Za današnjo igro stoji precej neznan francoski razvojni studio, ki sliši na ime Wild Factor. Od ustanovitve leta 2012 je komaj njihova tretja igra, a to strategijo sem zaradi zanimivega koncepta nestrpno pričakoval vse od ogleda prvega napovednika. Nekaj je na tem stilu iger, kar me vedno znova pritegne in niti Prison Architect niti Rimworld in niti Factorio niso potešili moje žeje. In tako sem čakal. Čakal, dokler ni MachiaVillain končno vstala iz grobnice in bila izpuščena nad nič hudega slutečo publiko. Končno je bila želja po sveži krvi potešena in med zlobnim smehom sem jo aktiviral na Steamu ter pričel z nalaganjem … Kmalu, dragi moji. Kmalu bo čas za delanje pleskavic.
Navsezadnje nimamo veliko iger z možnostjo igranja kot zlobnež oziroma v tem primeru vodja hotela zlobnih pošasti. Hotel Transilvanija, kdor koli? Pravzaprav bi rekel, da ima igra veliko podobnosti s tem animiranim filmom, razen da naključnih mimoidočih ne povabiš na kosilo, temveč ga namesto tega kar narediš iz njih.
Razvojna ekipa: Wild Factor
Založnik: Good Shepherd Entertainment
Platforme: PC
Datum izida: 16. 05. 2018
Cena: 19.99 €
Zvrst: Realno-časovna strategija
Video opis
Fuj, fej, voham hrošča
Dajmo najprej stran očitno. V trenutnem stanju se igre še kako drži smrad zgodnjega dostopa. Nič ni narobe, da igra v zgodnjem dostopu ni našminkana kot tajski fantič (ok, pravzaprav je s tem veliko narobe, a je vsaj relativno razumljivo), problem se pojavi, ker MachiaVillain nima statusa zgodnjega dostopa, ampak bi naj šlo za končan izdelek.
A po dosedanjih izkušnjah razvijalci to vedo in se trudijo stvari izboljšati. Od izida sta izšla že dva popravka in nas odrešila nekaterih največjih težav. Na primer zelo zastrašujočega hrošča, zaradi katerega se igri zmeša pri shranjevanju in nalaganju shranjenih pozicij. Tako da … hrošči so peklenska stvar, vsaj v trenutni obliki igre jih je precej, čeprav bi se to naj sčasoma popravilo. A isto ne morem reči za štorasto gradnjo in uporabniški vmesnik, ki sta brez bližnjic in z večstopenjskimi meniji po nepotrebnem zakomplicirana, zaradi česar je časovno zamudna tudi enostavna gradnja tal in zidov.
Grafična podoba je sicer zanimiva in me zaradi izrazitih robov ter depresivnega barvnega stila zelo spominja na Don’t Starve, vključno z mazohističnim humorjem. Če vizualni stil izstopa, pa je zvočna podlaga po drugi strani povsem nezapomljiva.
Osnova, na kateri sloni celotna igra, je gradnja dvorca. Ampak ne navadnega dvorca, v njem bodo prebivali monstrumi. Od okostnjakov do buč s telepatskimi sposobnostmi, pod svoje okrilje lahko vzameš večje število klasičnih pošasti in vsak podložnik dobi še dve naključni lastnosti za večjo raznolikost. Super je tudi, da so zraven vmešane RPG mehanike, saj pošastkoti pridno pridobivajo izkušnje in napredujejo ter pridobivajo sposobnosti, kot je ustvarjanje malih zombijev ali spremeninjanje v gručo netopirjev, če govorimo o vampirjih. Vendar bi tu lahko bilo drevo sposobnosti bolj razširjeno in naključnih lastnosti več kot patetičnih deset ali tu okrog, a morda sem že preveč razvajen.
Vsakemu podložniku lahko dodeliš tudi opravila in tudi tu napredujejo, tako da jim je vsekakor uspelo poskrbeti, da se posamezniki medsebojno razlikujejo. A še vedno se mi zdi, da je tu bilo ustvarjenega premalo za resnično variacijo glede samih pošasti. Res, da različne privedejo lastne značilnost in diete, a so žal vsaj zaenkrat razlike očitne skorajda ekskluzivno pri lakoti in bojevanju. In tu imam občutek, da gre za zamujeno priložnost, saj bi lahko bolj podrobno prilagodili vsakega prebivalca dvorca. Sicer jih obstaja kar 20, a tudi tu bi zlahka našli še kaj drugega, duhovi, goblini, čarovnice, veliko vrst pošasti je še nedotaknjenih.
Nadvladar pošasti
Koncept se torej razlikuje od standardne formule, kjer navadno gradiš le eno ali drugo obliko “baze”, saj moraš med širjenjem dvorca privabljati vedno nove mesne štruce za lačne prebivalce, a v kolikor privedeš nase preveč pozornosti, mehke otročičke in druge nič hudega sluteče žrtve zamenjajo policija ter verska sekta in verjemi mi, njih se je veliko težje odkrižati. Žal koncept delno propade, saj je variacije za svobodno gradnjo definitivno premalo, najbolj zabavna stvar tako namesto gradnje postane nastavljanje pasti in čim bolj kreativno skrbeti za hrano, žal pa je pri gradnji pri zgradbah in podobnem izbira precej omejena, in nič ne bi imel proti bolj širši izbiri pohištva.
Ena stvar se mi ob pisanju tega opisa stalno ponavlja. Pomanjkanje vsebine. Ne, da bi bilo vse pusto, a kakšna modifikacija ali dve bi stanje bistveno izboljšali, vendar uradne podpore za modifikacije ni na vidiku. Tako lahko le upamo, da bodo razvijalci opazili problem, saj v tem mnenju nisem sam in iste besede se pogosto pojavljajo v vseh opisih. Kakšen monstrum več, šopek novih zgradb ter malo polirne paste in na svojih rokah bi lahko imeli hit. Tako pa gre za mešano izkušnjo, ki ne prinese polne sklede, temveč ti v roke zarije skodelico iz lobanje kakšnega naključnega vaščana. A skodelica curlja in precej vsebine se razlije na tla.
Zaključek
Pozitivno:
+ Z nekaterimi dobrimi idejami variira od standardne formule
+ Zraven igranja se počutiš kot vrhovni vodja zlobne armade
+ RPG mehanike so odlična ideja
+ Razvijalci igro izboljšujejo in vestno popravljajo
Negativno:
– Več hroščev kot antična mumija
– Gradnja in uporabniški vmesnik nista najboljša
– Dobrodošle bi bilo več vsebine
– Podpora za modifikacije!?
Žal zaenkrat ni znano, ali gre za polnopravno nadaljevanje Diablo franšize ali pa morda za predelavo legendarne igre Diablo 2. Najverjetneje pa ne gre za kakšno razširitev Diabla 3, ki letos šteje že kar šest let in je že malce prestar za dodatno vsebino, ki jo je nazadnje prejel leta 2014, ko je izšla ekspanzija Reaper of Souls.
