🔥 UVI.GG

Domov Blog Stran 526

Vodič – Virtualne naprave: kaj, kako in zakaj?

Virtualne naprave so že nekaj časa prisotne na tržišču in obljubljale so naslednjo stopnjo igričarske izkušnje. Pa so te obljube izpolnile? In predvsem, je sedaj napočil končno čas nakupa virtualne naprave?

Veliko vprašanj, in čeprav je VR storil ogromen “bum” po svetu, v Sloveniji ni storil večjega efekta. S prihodom filma Ready Player One je zato na mestu, da razložimo, kaj hudimana sploh so te naprave, kako jih pridobiti in kakšna je njihova cena.

VR?

Virtualne naprave, s kratico VR, omogočajo bistveno bolj zatopljeno gaming izkušnjo v vsakem naslovu, ki je bil prirejen za to napravo. Sestavljena je iz masivnih očal, senzorjev ter kontrolerjev, zadevo pa je mogoče uporabiti za več kot samo igre, saj omogočajo gledanje filmov, sprehajanje po virtualni mapi sveta ter ustvarjanje grafičnih stvaritev.

Dandanes je moč izbirati med kar nekaj VR-napravami različnih proizvajalcev. Zagotovo ste že slišali za Samsung Gear VR, ki so očala, v katera vstavimo mobilni telefon, ta pa nas popelje v virtualno izkušnjo. A za tisto pravo zadevo je treba seči globlje v žep, kjer se nahajata dva glavna igralca – HTC ter Oculus.

HTC

71oPa3WRXXL. SX466

HTC drži v pesti napravo HTC Vive, povezano s podjetjem Valve, ki ima v lasti največjo digitalno trgovino za igre, Steam. Vive drži ceno 499 €, v paketu pa dobite sledeče pripomočke:

  • Očala – OLED leče ločljivosti 20160 x 1200, pri osveževalni frekvenci 90 Hz, širina pogleda 110, z vgrajenim mikrofonom,
  • dva senzorja za zaznavanje premikanja,
  • Vive kontrolerja za upravljanje v virtualnem prostoru.

Minimalne zahteve računalnika:

  • CPU – Intel Core i5-4590 ali več,
  • delovni pomnilnik: 4 GB,
  • grafična kartica: NVIDIA GeForce GTX 970 /AMD Radeon RX 480,
  • HDMI vhod,
  • OS: WIndows 7 SP1 ali več.

Oculus

5989502 rd

Na drugi strani je podjetje Oculus, ki spada pod okrilje socialne platforme Facebook. Svoje igre prodajajo v digitalni trgovini Oculus Store, cena pa je 399 €, dobite pa sledeče:

  • Očala – OLED leče ločljivosti 20160 x 1200, pri osveževalni frekvenci 90 Hz, širina pogleda 110, z vgrajenim mikrofonom in vgrajenimi slušalkami,
  • dva senzorja za zaznavanje premikanja,
  • Oculus Touch kontroler ali Xbox One kontroler.

Minimalne zahteve računalnika:

  • CPU – Intel Core i3-6100 / AMD FX4350,
  • delovni pomnilnik: 8 GB,
  • grafična kartica: NVIDIA GeForce GTX 960 / AMD Radeon RX 470,
  • HDMI vhod,
  • OS: WIndows 7 SP1 ali več.

Katera naprava je zame?

Kot je razvidno iz zgornjih specifikacij, sta si napravi precej podobni. Razlika je predvsem v ceni, saj je HTC Vive dražji kar za 100 €, kjer pa naprava svoje dražje cene zaenkrat ne upraviči. V bistvu je HTC-jeva največja prednost, da se njegovi senzorji obnesejo bolje pri zaznavanju premikanja, še posebej če igrate v večjih prostorih, ter da imajo njihovi kontrolerji možnost polnjenja preko USB-ja, pri Oculusu pa bo potrebno poseči po dveh AA baterijah. Po drugi strani ima Oculus Rift boljše kontrolerje, imenovane Touch,  ki bolj sedejo v roke. Medtem ko Vive za premikanje in obračanje uporablja sledilno ploščico, imajo Touch kontrolerji klasične gobice. A Oculus ima še eno večjo prednost, to so vgrajene slušalke, presenetljivo visoke kvalitete, medtem ko moramo pri Vivuu uporabiti svoje slušalke.

Načeloma je odvisno od vas, katero platformo želite podpreti ter katere igre želite preigravati. Čeprav ima vsaka trgovina svoje ekskluzive, je moč praktično vsako igro, bodisi se nahaja na Steamu bodisi na Oculus Storu, preigravati na obeh napravah, zahvaljujoč odličnemu programu ReVive.

Razlika v ceni bo za marsikoga odločilen faktor, in menim, da HTC Vive svoje višje cenovne nalepke preprosto nima opravičiti z ničimer. A nekaterim Oculus ni všeč predvsem zato, ker za njim stoji Facebook, ki je zadnje čase pod hudim navalom pritožb zaradi njihovih kolobocij z razkrivanjem in prodajanjem uporabniških podatkov.

Namestitev

Obe napravi imata precej podoben način namestitve. Najprej ustvarite uporabniški račun, nato pa prenesete namestitveni program. Namestite oba senzorja, med katerima mora biti vsaj meter razlike, postavite pa jih lahko na mizo, še bolje pa je, če ju namestite na steno, saj bosta tako boljše zaznavala tla. Sledi priklop očal, kjer HDMI in USB kabel povežete v računalnik in že smo proti koncu. A pozor, dobro se prepričajte, da imate dovolj prostora za igranje. Pripravite si vsaj 1,5 m prostora v vse smeri, pozorni pa bodite tudi na strop, da med mahanjem ne zrušite kakega lestenca. V ta namen s kontrolerji občrtate “varni prostor”, kjer se vam bo ob igranju nato izrisala mreža, ko se preveč približamo robovom našega igralnega prostora.

oculus rift sensor camera no drilling mount
Senzorje je dobro namestiti višje, saj nam to omogoči boljše zaznavanje premikov.

Igre

Čeprav na začetku VR-naprave niso ponujale kaj posebej pohvalnega na področju iger, saj je šlo bolj za manjše igre, se je situacija skozi leta spremenila. Obe platformi ponujata kar nekaj odličnih predstavnic VR-žanra, zato bomo spodaj našteli nekaj obveznih izkušenj:

  • Lone Echo – vesoljska pustolovščina, ki najbolj izkoristi vse pritikline virtualnega prostora. Sprehajanje v breztežnostnem prostoru je naravnost osupljivo.
  • Robo Recall – se spomnite filma I, Robot? No, to je praktično to in je po mojem mnenju najbolj spektakularna igra na voljo za VR.
  • Fallout 4 VR – polna igra (zaenkrat brez dodatkov), ki jo lahko izkusite v VR obliki. Zadeva uradno ne podpira Oculus Rifta, a s parimi triki jo lahko prepričate v delovanje tudi na tej napravi
  • Paranormal Activity: The Lost Soul – če potrebujete dobro dozo grozljivosti, potem je to igra za vas.
  • Arizona Sunshine – streljanje zombijev ter iskanje streliva v apokaliptičnem okolju, podprto z odlično grafiko.
  • Rec Room – povsem brezplačna igra, ki je naravnana v druženje v večigralskih nalogah.
robo recall 4
Robo Recall je ena od iger, kjer vaša okolica nikoli ni varna pred mahanjem

To je samo nekaj iger, a knjižica vrednih naslovov je veliko večja, zato se najde za vsakega nekaj, od športnih simulacij, vožnje avtomobilov do realističnih streljank.

Se splača?

Kot ponosni lastnik virtualne naprave lahko temu vprašanju samo pritrdim. Težko je razložiti ljudem, kakšni so občutki, ko si končno nadeneš VR-očala in se potopiš v virtualni svet. Napravo sem pokazal tudi par prijateljem in vsi po vrsti so bili preprosto navdušeni, zanimivo pa je, kako je zadeva prijazna do uporabnika. Igralne mehanike so zelo hitro izgruntali tudi ljudje, ki sploh ne igrajo iger, kar gre na račun inovativnim kontrolerjem, ki zahtevajo samo kratko okno privajanja.

Zadevo je preprosto potrebno preizkusiti in kot okoreli ljubitelj grozljivk sem bil skeptičen, da me lahko sploh še kaj prestraši. A tudi jaz sem kar dolgo tuhtal, če se upam vrniti v igro Paranormal Activity, saj me je igra po slabih 30 minutah pustila prepotenega od strahu. Dvomil sem tudi v druge igre, a ko sem izkusil breztežnost v Lone Echo, streljanje zombijev v Arizona Sunshine ali pa dirkanje v Project Cars 2, me je zadeva preprosto očarala in priporočam jo vsem, ki jih zanima gaming industrija.

Seveda pa ni vse tako rožnato, 400 oz. 500 evrov je pošten vložek, kjer je seveda potrebno še prišteti strošek posedovanja dovolj močnega PC-ja ter strošek samih iger. V Sloveniji je velik problem, da VR-naprav preprosto ni. Srečo lahko preizkusite seveda na Bolhi ali pa ceneje.si, a cene so astronomske in se gibljejo med 600 in 700 $. Zainteresiranim se priporoča nakup v Amazon trgovini, bodite edino pozorni, da pri Oculusu kupite komplet, imenovan Oculus Touch, kjer dobite zraven še Touch kontrolerje, ki so superiorni navadnemu Xbox kontrolerju.

maxresdefault 3
Primer pojave efekta znanega kot Screen Door Effect, Z izboljšanjem resolucije, bo ta problem izginil a zahteval bo tudi močnejšo strojno opremo

Bodite pozorni tudi tisti z bolj slabimi želodci, saj se pri nekaterih pripeti, da občutijo slabost, še posebej pri hitrejših igrah. Prisoten je tudi tako imenovan “Screen Door Effect”, ki je posledica prenizke ločljivosti leč v očalih. Zato lahko opazimo vidne piksle, ki pokvarijo izkušnjo, a ob daljši uporabi se na njih privadimo. Problem je tudi prenizka širina vidnega polja (FOV), saj ob straneh še vedno lahko vidimo črne obrobe. Tu je še HDMI kabel, ki je priklopljen v računalnik in zna biti moteč, če se vanj ob premikanju zapletemo.

Prihodnost je svetla

Čedalje več proizvajalcev se spušča v virtualni trg. Na PlayStation 4 je že dolgo prisotna njihova lastna VR-naprava in po Sonyjevih besedah so nad prodajo navdušeni. V VR se je spustil tudi Microsoft z njihovo tehnologijo Mixed Reality. To tehnologijo so povzeli drugi proizvajalci, kot so Samsung ter ACER, očala pa so malenkost drugačna, saj so senzroji vgrajeni že v sama očala. Cene Mixed Reality naprav se razlikujejo, denimo Samsungova naprava Odyssey je 499 €, Acerjeva pa 449 €. Pozornost je potrebna tudi pri Pimaxu, ki izdeluje prva očala s 4K resolucijo, imenovana Pimax 8K.

V izdelavi sta tudi naslednika glavnih dveh VR-naprav. HTC je najavil Vive Pro z izboljšano resolucijo po nori ceni, Oculus pa pripravlja povsem brezžično napravo Oculus Go, ki ne bo potrebovala računalnika, odpravljena pa bo tudi potreba po senzorjih, saj bodo komponente že vgrajene v očala, zadeva pa bo stala samo 200 €.

Virtual reality glove
VR-rokavice nam bodo omogočale tudi občutek dotika. Zadeve so zaenkrat še v prototipni fazi, a sčasoma bodo pomemben dejavnik v VR izkušnji

Prototipno že razvijajo tudi bolj napredne zadeve, kot so VR-rokavice, ki nam bodo omogočale zaznavanje dotika, v izdelavi pa so tudi “premična tla”, ki nam bodo omogočala sprehajanje v virtualnem prostoru v vse smeri.

Če sem vas s tem člankom navdušil z VR zadevami, vam za začetek lahko priporočim ogled filma Ready Player One, ki bo zelo kmalu doživel premiero v Sloveniji, na voljo pa vam je tudi naša recenzija filma. Za preizkus prave virtualne resničnosti pa lahko počakate na 14. april, ko se bo odvil naš dogodek Gaming brez izgovorov, kjer bodo prisotne tudi virtualne naprave.

Inter-Tech postal partner dogodka Gaming brez izgovorov!

0

Dogodek Gaming brez izgovorov je iz dneva v dan bližje, zato je na mestu, da par besed povemo o samih računalniških konfiguracijah, ki bodo tekmovalce čakale na samem prizorišču.

Ko smo si zadali izvedbo dogodka Gaming brez izgovorov, je bila naša glavna vodilna vizija, da naše igralce postavimo na prvo mesto. Da bi jim omogočili čimbolj brezskrbno izkušnjo, jih bodo računalniki že čakali na prizorišču, pripravljeni za akcijo. Da bi bila izkušnja popolna, smo zavihali rokave in igričarske računalnike sestavili povsem sami, a brez pomoči seveda ni šlo.

Tu je vskočilo v podporo podjetje Inter-Tech GmbH, ki bo priskrbel dva pomembna sestavna dela vsakega računalnika. Tako so nam velikodušno ponudili vrhunski napajalnik Argus RGB-650W CM, ki ne izstopa samo po moči, ampak tudi lepoti. Vsebuje namreč RGB osvetljavo, ki je obvezni sestavni del vsakega pravovernega igričarja.

blue

Njihova pomoč pa se ni ustavila samo tu, saj vsak paket potrebuje lep in močan ovoj. S tem namenom so nam priskrbeli vrhunska CXC2 ohišja, ki so res prava paša za oči. Spredaj vsebujejo tri modre Argus L-12025 LED ventilatorje, sprednja stran pa je zgrajena iz kaljenega stekla, kar da ohišju prav unikaten izgled.

88881292

Kdo je Inter-Tech GmbH?

Inter-Tech GmbH je ponudnik računalniških komponent, katerega nabor izdelkov je namenjen tako končnim kot OEM uporabnikom. Že od leta 1996 na evropskem tržišču ponujajo računalniška ohišja in napajalnike. Njihov razpon sega od majhnih ITX ohišij preko običajnih računalniških stolpov do “rack” ohišij za strežnike. V zadnjih letih so svoj nabor izdelkov razširili tudi na druga področja in sedaj ponujajo tudi napajalnike za prenosnike, zunanja ohišja za trde diske, hladilnike za procesorje, ventilatorje in različne računalniške dodatke za igričarje in ostale uporabnike. Njihov moto je »oblika sledi funkciji« in skupaj z zanesljivimi proizvodnimi partnerji ponujajo dobro oblikovane in zanesljive izdelke.

Inter-Tech se tako pridružuje naši vrsti partnerjev pri dogodku “Gaming brez izgovorov”, ki se bo zgodil 14. 4. 2018 na lokaciji Cityparka v Ljubljani. Skupaj z njihovo pomočjo bomo izpeljali dva velika turnirja, in sicer v igrah Counter-Strike: Global Offensive ter FIFA18.

Upamo, da se na dogodku zberete v čim večjem številu, zato ste tako igralci kot sami obiskovalci vljudno vabljeni na Gaming brez izgovorov! Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo tudi v klepetu na našem Discord kanalu (klikni me, potrebujete program Discord).

Pregled – Burnout Paradise Remastered (PS4)

Deset let je že, odkar je na svet prijokala zadnja igra v Burnout franšizi, in čeprav jih je mnogo poskušalo napolniti praznino, ki je po tem nastala, so le redke bile uspešne. Primeri teh so Split/Second in Forza Horizon, ne smemo pa seveda pozabiti tudi na Need for Speed, ki pa sploh z zadnjimi izidi ni uspela odpreti src in denarnic. Tako se izid Burnout Paradise Remastered počuti sveže in zanimivo tudi desetletje pozneje. A ob igranju me je vleklo v dve smeri. Seveda je odlično spet izkusiti to uspešnico v izboljšani grafiki in z izboljšanimi teksturami, a po drugi strani se vidi, da se nekatere stvari niso najbolje postarale in da smo od takrat preko tehnološkega napredka mnogo spremenili (na bolje).

Večina besed, ki jih je bilo izrečenih o Burnout Paradise v 2008, še vedno drži. Remastered ne prinese večjih sprememb na področju igranosti in mehanik, prav tako je enak tudi svet. A ena stvar, ki jo je potrebno imeti v mislih je, da ta verzija vsebuje vse dodatke in novo igralno področje, ki smo ga prejeli po izidu originala in že od začetka je možno dostopati do vseh “novih” avtomobilov, kar žal malo izniči napredek, ki si ga v originalu dosegel z odklepanjem. Velik del originala je bil namreč ravno iskanje novih konjičkov in nabiranje izkušenj kot njihov voznik, a z instantnim dostopom najbolj mačo vozil se uniči občutek napredka.


Razvojna ekipa: Criterion Games/Stellar Entertainment
Založnik: Electronic Arts Inc.
Platforme:
PS4/XBOne (PC verzija izide pozneje)
Datum izida: 16. 3. 2018
Cena: 39.99 € (31.67 € – Eigre.si)
Zvrst: Arkadna peskovniška dirkačina


Prvak je že star

Burnout Paradise Remastered bi s par besedami opisal, da je izdelan čisto razumljivo za takraten čas. Ampak dandanes te precej stvari spomni na to, da original praznuje 10. obletnico. Hitrega potovanja na primer ni, dirke je potrebno odkrivati postopoma, kazanje poti je rudimentarno in v veliki količini časa te ograje ter nevidni zidovi prikujejo na cesto. Ampak v celoti se vse še vedno počuti čisto dobro, saj imaš na voljo več kot dovolj opravil za krajšanje časa. Dogodki se navadno pričnejo na eni strani zemljevida in končajo povsem drugje, tako da si ob koncu čisto na drugem mestu in brez hitrega potovanja je tako sprotno opravljanje dirk in ostalih igralnih načinov precej oteženo in bolj kot ne si odvisen sam od sebe.

Preobražena različica se seveda lahko pohvali z novo grafično podobo in podporo do 4K ločljivosti, kar je skupaj s konstantnimi 60 sličicami tudi na navadni PS4 konzoli vse naokrog lepa stvar. A ob prvem zagonu me je zagrabil star nostalgičen trik, ko je moj um vprašal: “Čakaj malo, a ni Burnout vedno izgledal tako?” Komaj po ogledu enega izmed napovednikov prvotne igre me je prešinilo, koliko se je dejansko spremenilo in končno sem lahko pričel ceniti izboljšano grafiko, še posebej na višjih ločljivostih. A kljub temu, le malokdo bi predelavo zamenjal za novodobni naslov. Celostno se vizualna celota ni ravno odlično postarala in ponekod kljub prenovi že kaže leta. Večina tekstur in učinkov se ne more primerjati z DriveClub in podobnimi, sploh kamera in njen nadzor se ne izkažeta, saj obstajata le dva vidna kota, en izpred avta in drug izza zadka.

A kljub temu vizualna zastaranost ne odvzame od užitka, ki ga doživiš med igranjem. In kakorkoli, večino časa preživiš v visokih hitrostih in edini upočasnjeni posnetki, kjer od blizu gledaš peštanje avtomobilov, niso od muh.

A še vedno živahen

Ko prenehaš primerjati grafiko, napoči čas in trenutek, ki mu je igra namenjena. Ko izpod žgočega asfalta in žganih kosov pnevmatik zaslišiš predenje lastnega konjička. Igranje ostaja zabavno, k čemu veliko pripomore podpora za 60 sličic na sekundo, zlasti, če se spomnimo še nedavne zaklenjenosti nekaterih iger na 30 FPS. Kljub temu, da konkurenca ni počivala in da so dirkalne igre naredile kar velik preskok, Burnout Paradise s svojo preprostostjo prinaša prijetno osvežitev. Še vedno premore različne tipe dirk in vsem poznan odpad, garažo in tablo uničenja. Všeč mi je tudi dizajn mape, ki opogumlja, da vse raziščeš in najdeš sam.

remastered burnout paradise city 2018 03 15 00 23 33mp4

Da se lahko lotiš dirkanja, bo potrebno zgolj zagnati konjička in najti prvo točko na mapi. Slednje je preprosto, saj se dirke organizirajo skoraj na vsakem križišče. Potem so tukaj še zbirateljski predmeti, ki niso ravno skriti po mestu, saj jih obdaja modra neonska svetloba, ki te izziva, da poiščeš pot do nje in predmet razbiješ na koščke.

Med samimi dirkami te igra ne vodi za roko, torej brez puščic pred križiščem, kjer bi moral zaviti levo. Edino pomagalo bo na zemljevidu izrisana točka, do katere boš moral priti. Sprva sistem potrebuje nekaj navajanja, saj bo pogled pogosto zašel iz avta na mini zemljevid spodaj desno, in če ti takrat nasproti prileti kakšen nedeljski voznik, vsi vemo, kaj sledi. A sčasoma podzavestno pričneš za sekundo metati pogled na zemljevid ter iskati naslednji odcep in ti problemi bi morali postati redek primerek.

Burnout Paradise prav tako uspe ujeti idealno razmerje pri upravljanju avtomobila, čeprav je sama vožnja arkadna in ne sloni na realizmu. Vsak avtomobil ima občutek teže in težji ter počasnejši se bodo počutili bolj štorasto od hitrih in agilnih. Upravljanje vsakega se počuti dobro in tudi brez pretiranega navajanja bi moral kmalu dirkati kot profič, čeprav ti tu in tam kakšen tresk ne uide.

Burnout Paradise Remastered 01

Bogat bolj kot nekoč

Vse naokoli se pojavljajo takšni znaki zastaranja, pa naj govorim o teleportiranju nasprotnikov v nekaterih igralnih načinih, le malo izbire pri kameri ali o simulirani vožnji lastnega konjička, če katerega nasprotnika vržeš v zid in pri tem opazuješ njegovo uničenje. Po večini se sicer navadiš nanje in niso moteči, čeprav se je velika večina dirkačin od takrat pričela posluževati bolj “modernih” metod reševanja takšnih situacij.

Skupno obstajajo tri vrste oziroma stili avtomobilov, in to so dirkači, kaskaderji in razbijači. Raznih avtomobilov je precej, a če hočeš menjavati med njimi, moraš obiskati eno izmed treh smetišč, kar je zaradi odsotnosti hitrega potovanja kar mala dogodivščina samo po sebi. Odsotnost hitrega potovanja je tudi drugod lahko naporna, saj po dirki pristaneš na cilju povsem na drugi strani mape.

burnout paradise remastered 3

Malo pripomorejo bližnjice, ki ti tako tu kot tudi med dirkami pomagajo pri sekanju poti, a z izjemo tega si večino časa omejen povsem in samo na cesto, saj je ob njej stalno prisotna ograja, ki jo v višavah označuje tudi nevidni zid, v kolikor si jo želiš preskočiti.

Če sta dirkanje in raznolikost avtomobilov uživanska, si posebno omembo zasluži glasba. Pravzaprav ima igra eno izmed najboljših zbirk glasbe in lahko konkurira Tony Hawk Underground ter GTA serijama. Glasbena spremljava je ves čas primerna in adrenalinska, med njo pa najdemo več starejših hitov, kot je seveda nujno prisoten Paradise City od Guns and Roses in ostale klasike, ki so kot dober viski. Bolj so stare, lepše jih je slišati.

burnout paradise remastered billboards

Je Sea of Thieves zamaskiran “Early Access” naslov, ki se prodaja po polni ceni?

0

YouTube kanal Crowbat je izdal nov video, ki prikaže najnovejšo piratsko simulacijo v precej slabi luči.

Kot je razvidno iz naslova posnetka, se poraja vprašanje, če je Sea of Thieves samo zamaskiran Early Access naslov, ki pa ga prodajajo po polni ceni, torej 60 €.

Igra naj bi vsebovala samo par ur vsebine, s katastrofalnimi stranskimi nalogami, kjer šepa samo raziskovanje, ki naj bi bil glavna privlačnost tega naslova. Manjkalo naj bi tudi samo napredovanje, saj je to prikazano samo v odklepanju kozmetičnih dodatkov in naj bi v tem pogledu zaostajala za rahlo sorodnim naslovom Assassins Creed: Black Flag.

Po 4 letih razvoja naj bi igra v končni verziji ostala praktično ista kot v beta izdajah in mnogi se sprašujejo, kaj za vraga je razvijalec Rare počel v vsem temu času.

Sea of Thieves drži na Metacriticu s strani uporabnikov zaenkrat porazno oceno 5.5, medtem ko so bili igričarski kritiki malce bolj radodarni in ji v povprečju namenili oceno 71.

Far Cry 5 vsebuje skriti konec, ki omogoča končanje igre v desetih minutah

Ste vedeli, da ste Far Cry 4 lahko dokončali v samo nekaj minutah? Ko na začetku našega junaka Ajaya Ghala odpeljejo na srečanje z glavnim zlobnežem, Paganom Minom, se ta za nekaj minut poslovi, a vas prosi, da malce počakate. Seveda gremo kot igralec takoj na pustolovščino, a če upoštevamo njegove besede in v sobi dejansko počakamo, se Pagan vrne in vas odpelje k prostoru, kjer odložite pepel svoje mame k večnemu počitku. Igra se takrat konča in vaše delo je opravljeno v samo nekaj minutah.

Podobnega prijema so se razvijalci poslužili v Far Cry 5, ki izide že jutri. Na začetku se odpravite s šerifom aretirati možakarja Josepha Seeda v Eden’s Gate, kjer je na vas, začetniku, da ga tudi aretirate. A če ta ukaz ignorirate, se odvrti alternativni konec in igre je konec v samo nekaj minutah.

Spodnji video to pokaže v celoti, in čeprav ne gre za nekaj res posebnega vseeno velja opozorilo o rahlih kvarnikih.

Zgodovinski trenutek v četrtfinalu NA LCS

0

Včeraj smo bili priča zgodovinskemu dogodku, in sicer ameriška League of Legends ekipa Team SoloMid je izpadla v četrtfinalu NA LCS in bo tako prvič v zgodovini izpustila nastop v finalu!

Ekipa TSM že od samega začetka igre velja za eno izmed najboljših ameriških ekip in to so vedno znova potrdili z uvrstitvijo v finale in s kar 6 zmagami NA LCS-a. Kljub temu ekipa nikoli ni zabeležila vidnih rezultatov na mednarodnih Riot turnirjih. Za leto 2018 so si zastavili visoke cilje in za realizacijo le-teh v ekipo pripeljali najboljši “Bot Lane” iz Evrope, trikratnega zmagovalca EU LCS-a, “Ad Carryja” Jesperja “Zven” Svenningsena ter “Supporta” Alfonsa Aguirro “Mithy” Rodrígueza.

40307850934 21142ff351 b

Čeprac so sestavili na papirju super ekipo, je bil njihov začetek sezone slab. A iz tedna v teden je ekipa postajala boljša in boljša in ob koncu “regular splita” jim je uspelo končati celo na 3. mestu. Pričakovanja v končnici so bila velika in velika večina je že videla TSM v finalu, a na njihovo presenečenje se je njihov pot končala že veliko prej, in sicer v četrtfinalu. Ekipa, ki je prekinila dolgo tradicijo TSM-a, je, po mnenju večine strokovnjakov, najslabša ekipa v končnici, in sicer gre za Clutch Gaming, ki pa je pokazal, kako nepredvidljiva igra je lahko League of Legends. Z izvrstno igro ter zelo dobrim “pick-and-banom” so zlahka premagali TSM z rezultatom kar 3:1. Zmaga Clutch Gaminga nad TSM-om pa je prinesla še dodatno svežino za ameriški LCS, saj se bo tako letos na vrh prebila nova ekipa, medtem ko so vsi dosedanji zmagovalci že izpadli. Naslednji teden si bomo lahko tako v soboto ob 23:00 ogledali spopad med ekipama Echo Fox in Team Liquid, v nedeljo ob 21:00 pa med ekipama 100Thieves in Clutch Gaming.

Kdo pa bo po vašem mnenju osvojil prvo mesto in predstavljal Ameriko na letošnjem Mid-Season-Invitational turnirju?

Dragon Ball Super se je zaključil

Ponoči so se slišale solze objokovanja Dragon Ball oboževalcev širom oble, saj je izšla zadnja epizoda popularne anime serije Dragon Ball Super.

Dragon Ball je bil tudi v Sloveniji hudimano popularen anime, serija pa ima za sabo bogato zgodovino.

Sami začetki segajo v leto 1984, kjer je na svet privekala v obliki mange, izpod ustvarjalca Akire Toriyame. Kasneje je izšla kot anime serija leta 1986, pod preprostim imenom Dragon Ball. Leta 1989 je izšla nova izvedenka pod imenom Dragon Ball Z, leta 1996 pa kot Dragon Ball GT. Potem je kar nekaj časa veljalo zatišje, natančneje 19 let, preden smo pridobili povsem novo serijo. Tako je leta 2015 izšel Dragon Ball Super, ki je včeraj dočakal svoj konec. A oboževalci na svoj odmerek priljubljenega animeja ne bodo čakali predolgo, saj nas že konec leta, natančneje 14. decembra, čaka film Dragon Ball Super Movie, ki bo vsaj malce ublažil včerajšnji udarec.

Kot se za goreče oboževalce spodobi, so si ti zadnjo epizodo ogledali v velikem številu na unikaten način. Samo v Ekvadorju je lokalna vlada organizirala javno predvajanje, kjer je na ulice pridrvelo preko 10.000 ljudi za še zadnje slovo, o podobnih številkah pa poročajo po celi Južni Ameriki.

Pregled: Into the Breach

Pred tedni je indie razvijalec Subset Games, poznan po zelo uspešni strategiji FTL: Faster Than Light, izdal svojo novo stvaritev, ki nosi naslov Into the Breach. Gre za potezno strategijo, v kateri prevladuje futuristična bojna mašinerija in trdovraten vesoljski mrčes, imenovan Vek. Če smo se v igri FTL bojevali z vesoljskimi ladjami v vesolju, se v Into the Breach spustimo na planet in poskušamo Zemljo obvarovati prej omenjene vesoljske nadloge. Reševanja Zemlje in dezinsekcije mrčesa sem se lotil tudi sam, pri igranju igre pa sem imel mešane občutke.


Razvojna ekipa: Subset Games
Založnik: Subset Games
Platforme:
PC
Operacijski sistemi: Windows Vista+
Datum izida: 27. 2. 2018
Cena: 14.99 €

Zvrst: potezna strategija


Zgodba v igri je postavljena v različne časovne dimenzije, v vsaki dimenziji pa se Zemlja znajde v napadu ogromnih vesoljskih insektov Vek, ki grozijo s popolnim uničenjem človeštva. Na nas je, da to preprečimo s pomočjo naprednih bojnih strojev iz prihodnosti, ki jih upravljajo izkušeni piloti pod našim poveljstom. Na začetku igre izberemo tri bojne stroje, s katerimi potujemo v eno izmed časovnih obdobij Zemlje, kjer nas na štirih različnih otokih pričakajo voditelji tamkajšnjih civilizacij. Ti nam tekom igre dajejo navodila v posameznih scenarijih, o katerih bom povedal več v nadaljevanju. Voditelji so sicer kul, vendar znajo na trenutke zamoriti z neprestanim komentiranjem in kritiziranjem naših potez na bojišču.

2018 03 18 190626667
Na enem izmed otokov poleg ljudi živijo tudi roboti, zato je za njihovo delovanje baje potrebno ledeno ozračje. Očitno Vek na tem otoku ni edini problem.

Kolateralna škoda

Na vsakem otoku smo deležni najrazličnejših scenarijev v vsaki regiji, ki se oblikujejo popolnoma naključno, zato so poteze Veka vedno drugačne. Scenarij pričnemo tako, da najprej svojo bojno mašinerijo razporedimo po bojišču kar se da taktično. Ob pričetku pa dobesedno pademo z neba na zemljo, tako da ustvarimo tresenje tal, okoliško prebivalstvo pa vzklika od navdušenja, ker predpostavlja, da je rešitev končno tu. Bili so razočarani, saj sem, še posebej na začetku igranja, ko sem se še bolj lovil, mimogrede, po nesreči zrušil nekaj okoliških stavb. Okolico je možno popolnoma uničiti, vendar je ne odnesemo brez konkretnih posledic. Za vsako uničeno prebivališče nam igra odvzame po eno enoto energije. Ko ostanemo brez enot, pa je igre konec in lahko spakiramo nazaj, od koder smo prišli.

Pa da se vrnemo k scenarijem in bojevanju. Into the Breach je potezna strategija v pravem pomenu besede, saj moramo vsako svojo potezo res dobro premisliti. Na trenutke moramo dobro napeti možgančke in predvideti možne poteze mrčesa, še posebej, ko pririjejo iz tal. Na to polje lahko postavimo stroj in blokiramo prihod novih sovražnikov, ampak za ceno enega izgubljenega življenja. Naša glavna naloga je sicer zavarovanje prebivalstva, dokler se Vek golazen ne umakne, vendar ima vsak scenarij še dodatno nalogo, ki zajema na primer zavarovanje elektrarn ali varovanje vlaka med prečkanjem igralne mape. Omenil sem že, da imamo v začetni fazi igre za bojevanje na razpolago tri bojne stroje. Sprehajalca, sposobnega zadati uničujoč udarec, tank in top, ki je koristen za odpihovanje komarjev na dolgi razdalji. Kasneje lahko skozi različne dosežke v igri odklenemo še cel kup strojev, vsakega s svojo edinstveno sposobnostjo in orožjem. Za vsak uspešno zaključen scenarij pridobimo zvezdice, ki jih lahko porabimo za nadgraditev bojnih strojev ob končnem osvobojenju posameznega otoka.

2018 03 18 184310541
En scenarij zahteva uničenje jeza za povzročitev poplave, ki upočasni vesoljske stvore. Problem pa je, da tudi stroji v vodi ne morejo uporabljati svojega orožja.

Insekti, nadležnejši od komarja v vroči poletni noči

Vek nam lahko s svojimi edinstvenimi sposobnostmi zelo zagode, tako da naši napredni stroji postanejo kup zoglenelega železja, kot bi mignil. Sršeni lahko premagujejo večino ovir na mapi zaradi letenja, kobilice odlikuje skok na dolge razdalje, hrošči se ponašajo s smrtonosnimi izpljunki, nagrado za najbolj nadležen stvor pa zagotovo dobi grda meduza z zelenimi izrastki, ki ima to sposobnost, da na igralni mapi ozdravi vse insekte, katere smo uspeli že dobro namlatiti. V tem primeru je zato najbolje vso ognjeno moč osredotočiti na to kreaturo, da jo čim hitreje pospravimo.

Se nas pa igra v določenih trenutkih usmili, zato nam iz neba prileti časovna kapsula, ki vsebuje naključne nadgradnje oziroma orožja za stroje. Kapsulo moramo pobrati ali pa jo zavarovati do končne poteze, da jo lahko ob koncu odpremo. Sam sem se ob tem počutil, kot otrok, ki odpira Kinder jajček.

2018 03 18 184757585
Spaki z zelenimi izrastki so še posebej nadležni, saj ozdravijo vse insekte na igralni mapi.

Ko nas Vek v igri porazi, lahko nazaj v prihodnost pošljemo enega pilota s pridobljenenimi točkami izkušenosti (XP). Igro pa je treba ob vsakem porazu pričeti znova, le odklenjeni otoki ostanejo odklenjeni in je zato novo igro mogoče pričeti na katerikoli mapi.

Into the Breach zagotovo navduši s svojo preprostostjo, zaradi svojega retrografičnega stila pa vzbudi nostalgijo po igrah iz devetdesetih. Ima dobro in preprosto zgodbo, vendar bi lahko vsebovala še več vsebine. Odličen dodatek k igri bi bila zagotovo podpora za modifikacije, ki je trenutno ni. Sama igra je zaradi preprostega grafičnega pogona nezahtevna in bo delovala na večini računalnikov, tudi na manj zmogljivih.

Recenzija filma: Igralec št. 1 (Ready Player One)

Davorin

Čeprav večino vsebin ustvarjam v gamerskih vodah, sem se navdušenju okoli filma Igralec št. 1 uspel izogniti skorajda v celoti. V zadnjih letih mi je prišlo kar v navado, da filmov, dokler se ne znajdejo na velikem platnu, niti ne spremljam, saj se na ta način želim izogniti vsem morečim prizorom, ki jih s t. i. dražilniki razkrijejo. Tako me je presenetilo vabilo na ogled teden pred uradnim začetkom predvajanja v kinematografih.

Že na začetku lahko izdam, da sem velik ljubitelj Spielbergovih nedavnih del in tudi Igralec št. 1 mi je bil všeč. Veliko prizorov je v meni prebudilo nostalgijo na filme in glasbo iz 70. in 80. Tako je v njem mogoče ugledati grozljivko Stanley Kubrick’s The Shining, Saturday Night Fever, pa vse od Excalibur do King Kong, ki so skupaj zmetani v prijetno mešanico. Nič drugače ni pri glasbi, kjer je opaziti vse od Van Halen, New Order in Tears for Fears. Kot igričar nikakor ne morem niti mimo Atari klasik in nekaterih novodobnih iger, katerih karakterje lahko ugledamo med pretekom.

p061qdfc
Naš junak pred vstopom v OASIS.

Vendar se sam film občasno nekoliko izgubi. Tako v posameznih scenah slavi neomejenih možnosti VR tehnologije, a se že v drugih sprevrže v temno satiro o zasvojljivosti iger in njihovega vpliva na vsakdanje življenje.

Lahko bi dejal, da je čas postavljen na rob katarze, vendar ne celotnega sveta. Osredotoči se na Columbus Ohio, kjer ljudje živijo v višinskih baračnih naseljih, pobeg od bede vsakdanjika pa jim omogoča OASIS, ultimativna VR igra. Zgolj z nadetjem očal se namreč igralec lahko pretvori v osebo, katera si želi biti. Omogoča jim nekakšno alternativo, saj v njej izgledajo, kot želijo, in počnejo, kar so si od nekdaj želeli. Stvaritelj sveta James Haillday (ki ga upodobi Mark Rylance) je tipični piflar, ki je virtualen svet ustvaril, ker se s stvarnim življenjem nikakor ni mogel spoprijateljiti. Pred smrtjo si je, kljub letom zanikanja, to tudi sam priznal in kot poslednjo stvar v igro vpeljal zaguljen izziv. Tri ključe, ki bodo najditelja preko serije izzivov pripeljali do nadzora nad celotnim OASIS vesoljem.

Najstnik Wade Watts (Tye Sheridan) je le eden v vrsti iskalcev. Ne bi zgrešil, da je OASIS njegov pravi in edini dom. Nenazadnje je v svetu nihče, v svetu junakov pa se pretvori v Parzivala, neustrašnega lovca, in čeprav je briljanten igralec, tudi njemu, kot nikomur do sedaj, ni uspelo opraviti nobenega izmed izzivov. Stvari se zapletejo, ko tekom dirke spozna Art3mis, ki mu dokončno spremeni življenje.

ready player one tracer
V filmu prevladujejo liki iz popularnih iger.

Vendar akcijskega filma o junakih brez zlikovcev ne more biti. Tokrat se v tej vlogi znajde Sorrento (Ben Mendelsohn), direktor drugega največjega gamerskega podjetja IOI. Seveda gre za zlobno korporacijo, ki želi obvladovati OASIS. Birokratski zlobnež, ki pa mu na časa zmanjka malce več karizmatičnosti, da bi njegov lik naredili bolj zapomnljiv. Še eden v vrsti zlikovcev, ki jim misel na oblast zmrači vse ostale čute.

Nikomur od igralcev z igro ne uspe postaviti pike na i, vendar njihov čas zaobsega dobrih 40 % filma, preostanek pa je animiran in v tem svetu se razprejo nova jadra. Na videz povprečna zgodba dobi novo dimenzijo s fantastičnimi posebnimi efekti, ne bi pretiraval, če rečem, da gre za ene izmed najboljših, kar sem jih kadarkoli ogledal.

Igralec št. 1 je zabaven, z nostalgijo nabit film, ki me je popeljal v zlato dobo računalništva. Vendar, če pogledam nekoliko globlje, se v njem skriva tudi, da so človeški odnosi podcenjeni in mnogokrat ljudje pred njimi poizkušajo pobegniti s pomočjo tehnologije. Kljub predvidljivi zgodbi je Igralec št. 1, bolj kot kaj drugega, spektakel in ravno spektakel odtehta večino njegovih slabosti.

Ocena: 7/10


Simon D.

Zasnovan na podlogi istoimenske novele pisca Ernesta Clina, Igralec št. 1 je poklon nostalgiji in pop kulturi ter njenem razvoju, odvija pa se prihodnosti, kjer je ljudi obsedel virtualni svet in kjer vladajo igričarji.

V bližnji prihodnosti (VR navdušenci – do napredka nam preostane še okoli 30 let) so se ljudje za reševanje težav s pomočjo virtualnih očal (in obleke, ki simulira vse od lahkotnega dotika do udarca v mednožje) začeli zatekati v virtualnen svet oziroma OASIS, kjer je mogoče vse, kar si um zamisli – seveda v zameno za mikrotransakcije.

Zgodba filma se vrti okoli tega sveta in njegovega stvaritelja, Jamesa Hallidaya. Mark Rylance odlično uspe igrati mešanico med Stevom Jobsom ter vase zaprtim, nedružabnim multimilijonarjem, kateremu nudi podporo poslovni partner, in dosti bolj prizemljenim in poslovno veščim Ogdenom Morrowom oziroma Simonom Peggom.

ReadyPlayerOne trailer
Animacija je preprosto fantastična.

A kljub temu da se zgodba odvija primarno glede usode podjetja, junaka zgodbe nista tadva in namesto tega je v ospredju iskanje treh ključev Wada oziroma Perzivala, kot je oklican v tem svetu, katerega v življenje privede malo manj znan Tye Sheridan, ter njegove bande virtualnih prijateljev. Celotna igralska zasedba z izjemo par večjih imen ne vsebuje ravno zvezdnikov, a vseeno delo ultimativno dobro opravi, kolikor ga že ima. Večina (okoli 60 %) dogajanja se namreč odvija v vizualno osupljivem virtualnem svetu, ki je eden najlepših, kar sem ga videl v katerem koli fantazijskem filmu. Od živih okolij, več referenc, kot je Steven Spielberg režiral filmov ter naravnost fantastičnih akcijskih sekvenc. Ob izhodu sem vedno znova komaj čakal, kdaj se bo dogajanje prestavilo spet tja in kateri nov lik ter OP artefakt bom videl tokrat. Vedno in vedno znova me obisk ni razočaral in vedno je privedel kaj novega.

Ne glede, ali ste »gejmer« ali nad igrami vihate nos, zagotovo boste prepoznali vsaj eno referenco, saj niso omejene le na igre in njihove karakterje, katerih kožo nosi mnogokateri oziroma vsak izmed postranskih virtualnih obiskovalcev, temveč tudi na filme ter risanke. Železni velikan na primer ponovno pride na pomoč zemlji in pred sabo ruši na stotine IOI zlikovcev zlobne korporacije, katere cilj je zavzeti nadzor nad svetom in ga spremeniti v čim bolj dobičkonosen svet oglasov. To (dobesedno) suženjsko organizacijo vodi Sorento oziroma Ben Mendelsohn. Sicer ni najbolj sposobna in njeni vojački imajo slabše merjenje kot Stormtrooperji, in čeprav je prikazana kot izjemno učinkovita in ima na voljo najbolj vrhunsko opremo, kar jo obdobje nudi, prikaže bore malo. Z izjemo glavnih in pomožnih likov služijo “copy&paste” vojački bolj kot topovska hrana in ne vem, ali sem v celotnem filmu videl katerega izmed njih doseči smrten udarec, kljub obilici akcijskih sekvenc. Res škoda, saj te nikoli ni strah za dobrobit glavnih junakov.

Tudi odvijanje je predvidljivo od začetka do konca, ki smrdi po klasičnem Hollywoodu. A naj te to ne zavede, saj je Igralec št. 1 optimističen (odvisno od tega, kako na to gledaš) obet za prihodnost naše zemlje, dokler pa te še ni tu, pa se bomo pač morali zadovoljiti s to odlično akcijsko avanturo.

Ocena: 8/10

 

Zgodba najboljšega slovenskega League of Legends igralca: Mikyx

0

YouTube kanal Misfits Gaming je izdal novo epizodo, ta pa se osredotoča ravno na junaka slovenskih korenin, Mikyxa.

Mikyx, čigar pravo ime je Mihael Mehle, je prebival v majhni vasici Čušperk, ki šteje vsega 400 prebivalcev. Njegova kariera se je začela že pri desetih letih, kjer je na prastarem računalniku (od tu “potato PC” iz naslova posnetka), sedeč na preprostem lesenem stolu, preigraval League of Legends, rad pa je imel tudi druge igre, kot so Warcraft II, Warcraft III ter Empire Earth.

Čeprav je odraščal v precej težkih pogojih, se je vzdignil med najboljše igralce in sedaj, pri samo 19 letih, velja za enega najboljših “support” igralcev v LoL-u. Naj se s tem pisni del njegovega življenja končna, saj je spodnji posnetek res odličen in ga priporočamo za ogled tudi tistim, ki sploh ne spremljajo League of Legends, saj gre za zgodbo, ki pokaže, kaj lahko v življenju dosežemo s trdim delom in motivacijo.

V razvoju prvi PlayStation 4 emulator

0

Čeprav pridni PC-jaši še niso razvili nehroščatega emulatorja konzole PlayStation 3 (ne glede na to, precej dobro napredujejo), je koder z imenom AlexAltea najavil razvoj projekta Orbital – prvega emulatorja za Sonyjevo konzolo PlayStation 4.

Zadeva je v zelo zgodnji stopnji razvoja, zato ne gre še kmalu pričakovati poganjanja iger, a začetek je obetaven, saj Orbital podpira tako Windowse kot Linux. Namestitev emulatorja ni mačji kašelj, saj morajo uporabniki sami “zgraditi” vse tri ključne komponente, te so BIOS, GRUB in QEMU. Prav tako bo težavna sama konfiguracija Orbitala, kjer se ne gre za preprosti sistem “Klikni in zaženi”.

Kako igrati PlayStation 3 in PlayStation 4 igre na PC-ju

A zainteresirani lahko prenesete Orbital na sledeči povezavi, tule pa si lahko pogledate načrtovano pot emulatorja.

Spodaj si lahko ogledate Orbital v akciji, a navdušil vas bo samo v primeru, če obožujete gledati vrstice kode v terminalu.

Pregled – The Council (1. epizoda)

Premišljene avanture, kjer je v ospredju interakcija s svetom, pobiranje najrazličnejših predmetov in reševanje zaguljenih ugank, v zadnjih letih ne sodijo med bolj poljudne žanre.Tako ni presenetljivo, da smo dobrih 6 let nazaj dočakali skorajda novo podvrsto interaktivnih iger, ki bolj kot na klasične avanture spominjajo na televizijske serije. Med prve pripadnice sam uvrščam The Walking Dead razvijalcev Telltale Games. Nikakor ne gre za novo, temveč predrugačeno zvrst, ki je z uspehom The Walking Dead in njenim dobrim sprejetjem povzročila razcvet (svoje so dodale TV-Aserije). V zadnjih letih se jih je zvrstilo kar nekaj, dobro poznana Game of Thrones, The Wolf Among Use, Minecraft: Story Mode, Batman in še kar nekaj drugih.


Razvojna ekipa: Big Bad Wolf (Francija)
Založnik: Focus Home Interactive
Platforme:
PC, XBOne, PS4
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 13.3.2018
Cena: 29.99€

Zvrst: Narativna avantura


Tako smo 13. 3. 2018 dočakali tudi The Council, ki bi jo sam opisal kot mešanico interaktivne detektivke in pustolovščine. Šlo bo za epizodično delo, čigar celoto bo sklenil epilog v 5. poglavju, in ker je zaenkrat na voljo samo prva stopnja, ki terja dobri 2 uri igralnega časa, težko ocenjujem, ali bodo naša dejanja pripeljala do večih popolnoma različnih poti. Resnično upam da, ker počasi že postajam sit enakih instanc z nekoliko spremenjenimi dialogi.

The Council 5

Dogajalni čas je postavljen v leto 1793, ko se znajdeš na otoku ob robu Anglije. Njegov lastnik je nihče drug kot nesramno bogat aristokrat Lord Mortimer, ki je eden najvplivnejših ljudi na svetu. O tem pričajo že povabljenci, saj se na njegovem otoškem dvorcu znajde cel kup imenitnežev, celo George Washington in Napoleon Bonaparte. Vendar je sijaj tvojega junačka bolj bled od prej naštetih. Postavljen si namreč v vlogo mladeniča Louisa de Richeta, ki pripada skrivni sekti Zlati red (The Golden Order). Kakorkoli, na otoku se ne znajdeš po naključju, ampak temu botruje izginotje tvoje matere, tvoja naloga pa je kakopak njeno iskanje.

Odločitve in upognjenost hrbtenice imeli vpliv na zgodbo. Razvijalci obljubljajo, da se bo zgodba razvijala glede na naše odločitve. Ker je zaenkrat sama serija še v uvodniku, to težko komentiram, vendar sem 1. epizodo preigral dvakrat in prišel do dveh popolnoma drugačnih izhodišč pred nadaljevanjem. Pa dovolj o sami zgodbi.

The Council 3

K sreči so se zavedali, da zgolj kopiranje recepta ni nujen pogoj za uspeh. Vnesli so nekaj novih mehanik, ki jih sam v tovrstnih naslovih nisem vajen. Tako bo ob dialogih, ki so bistven del igre, imel tvoj junaček “intelektualne točke”, ki jih bo potrebno v razgovorih pametno uporabljati. Namreč, razmišljanje terja intelektualni napor in v primeru uporabe znanja bodo točke zaradi višanja utrujenosti kopnele. Napolniti jih bo mogoče le s počitkom in posebnimi napitki, ki jih lahko tekom scene pobiraš naokoli. In čeprav so tovrstne stvari že videne, pa ji z eno uspe vsaj nekoliko odskočiti. V igro so vključili blažje RPG-mehanike, po principu izkustvenih točk, ki jih bo mogoče vlagati v tri drevesa. To so detektivsko, diplomatsko in okultno, pri čimer ne boš omejen samo na izbrano profesijo, ampak boš še vedno dopolnjeval tudi preostala znanja.Tako bo detektiv, ki se želi priučiti diplomatovih zvijač, za le-te porabil točko več kot za znanja, ki so bližje njegovemu zanimanju. Premišljena izbira je priporočena, saj bo od raznih kombinacij odvisna pot skozi stopnje.

The Council 2

Ob sami zgodbi je druga najpomembnejša lastnost njeno podajanje. Lahko rečem, da pri uglasiteljih niso varčevali, saj je govor kakovosten, z redkimi izjemami. K sreči so dovolj prepričljivi, da klepet ne postane dolgočasen in bodo držali tvojo pozornost. Nekoliko zna zmotiti le nezmožnost preskakovanja dialogov in občasni napačni pritiski, do katerih bo zaradi nerodne postavitve tipk zagotovo prišlo.

Pohvaliti velja različne like in njihove težnje, ki pritečejo koncu 18. st. Tako je mogoče služabnike na noto užaljenosti prisiliti, da ti izročijo želeno stvar, ali ob najdeni slabosti pomembneže vrteti okoli prsta.

The Council 8

Še vedno je moč opaziti bistven element avantur, to je raziskovanje sekvence in interakcije z okoli ležečimi predmeti. Slednje je priporočljivo pobirati, saj jih bo mogoče uporabljati ob določenih situacijah. Po eni strani bi rad pohvalil in grajal napredovanje med stopnjami. Čeprav so v zasnovi linearne, dopuščajo premik naprej, tudi če ti ni uspelo nabrati vseh indicev o zadani nalogi. Vendar po drugi strani ne dopustijo nadaljevanja, če si raziskovanje opravil preveč površno, saj so nekatere interakcije vseeno nujne.

Grafična podoba žel ni nikakršen presežek, kljub temu, da je igra kar precej strojno požrešna. Vseeno pa je v narativnem žanru lestvico dvignila za letvico višje. Boš pa vseeno opazil nerodne animacije in hojo, kar pa je zaradi dobre mešanice mogoče spregledati.

ARK: Survival Evolved prihaja na Nintendo Switch

Preživetvena igra ARK: Survival Evolved je luč sveta najprej ugledala na osebnih računalnikih, sledili sta ji je inačica na konzolah PlayStation 4 in Xbox One, sedaj pa želijo razvijalci narediti svojo igro še za mobilne naprave in vedno bolj popularno konzolo Nintendo Switch. V Studiu Wildcard so povedali, da bo igra ista na vseh napravah in da ne bo razlik, kar pomeni, da bomo imeli na voljo velikanski odprt svet, dinozavre in večigralski način tudi na Nintendo Switchu. Največja pridobitev za uporabnike bo, da bodo lahko svoj napredek vzeli s sabo, kamor bodo hoteli, v t. i. “offline” načinu.

 ARK: Survival Evolved predelavo bo pomagalo narediti podjetje Abstraction Games, a datum izida za enkrat na žalost še ni znan.

Najavljena nova Elder Scrolls Online razširitev

0

Razprave, kam nas bo popeljala nova razširitev, se lahko končajo. Čakanja je konec, razvijalci razvojnega studia ZeniMax Online so najavili novo Elder Scrolls Online razširitev. Kot smo že pisali v preteklih člankih, nas bo le-ta popeljala na glavni otok dežele Summerset Isles, ki je kar poimenovan po njej. Uradni izid razširitve je 5. junij 2018 za Xbox One ter PlayStation 4, PC igračarji pa bodo beta verzijo le-te že lahko preigravali 21. maja 2018.

Vrhovna kraljica otoka, Ayrennn, je prvič v zgodovini odprla vrata tujcem, s čimer so vstopila tudi “božanska” bitja Daedra in na zemlji visokih vilincev prebudila temo, zato ta dežela potrebuje našo pomoč. Proti zlu se bomo borili s starimi prijatelji, ki bodo predvsem znani starejšim igralcem, dva najbolj znana pa sta kraljica Ayrenn ter Razum-dar. Novi igralci pa se bodo lahko, tako kot z Morrowind razširitvijo, brez težav priključili k novi zgodbi, brez preigravanja drugih.

Vsi lastniki igre lahko že od danes naprej preigramo uvodno zgodbo Summerset, v kateri bomo pomagali razvozlati prerokbo. Da to uvodno zgodbo zaženemo, potrebujemo ” Mage’s Message Stone”, ki ga dobimo v “Crown Store-u” brezplačno. Ob uporabi tega kamna bomo dobili pomembno sporočilo in s tem začeli nalogo “Through a Veil Darkly”, ki nas bo tudi nagradila, ko jo bomo končali.

Zraven celotne nove pokrajine in zgodbe, ki naj bi prinesla do 30 ur dodatne vsebine, se bomo lahko tudi pridružili novemu skrivnemu društvu, imenovanem “Psijic Order” in s tem dobili tudi njihovo novo bojevniško drevo sposobnosti. Prav tako bomo dobili sposobnost ustvarjanja nakita, ki je bila dolgotrajna želja igralcev, kot tudi nove skupinske temnice.

Če ste že lastnik igre, vas bo nadgradnja naredila lažje za 29.99 €, s tem pa boste prejeli še razširitev Morrowind, “konja”, ljubljenčka, kostum in še par drugih manjših malenkosti. Če si še igre ne lastite, vas pa čaka standardna izdaja, ki bo iz vašega žepa odštela 39.99€, le-ta pa vsebuje vso prej našteto vsebino, vključno s samo originalno igro. Če ste pa bolj zbirateljske duše, pa si lahko za 59.99 € vzamete digitalno zbirateljsko izdajo ali fizično zbirateljsko izdajo za 89.99 €. Vse naštete ponudbe veljajo do 13. junija 2018, v kolikor pa si že lastite razširitev Morrowind, pa ob nakupu nadgradnje ne boste prejeli dodatne kopije.

Preizkušnjo igre lahko od danes naprej in vse do 27. marca 2018 opravite brezplačno na PC, Xbox One ter PlayStation 4. Vse, kar je potrebno storiti, je to, da si prenesete igro in začnete igrati.

Predogled: Darwin Project

Darwin Project je še ena izmed mnogih iger, ki je nastala po velikanskemu uspehu Playerunknown’s Battlegrounds. Gre za še eno različic “Battle Royale” žanra, kateri je trenutno zelo popularen zaradi  hitre, razgibane in adrenalinske igralnosti. Sedaj pa dovolj hvaljenja že zelo uspešnih iger, raje se odpravimo na avanturo v zasneženo in mrzlo Kanado, v kateri je Darwin Project začel svojo pot. Igro razvija majhno indie podjetje Scavengers Studios, trenutno je ta na voljo za 14,99 € na platformi Steam, kar seveda ni veliko, je pa zadeva šele v beta fazi. Obstaja tudi verjetnost, da bo igra postala brezplačna, ko bo ta izšla in verjetno jo bo kmalu mogoče igrati tudi na najbolj popularnih konzolah. Skratka, če ste naveličani PUBGja in Fortnitea, naj vam ne bo škoda zapraviti teh 15 €, ker igra glede na to, da je v beti, dela boljše kot PUBG.


Razvojna ekipa: Scavengers Studios (Kanada)
Založnik: Scavengers Studios
Spletna stran: http://www.scavengers.ca/
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=RllGB0j27f0&t=
Platforme: PC, Xbox One
Operacijski sistemi: Windows 7/8/8.1/10
Datum izida: 20. 2. 2018
Cena: 19,99 €
Žanr:  Battle Royale


Definitivno izstopa iz tega žanra

Battle Royale, ki vam da več možnosti

Darwin Project je igra, ki spada v “Battle Royale” žanr, izdeluje jo majhno podjetje in lahko rečem, da gre za drugačen pristop tega žanra. Lepo je videti, da imajo razvijalci svojo vizijo, kako narediti zadevo bolj privlačno, sploh če ste oboževalec filma Igre Lakote. Prvič, ko sem odigral partijo, sem takoj dobil povezavo na ta film, mogoče nisem edini, kaj pa vem. Vsekakor Darwin Project izstopa od vseh iger iz tega žanra, kar sem jih preigral in že se veselim novih posodobitev, ki nas čakajo v prihodnosti.

gameplay
Igralnost poteka gladko brez zaostajanja

Pobijmo nekaj igralcev

Igre lakote, lok, sekira in kraftanje je glavni del Kanadčansega špila

Glede na to, da Darwin Project ni tako popularen, se partijo hitro dobi in čakalna doba je kratka. Trenutno je žal na voljo samo t.i. “solo queue”, kjer se borimo sami proti devetim drugim igralcem, kmalu pa bo mogoče igrati tudi 5v5. Poleg tega si z igranjem odklenemo tudi poseben način, v kateremu kontroliramo dogajanje na mapi, a do tega pridemo malček kasneje. Ko nam dobi igro, smo postavljeni v t.i. “Lobby”, kjer lahko testiramo naši dve edini orožji, sekiro in lok. V “Lobbyju” tako čakamo na druge igralce in med tem časom se lahko streljamo z nasprotniki in tudi pogovarjamo, ko pa napoči čas, se je treba strezniti in pričeti z resnim igranjem. Postavljeni smo na zasneženo pokrajino, kjer moramo biti pazljivi, da ne zmrznemo, zato je pametno da sečemo drevesa, saj si bomo z njimi lahko zakurili ogenj, naredili puščice in še druge stvari. Poleg tega obstaja še usnje, katero prav tako uporabljamo za izdelovanje oblek in poseben redek material “electronic” za izdelovanje posebnih predmetov. Kar se tiče samih mehanik je Darwin Project zelo preprost, ne vsebuje veliko bližnjic, katerih si moramo zapomniti, potrebujemo pa dobro roko za merjenje. Osebno mi zadeva ni težka, sem pa potreboval kar nekaj časa, da sem se odvadill na proženje loka z desnim miškinim klikom in ustreliti z levim miškinim klikom. V večini iger je tako, da lok na prožimo z desnim klikom in, ko  spustimo, bo puščica odletela. Zgleda, da se mora prav vsak razvijalec spomniti nekaj novega, da znova impresionira igralce. Velik pomen ima v igri tudi sama mapa, ta je razdeljena na 7 enako velikih sektorjev Ti se s časoma zmanjšujejo, v nekaterih celo padajo atomske bombe, tem se moramo izogniti, če želimo na koncu biti zmagovalec. Sama mapa ni tako veliko kot pri očiju PUBGju, ampak je lepo narejena in dela brez zaostajanja, kar je zelo pomembno. Velik del je tudi sledenje ostalim igralcem, zadeva je zelo preprosta in nas hitro pripelje do nasprotnika, kateremu bomo ustrelili puščico v glavo ali ga premlatili kar s sekiro.

crafting
Rokodelstvo je zelo preprosto.

Kot sem že malce prej omenil trenutno obstaja tudi poseben način imenovan “Show Director”. To je en igralec, kateri ostalim priredi igro po svojih pravilih.  Vidljivost je v večini primerov kot da bi bili gledalec, saj lahko kamero obračamo kamor hočemo in sledimo vsakemu igralcu posebej. Kot !Show Director” imamo na voljo določene spretnosti, kot so recimo narediti prepovedano območje, poslati atomsko bombo, zdraviti igralce in še druge. Lepo, da so se razvijalci spomnili takega zanimivega načina igranja, saj verjamem da bo marsikateri igralec raje se zabaval na tak način, da druge spravi v nelagoden položaj. Še en plus načina “Show Director! je, da se lahko pogovarjamo z ostalimi igralci in če želimo, lahko tudi pomagamo izbranemu igralcu priti do zmage, razvijalci so nam glede tega pustili dokaj proste roke.

boss
Show director način je nekaj najboljšega.

Grafična podoba

Precej Fortniteovska, a zadovoljiva

Prvič, ko vstopimo v igro opazimo, da ima zelo podobno grafično podobo, podobno konkurentu Fortnite. Sama po sebi je grafična podoba risane narave in ni kaj preveč požrešna, kar se tiče strojne opreme. Animacije se že dokaj v redu narejene, ne bom pa rekel da so odlične, svet okrog nas je že poln raznih dreves in poseljen je s hišami, kar naredi mapo zelo pestro in barvito. Poleg tega lahko zelo hitro opazimo svoje nasprotnike brez, da bi jih zamenjali za razna drevesa ali kaj podobnega. Osebno imam rad takšne grafične podobe, verjamem pa da veliko ljudem gre prav to v nos, saj hočejo realizem.

grafika
Grafika ni nič posebnega.

Kozmetika in obdelovalno kolo

Kar se tiče kozmetike je Darwin Project še globoko v izdelavi, saj zaenkrat nimamo na voljo veliko možnosti, ampak si upam trditi, da se bo to v prihodnosti spremenilo, saj je kozmetika v “Battle Royale” igrah nujno potrebna za preživetje podjetja in njihove igre. Trenutno imamo na voljo nekaj različnih vrst hlač in majic, svoj karakter lahko spreminjamo zelo minimalistično: 5 različnih pričesk, barva kože in že smo na koncu. Poleg tega ne moramo igrati kot ženska, seveda pa verjamem, da se bo to kmalu spremenilo.

Ena bolj pogruntanih mehanik pa je t.i. “Crafting Wheel” oz. obdelovalno kolo, ki je neke vrste drevo talentov. Svoje obdelovalno kolo si lahko prilagajamo tako kot hočemo in naredimo našega karakterja edinstvenega. Pa še prilagodimo ga lahko našemu slogu igranja, kar je odlično in naredi igralnost veliko bolj pestro. Seveda potrebujemo odigrati kar nekaj iger, da ugotovimo kaj nam je res dobro in kaj se dejansko splača.

room
Kozmetika je še za kačami.

Zaključek

Darwin Project je se ena izmed mnogih “Battle Royale” žanra, ki je dodala nekaj svežine. Če jo primerjam z že prej omenjenima igrama, lahko rečem, da je odlično optimizirana, seveda pa ji manjka še vsebine, a moramo vedeti da je še v zgodnjem dostopu in tudi razvijalci nimajo na razpolago toliko denarja kot konkurenca. Če vam je všeč Fortnite, risankasta grafika in film Igre Lakote mislim, da je Darwin Project prava izbira za vas.

PUBG sedaj tudi na telefonih

0

No, ni ravno trajalo dolgo, da so razvijalci igre PUBG pripravili svoj odgovor na predelavo konkurenčne igre Fortnite za mobilne telefone.

Čeprav je Player Unknown’s Battlegrounds na mobilnih telefonih že nekaj časa nazaj izšel na Kitajskem, jih je očitno prav poteza konkurenta prisilila, da igro podprejo tudi v drugih državah. Najprej je bilo prisotno testiranje v Kanadi, sedaj pa smo svojo verzijo dobili tudi v Sloveniji, kjer jo je moč prenesti tako v Android kot v iOS trgovini.

Igra vam bo pobrala okoli 1 GB prostora, je pa presenetljivo verna preslikava PC verzije. Seveda je grafika izgubila na svoji lepoti in merjenje na zaslonih na dotik zna povzročiti puljenje las, a še vedno gre za 100 igralcev na mapi, ki se postopoma manjša.

Fortnite prihaja na telefone!

Zadeva je tudi zelo dobro optimizirana, povrhu vsega pa je, za razliko od PC inačice, popolnoma brezplačna, tako da se jo splača vsaj preizkusiti.

CD Projekt RED odpira nov studio

0

CD Projekt RED so odprli nov studio v mestu Wroclaw na Poljskem. Studio bo pomagal razvijati zelo pričakovano futuristično igro Cyberpunk 2077, nova hiša naj bi imela 18 zaposlenih.

Glava studia CD Projekt RED je povedal, da so zelo navdušeni nad odpiranjem novih pisarn v mestu Wroclaw. Dodal je še, da je ekipa zelo močna in jim bo zagotovo uspelo narediti Cyberpunk 2077 še boljši.

Cyberpunk 2077 je velikanski projekt, ki je bil naznanjen, še preden je The Witcher 3 ugledal luč sveta, ampak nikoli nam niso razkrili prav veliko, saj je še danes igra globoko v razvoju. Razvijalci obljubljajo še bolj izpopolnjeno igro, kot je Witcher 3, ki velja za enega najboljših RPG-jev vseh časov. Tudi pričakovanja igralcev so velika in upamo, da bo imel studio kaj za pokazati na letošnjem dogodku E3.

Fortnite streamer Ninja zasluži mesečno 500.000 $

Pisali smo že, kako se je popularni streamer “Ninja” pred kratkim združil s kanadskim raperejem Drakom in podrl Twitch rekord v gledanosti. Pri takem številu gledalcev bi človek pričakoval tudi kar nekaj denarcev, kajne? In prav bi imel.

“Ninja”, čigar pravo ime je Tyler Blevins, je imel pred kratkim intervju s televizijsko hišo CNBC, kjer je razkril svoje prihodke. Tyler pravi, da mu Fortnite streamanje mesečno nanese okoli 500.000 $, kar je naravnost nepredstavljiva količina denarja za eno mesečno delo. Pravi, da večino denarja dobi od Amazon in Twitch Prime naročnikov, svoj huronski uspeh pa pripisuje prav igri Fortnite, ki je “najbolj vroča igra ta hip.”

In čeprav je “Ninja” zelo uspešen, je ostal prizemljen dečko in je svojim sledilcem podal par nasvetov:

“Vsi otroci tam zunaj, ne morete kar vsega pustiti in se fokusirati na igranje iger za preživetje. To je postala zelo tekmovalna kariera in prepričajte se, da si najprej zagotovite varno prihodnost. Med svojim uspehom sem ostal v službi pri Noodles and Company ter nadaljeval svoje šolanje, hkrati  pa sem streamal in tekmoval v igri Halo.”

Modre besede komaj 26-letnega možaka, ki je pri svojih letih zaslužil več kot bomo mi navadni smrtniki v celem življenju.

HTC Vive Pro prihaja 5. aprila za astronomsko ceno

1

Virtualni napravi HTC Vive in Oculus Rift sta že kar nekaj časa prisotni na tržišču in počasi se pripravlja čas za njuna naslednika.

Prvi bo na potezi HTC, ki je svoj naslednji izdelek poimenoval HTC Vive Pro, ta pa bo izšel 5. aprila 2018. Podpiral bo skupno resolucijo 2880×1600 oz. 1440×1600 na vsako oko, najnovejša verzija pa bo že vključevala vgrajene slušalke, ki bodo podobne Oculus Riftu. Resolucija naj bi se tako povečala za kar 78 % napram originalu, kar naj bi močno pripomoglo pri zmanjšanju vidnih piklsov na zaslonu.

Dobra novica je, da bo izvirnemu HTC Vivu cena padla na 499 €, kar ga bo približalo ceni Oculus Rifta (čeprav je slednji še vedno cenejši za 100 $), slaba novica pa je cena Pro izvedenke. Ta vas bo obrala za kar 799 $, kjer pa so v ceno všteta samo očala. Če temu prištejete še senzorje ter kontrolerje, ste krepko čez jurja, kar izdelek naredi privlačnega samo tistim, z res globokimi žepi.

Fantek, star 9 let, ustrelil 13-letno sestro zaradi kontrolerja

0

Čeprav poročamo ponavadi srečne novice iz sveta igričarske industrije, se včasih zgodijo tudi stvari, ki jih ni veselje poročati.

Tragično novico sporočajo iz ZDA, natančneje iz Mississippija, kjer je fantek, star samo 9 let, ustrelil svojo 13-letno sestro, saj mu ni želela predati kontrolerja.

Katastrofa se je zgodila v soboto popoldne, ko je fant odšel po pištolo in sestro ustrelil od zadaj v glavo. Punca se je borila za svoje življenje, a so jo v nedeljo žal proglasili za mrtvo.

Ni še jasno, kako je fant prišel do pištole, niti ne, kakšne posledice ga še čakajo. Njihova mati je bila med incidentom v sosednji sobi, saj je pripravljala kosilo za ostale otroke.

Takole je povedal šerif okrožja Monroe, Cecil Cantrell:

“Predvidevam, da je to videl v videoigrah ali na televiziji. Ne vem, če je sploh vedel, kaj je storil. Na to ne vem odgovora, vem pa, da je to tragedija. To je za nas popolnoma novo področje, nikoli še nismo imeli primera, da je otrok pri devetih letih ustrelil drugega otroka.”