzole Xbox Series X.
Streamer Atrioc je svojo Twitch potovanje začel leta 2017, a tisti pravi skok v popularnosti se je začel nekje na sredi leta 2021. Od takrat je bila rast naročnikov skokovita, začel pa se je tudi družiti z ostalimi pomembnimi imeni Twitch platforme in med svoje največje prijatelje lahko prišteje Ludwiga, ki se je medtem iz Twitcha preselil na YouTube.
Atriocova pot do uspeha se je tako ravno dobro začela, a zaradi nedavnega spodrsljaja se je morda tudi že zaključila. Streamer si je namreč privoščil eno največjih napak človeka, ki celemu svetu ves čas kaže svoj obraz in vsebino svojega namizja. Med prenosom v živo je namreč na hitro preklopil med okni, takrat pa so se na zaslonu izpisali vsi brskalniki in njegovi zavihki. To je bila usodna napaka, ki ga je naslednji dan hudo ugriznila v rit.
Ko te naenkrat spremlja tisoče gledalcev, se bodo med njimi znašli tudi takšni, ki imajo dejansko voljo in čas pregledati čisto vsak milimeter vsebine, ki ni bila planirana. Tako je nekdo nazaj zavrtel kader, ki je pokazal brskalnike in med odprtimi zavihki naletel na enega, ki je kazal vsebino pornografske strani, ta pa je vsebovala deepfake posnetke popularnih ženskih streamerk.
Deepfake tehnologija je internetnemu svetu že dolgo znana, saj gre za zanimivo preračunavanje umetnopametnih algoritmov, ki znajo prepričljivo zamenjati obraze igralcev za nekoga drugega. Iz tega smo dobili sila zanimive kompilacije, kot je denimo Jim Carrey, ki se je preko te tehnologije pojavil v filmu The Shining.
Seveda ni trajalo dolgo, da je nekdo to tehnologijo izrabil za druge namene in po spletu so se tako pojavili deepfake posnetki, kjer nastopa neka igralka pornografije, ki pa nosi prepričljiv obraz neke znane Hollywoodske igralke. Takšne strani so začele ponujati tudi vsebino, kjer je skozi obraz nastopajoče prilepljen obraz kakšne popularne Twitch ali YouTube streamerke tipa Pokimane, Maya Higa ter QTCinderella in ravno takšno stran je imel v zavihku odprto Atrioc.
AI deepfake porn made of people without their consent might be hard to stop but can we at least agree that it’s really fucking weird?
Internetna publika je bila seveda ogorčena, nerodno pa je postalo tudi Atriocovim prijateljem. Situacija bo zagotovo načelo prijateljstvo med Atriocom in Ludwigom, saj prej omenjena stran gosti vsebino streamerke QTCinderella, ta pa je trenutno v romantičnem razmerju z Ludwigom. Zadeva je QTCinderello hudo prizadela in v solzah je spočela svoj prenos v živo, ki nazorno pokaže, kako lahko takšni posnetki na nekoga vplivajo.
Kot je pri takšnih dramah v navadi, smo dobili tudi opravičilo in kot navadno ta vsebuje veliko cringe vsebine. Atrioc je zaradi nekega razloga pred kamero povabil tudi svojo ženo in oba sta nato potočila solze, Atrico pa je priznal, da je vse skupaj samo nesrečna posledica raziskovanja. Streamer pravi, da se je spustil v raziskovanje umetne inteligence in po klikanju vseh mogočih povezav na PornHubu je prispel do prej omenjene deepfake strani, ki naj bi si jo ogledal po nesreči. Njegovo opravičilo je sicer zbudilo dvome, saj omenjena spletna stran za ogled vsebine zahteva registracijo in celo plačilo v vrednosti 15 dolarjev in malce bolj težko nekomu zaupaš podatke kreditne kartice po nesreči.
This story was how I found out that I’m on this website. I literally choose to pass up millions by not going into sex work and some random cheeto encrusted porn addict solicits my body without my consent instead. Don’t know whether to cry, break stuff or laugh at this point. https://t.co/voNoxRyVBd
Ženske streamerke že dlje časa pozivajo k nekakšni regulativi takšne deepfake vsebine, a vprašanje ostaja, kako bi to sploh lahko nadzorovali, saj je internet pač internet in ko je enkrat zadeva gor, jo je bolj težko odstraniti. Vseeno pa bo treba nekaj postoriti na temu, da ne bo tako lahko dostopna in da od trpljenja streamerk nekdo ne bo bogatil svojega bančnega računa.
Po vseh zapletih s koronavirus krizo, zaradi katere je bil tradicionalni sejem E3 najprej odpovedan in nato preobražen v samo digitalno verzijo, bi moralo leto 2023 služiti kot velika vrnitev tega sejma, na katerega, predvsem starejši igralci, gojimo lepe spomine. E3 je namreč od vedno že služil kot dogodek, na katerega so se zrinila največja imena igričarske industrije in v pičlih nekaj dneh smo videli toliko napovedi novih naslovov, kot jih navadno ne vidimo skozi celo leto.
Vendar pa E3 ni služil kot samo predstavitev napovednikov, ampak je zaradi svoje fizične lokacije služil kot unikatno mesto za srečanje razvijalcev in novinarjev iz celega sveta. Dostop so dobili samo tisti, ki si kruh služijo s pisanjem člankov in recenzij, zato dogodek ni bil odprt za javnost. Kljub temu je bila dvorana Los Angeles Convention Center vedno polna, novinarji pa so lahko dobili direktne dostope do zgodnjih verzij iger, se družili s svojimi kompanjoni in E3 je tako postal središče za pletenje novih prijateljskih in poslovnih vezi.
Popularnost E3-ja je sicer začela v zadnjih letih upadati. Leta 2019 je dogodek prejel boleč udarec iz strani Sony-ja, ki se je takrat prvič odpovedal udeležbe, a E3 je še vedno pri sebi obdržal Microsoft, medtem ko je Nintendo začel veliko več vlagati v svoje spletne prenose v živo Direct in tako tudi oni niso bili več res pravi del dogodka.
Očitno se te stvari ne bodo spremenile niti v 2023. Reportaža iz strani IGN-a pravi, da naj bi se velika trojica, torej Microsoft, Sony in Nintendo odpovedala letošnje udeležbe, zaradi česar se je spletna raja začela norčevati in dogodek označila za E0.
Razlog za odpoved naj bi bila frustracija nad krovno organizacijo ESA, ki je že ves čas odgovorna za izvajanje tega specifičnega dogodka. ESA se je za letos navezala z organizatorjem ReedPop, ki skrbi za podobne visokoprofilne prireditve tipa PAX. Za letos so napovedali velike spremembe in ena od teh je dejstvo, da bo nekaj dni dogodek odprt tudi za javnost, tako da bo zgodnji dostop do kakšne igre dobil tudi kakšen čisto povsem običajni igričar.
Meanwhile, Microsoft is in flux a bit. Even if a big public booth doesn’t happen, it’s confirmed a summer showcase – which was never held at the LACC – and at the last physical E3 it didn’t have its booth there either. So there should be plenty of Xbox news that week regardless
A tudi ReedPop naj bi povzročal težave, saj naj ne bi bil dovolj transparenten in da založnikom preprosto ni podal dovolj relevantnih informacij. ReedPop je IGN-u nato podal uradni odgovor in priznal, da res niso bili dovolj transparentni in da so založnike začeli vabiti na dogodek šele v začetku tega meseca, odziv pa naj bi bil nadpovprečen. V odgovoru niso potrdili novice, ali so veliki trije res odpovedali udeležbo, vendar pa naj bi bilo zanimanja iz strani drugih založnikov ogromno in E3 ima zaenkrat še vedno zakoličen datum med 13. in 16. junijem v Los Angelesu.
Tudi Microsoft je prejšnji teden z IGN-om spočel svoj intervju, Phil Spencer pa je takrat povedal, da je E3 za njih svečan dogodek, a hkrati ni potrdil, če se ga bo Microsoft fizično udeležil. Phil sicer pravi, da bo Microsoft ob istem času in na isti lokaciji imel svojo predstavitev, a ni jasno, če to pomeni udeležbo na E3-ju ali v njihovem lastnem Microsoft Theateru, ki se prav tako nahaja v Los Angelesu.
Razvijalec Naughty Dog je s četrtim delom serije Uncharted na lep način zaključil zgodbo Nathana Drakea, čeprav je v zadnji sceni pustil odprta vrata za potencialno nadaljevanje. V iztočnici namreč prevzamemo nadzor nad Cassije, hčerjo Nathana in Elene, z njo pa se sprehodimo skozi spomine divjih avantur svojih staršev, ki se nato z njo soočita in ji tudi sama podelita nekaj novih spominov.
Uncharted 4 je zdaj star že 7 let, vendar pa franšiza morda še ni rekla svoje zadnje. Naughty Dog je leta 2017 izdal samostojno avanturo Uncharted: The Lost Legacy, nato pa je preko predelava Legacy of Thieves Collection olepšala obe zadnji igri in ju pripeljala tudi na PC. Lani smo dobili tudi dokaj povprečni film, tako da očitno Sony še vedno vidi nekaj neizkoriščenega potenciala v tej franšizi in na to so dobro namignili v svojem zadnjem televizijskem oglasu.
Reklama je zasnovana kot nekakšna TV reportaža, le da se novinarji oglašajo iz svetov različnih iger, ki jih ponuja konzola PlayStation 5. Najbolj je izpostavljen Spider-Man, ki po New Yorku še vedno lovi kriminalce v svojo mrežo, Insomniac Games pa pospešeno dela na drugem delu, ki naj bi izšel še enkrat letos. Nato skočimo še v svet Horizona, ki bo naslednji mesec prejel svojo VR igro Call of the Mountain, nekoliko kasneje pa še prvo razširitev za Forbidden Dawn. Seveda ne umanjka niti God of War Ragnarok, za katerega pa je razvijalec Santa Monica povedal, da ne bo prejel nobene nove vsebine v obliki DLC-jev.
This teaser from the #PS5 ad might be the return of #Uncharted, it features the character Cassie who is the daughter of Nathan Drake and Elena Fisher.
Poanta je, da so vse te igre enostavno prepoznavne in to ravno zaradi njihovih protagonistov. A en naslov vmes kaže nekega povsem novega junaka. Samo za nekaj sekund se na zaslonu izriše kader punce, ki z baklo raziskuje nek podzemni tempelj in s starodavnega oltarja spiha prah. Kdo je to dekle? Uradno ni potrjeno ni nič, a ni treba biti nek resen detektiv, da punco označiš za prej omenjeno hčerko Cassie, ki bi sledila izročilu svojih staršev in bi sledila svoji arheološki žilici.
Uncharted je kljub letom še vedno prepoznavno ime in nič čudnega ne bi bilo, če bi Sony želel iz njega stisniti še kakšno dodatno avanturo. Vprašanje pa ostaja, kdo bo na njej delal. Ustanovitelj studia Naughty Dog, Neil Druckman, je v nedavnem intervjuju za Buzzfeed povedal, da je njegova ekipa s to franšizo zaključila in da se podaja v druge smeri. A to ne pomeni, da Sony ni morda razvoja zaupal komu drugemu, kateremu bi Naughty Dog lahko samo svetoval pri oblikovanju nove pripovedi, ki bi bila topot ločena od Nathana in bi vsebovala svojo zasedbo zanimivih likov in lokacij.
Dolgo nazaj sem spisal članek o tem, kako je igra Dead Space ena najboljših grozljivk vseh časov in prvemu delu lahko konkurira samo drugi del, ki je še bolj pokazal, koliko potenciala še ima ta franšiza in kako je ta na koncu ostal neizkoriščen. Založnik EA je namreč nameraval iz Dead Spacea ustvariti pravi megalomanski hit, od katerega so pričakovali nenormalno visoko prodajo. A pri tem so se ušteli, saj grozljivke niso superjunaki in kakšen Dead Space zato nikoli ni mogel postati Marvel.
Krivda glede prodaje vsekakor ni ležala na plečih razvijalca Visceral, saj je ta svojo nalogo opravil nadpovprečno, a vseeno je ravno ta studio na koncu plačal najvišjo ceno in je bil sčasoma tudi ukinjen, z njim pa je šel v pokoj tudi Dead Space.
10 let po tretjemu delu pa je nekoga pri EA-ju končno srečala pamet in v roke razvijalca Motive Studios je šla težavna naloga ponovne obuditve legendarne franšize. Motive, tudi sam velik oboževalec Dead Spacea, se je naloge lotil z vsemi silami in na koncu dostavil projekt, ki je več kot samo olepšava originalne igre. Je ljubezensko pismo do te franšize, ki osnovno zgodbo in dogodke razširi ravno toliko, da se ne čuti pretirano, končni rezultat pa je igra, ki se lahko ponosno postavi ob bok originalu.
Razvojna ekipa: Motive Studio Založnik: EA Platforme: PS5, XSX, PC Nakup: Steam Datum izida: 27. januar 2023 Cena: 59,99 € (Steam), 75,43 € (PS5)
Igrano na: PlayStation 5
VIDEO RECENZIJA
Zgodba se začne na enak način kot tista originalna pripoved iz leta 2008. Naš junak Isaac Clarke, ki si kruh služi kot inženir, se znajde na krovu vesoljske ladjice, ki je na poti do USG Ishimure, ogromne ladje, ki je bila sredi puljenja surovin iz planeta Aegis VII. Očitno je šlo nekaj narobe, saj se je Ishimura prenehala odzivati in naša banda junakov se odpravi raziskovati, kaj je razlog za njeno nenadno mutavost.
Kot je pri takih zadevah v navadi, gre nekaj hudo narobe in naš pristanek na ladji ne gre po načrtih, a to nam na začetku ne zbudi rdečih alarmov. Ko pa se ti sprožijo, se sprožijo silovito, saj nas naenkrat naskočijo mutirani bivši člani posadke, ki nam preko našiljenih okončin brutalno nataknejo kompanjona in ta kratek začetni sprehod je tudi edina bolj umirjena sekvenca, ki jo boste podoživeli. Dogodki se nato začnejo nizati en za drugim in adrenalin nam začne krožiti že po uvodni sekvenci, ko moramo povsem brez orožja pobegniti napadalcem in se skriti v dvigalu, vendar je že nekaj trenutkov kasneje jasno, da tole ne bo neka grozljvka, kjer bomo pred grdavži bežali in se skrivali, saj Isaac hitro poprime za prvo orožje in se spravi skozi krvav masaker, ki vam bo za eno igranje na normalni težavnosti odškrtnil nekje 12 ur.
Naš junak Isaac ni vseskozi tiho in ima veliko za povedati v vmesnih sekvencah, k sreči pa med igranjem ne čeblja vseskozi.
Tak silovit uvod smo srečali že v originalu, a ne traja dolgo, ko naletimo na prve razlike. Motive namreč ni poskrbel samo za predelano grafično in zvočno podobo, ampak je dodal tudi cel kup nove vsebine, kar me je dejansko presenetilo. Pričakoval sem namreč samo skok v novo grafiko, kjer bomo morda vsake toliko naleteli na kakšno novo sobo, medtem ko bo večidel ostal nespremenjen. Razvijalci se namreč pri takšnih projektih hudo bojijo uvedbe prevelikih sprememb v primerjavi z originalom – dober primer tega je denimo The Last of Us Part 1, ki ne doda skoraj ništrc nove vsebine, a vseeno računa polno ceno, zaradi česar ga je težko priporočiti tistim, ki so izvirno verzijo preigrali po dolgem in počez.
Dead Space pa ni takšne sorte in predelava je tako vsebinsko dopolnjena prečiščena in dovršena, da lahko brez problema nakup svetujem tudi takšnim navdušencem nad originalom kot sem jaz, ki smo prvenec preigrali že vsaj trikrat. Prenova namreč ne dostavi samo novih soban, ampak nekatere dogodke povsem predrugači, predstavi nove like in razloži zgodovinsko ozadje od prej znanih zapletov.
Vesoljska ladja Ishimura je tisti kraj, kjer boste preživeli večino časa. Morda so ustvarjalci šli malce predaleč s pisanjem obupanih preživelih, ki so okrancljali skoraj vsak del ladje – včasih tudi s krvjo.
Srce izkušnje je ladja Ishimura, ki je v novi izdaji enako temačna, grozljiva in klavstrofobična kot prej, le da nam zdaj voljo po življenju mori nadgrajena grafična podoba, ki poganjanje adrenalina dvigne na naslednjo stopničko. Ladja je po napadu zlih Necromorphov postala zavita v temo, njeni sistemi pa so začeli zlagoma odpovedovati. Iz zapuščenih hodnikov se čuti, kot da smo stopili v svežo odprto krsto in na vsakem koraku boste našli ostanke preteklosti v obliki laboratorijev, menz, zasebnih sob in opuščene mašinerije, ki se je tudi sama nalezla neke bolezni in čeprav nadaljuje z obratovanjem, to dela sam še zato, ker je ni nihče zaustavil in ne z nekim pravim namenom.
Žive stvari so se od tu že zdavnaj poslovile. No, vsaj tiste, ki se jim ni pošteno predrugačil DNK in ni iz njih nastal okoli hodeče truplo Necromorph, ki so v prenovljeni verziji igre še bolj nagnusni kot prej. Levji delež pri tem igra nova tehnologija, ki nazorno pokaže razpadanje telesc, ki tu igra bistveno vlogo. Za razliko od preostalih iger tega žanra, Necromorph ne podleže strelom v glavo in telo, ampak mu je treba posekati okončine. Včasih je dovolj odstrelitev nog, a tisti bolj trmasti ne podležejo kar tako in grdavž se bo proti vam vlekel, pa čeprav ima samo še delujočo roko. Nasprotniki sicer niso sila raznovrstni, a jih je dovolj, da vsak od njih zahteva svojo tehniko srečanja: običajnemu Necromorphu odstrelimo noge, dojenčkastemu bitju skrajšamo lovke, medtem ko je treba bikovskega Bruta najprej upočasniti in ga nato naskočiti od zadaj.
Zdi se, da so v predelavi vsi nasprotniki postali še malce bolj težavni, saj včasih kar nočejo in nočejo pod rušo, nekaj pa so pridobili tudi na hitrosti. Čeprav sem veteran te franšize, sem imel na začetku kar nekaj težav in pogosto se mi je zgodilo, da sem ostal brez zaloge zdravja, moj inventar predmetov pa je bil redno skoraj povsem oropan streliva. Situacija se kasneje normalizira, še posebej ko malce nadgradimo orožja in naš oklep. Vsaka nadgradnja slednjega se čuti kot nek dosežek, saj nismo deležni samo bolj tankovskega oklepa, ampak nam tudi sovragi predstavljajo vsaj malce manjšo nadlogo.
Med novo vsebino spadajo sobe, ki so na začetku nedostopne in se odklenejo šele z napredovanjem zgodbe, to pa vam da izgovor, da spet obiščete prejšnje lokacije.
Tako kot prej bomo morali okolico pozorno pregledati, saj se povsod skriva strelivo ali pa nov košček prve pomoči: bodisi jih najdemo v omarici ali pa padejo iz riti padlih nasprotnikov. Vsake toliko naletimo tudi na posebno celico, ki jo lahko izrabimo za nadgradnjo oklepa ali pa orožij, možnosti nadgrajevanja pa so tokrat veliko bolj obširne kot v originalu, saj lahko na vsako orožje navesimo tudi dodatke, kot je denimo hitrejše pokanje brzostrelke ali pa možnost pošiljanja gorečih rafalov.
Stopnje so bile že v originalu na pol odprte, a so jih prekinjali nalagalni zasloni. Tokrat je ladja Ishimura bolj odprta, saj nalagalnih zaslonov ni nikjer več, zato se tudi svet zdi bolj odprt. Predelava je za te namene dodala vmesne misije, ki vas večkrat pošljejo skozi že raziskane sobe in hodnike, tam pa boste naleteli tudi na zaprte omarice in vrata, ki se odklenejo šele takrat, ko v zgodbi dovolj napredujemo, da si odklenemo novo stopnjo varnostnega dostopa. Čez lokacije se je zato pametno odpraviti večkrat, a to ni brez nevarnosti. Prenovljeni Dead Space namreč ni več tako skriptiran kot original, tako da vas včasih kak grdavž napade povsem naključno, zato res nikjer nisi več varen.
Kar me je najbolj presenetilo pri tejle predelavi je stopnja grozljivosti, ki jo je Motive uspešno poslal skozi moj um. Preigral sem že ogromno grozljivk, tako da sem vsega vajen, a Dead Space me je velikokrat pripravil do zašvicanega objemanja kontrolerja. Veliko vlogo pri tem igra zopet odličen avdio dizajn, ki je zopet vrhunski. Med tistimi redkimi trenutki, ko te nekdo ne napada, ti živčke kravžlja oddaljen šepet nečesa ali pa globoko dihanje naprednega Necromorpha, ki je neumrljiv in vas pridno lovi skozi nekatere stopnje. Igra se rada poigra s takšnimi psihološkimi triki in, čeprav nekaj “jump scareov” še vedno najdemo, je teh neprimerno manj kot v kakšnem Callisto Protocolu.
Strelska akcija je konkretna, a imam občutek, da je igra malce pridobila na težavnosti.
Privrženci originalne igre boste pozdravili tudi razširjeni vidik zgodbe. Predstavljene so nove osebe, obstoječe pa imajo za sabo prave podnaloge, preko katerih zvemo več o njih. Ta dodatna razširjenost se je preselila tudi v igralno formulo, saj gre štorija po taktu izvirnika, a nekateri objektivi so tule bolj razširjeni. To privede do recimo povsem drugačnih šefovskih spopadov ali zamenjanih igralnih delov – tisto trapasto streljanje asteroidov je denimo še vedno tu, a je veliko manj tečno.
Kakor pa je grafična paleta čudovita, pa se moram tule zatakniti ob tisti res edini večji minus, ki ga imam ob tej predelavi. Za recenzijo sem dobil kopijo igre za PlayStation 5 in tam sta na voljo dva grafična načina: optimiziran, ki naj bi ločljivost zmanjšal na 1440p pri 60 sličicah na sekundo in grafični, ki ločljivost dvigne na 4K pri 30 sličicah na sekundo, z dodanim ray tracingom. A to so samo besede, saj je resnična izkušnja povsem drugačna. Obe ločljivosti sta namreč daleč pod oglaševanimi in čeprav zadevo ne morem izmeriti, sem mnenja, da je slika pri 60 sličicah na sekundo padla nekje na 720p in mestoma sem gledal v nagnusno kockasto sliko. Tudi ločljivost 4K je bolj kot ne izmišljotina, pri 30 sličicah na sekundo pa takšne zadeve nima smisla poganjati.
Vendar pa mi je bil to res tudi edini takšen minus te predelave in stavim, da bo Motive Studio zadevo spravil v boljše stanje, kar bo iz predelave naredilo grozljivko, ki je preprosto nujna za igranje vsakega privrženca tega žanra in res lahko samo molimo, da bo tokrat prodaja dovolj velika, da bo EA odobril delo na novih predelavah, Motive pa se je dovolj izkazal, da mu zaupam izdelavo čisto pravega četrtega dela.
