🔥 UVI.GG

Domov Blog Stran 547

Predogled: Wild Terra Online

Razvojna ekipa: Juvty Worlds ltd. (Rusija)
Založnik: Juvty Worlds ltd.
Spletna stran: http://www.playwildterra.com/
Steam: http://store.steampowered.com/app/500710/
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=E5wagbp2yjo
Platforme: PC
Operacijski sistemi: Windows XP+
Datum izida: 16.12.2016
Cena: 14.99€
Žanr:  Peskovniški MMORPG

Testna različica: 76561198071925559


Kupec ima vedno prav… 

Tako bi vsaj naj v glavnem veljalo. A razvijalci, ki stojijo za tem peskovniškim MMORPG-jem se očitno ne strinjajo s tem. Sicer kar nekaj igralcev negoduje glede samimi razvijalci, a osebno so se mi zdeli korektni. Glavna graja je v “bannanju” ljudi s forumov (ki so na forumih širili negativno reklamo) ter trmasto sledenje lastnim idejam. A če to dvoje lahko spregledate, berite naprej.

Glej ga pujsa, kako me ignorira.

Na lov za rudninami

Ena izmed najpomembnejših stvari je rokodelstvo. Tako je – poudarek ni na bojevanju, lovu, nabiralništvu ali zavzemanju baz (seveda lahko počnete tudi to). Izdelovanje stvari. Skoraj vse v igri je odvisno od tega. Pa najsi želite izdelati majhno vasico ali le uto za shranjevanje dobrin, primorani ga boste uporabljati. Tudi, če se želite le bojevati, je to edin način pridobitve opreme – seveda, če je enostavno ne ukradete od kakega drugega nesrečnika.

Kot rokodelstvo tudi nabiranje resursov igra precejšnjo vlogo. Na začetku boste zaradi omejenih sposobnosti omejeni le na majhne kupčke, ki se nahajajo povsod na mapi – na primer kamni ali palice. Kaj kmalu boste lahko izdelali orodje, ki vam bo med drugim omogočilo kopanje rude in sekanje dreves. In potem se vse ponovi. Boljši resursi omogočijo dostop do boljših orodij, te spet do boljših resursov… omejeni ste le glede na sposobnosti, ki se nadgrajujejo med opravljanjem opravil. Zgodbe oziroma cilja Wild Terra nima, zato si ga morate najti sami. Največ ljudi se bo trudilo zgraditi čim boljšo domovanje ter orodje in orožje, ki vam bo olajšalo branjenje opreme pred nasprotnimi igralci.

Klavrn pričetek civilizacije.

Kje pa so vsi?

Vse to me dovede do dveh največjih problemov, s katerima se igra trenutno sooča. Trenutno namreč ni zastonj in nisem prepričan, če bo na tem principu uspela delovati vse do polnega izida. Vidite, trenutno se zaradi ne-tako-nizke cene sooča z manjšim številom igralcev kot igre podobnega tipa. Na serverju, kjer sem igral, je običajno bilo okoli 25-40 igralcev. To niti ni tako malo število, a zaradi precejšnje velikosti zemljevida, boste druge igralce srečevali bolj poredko. Bojim se, da bo to sčasoma zahtevalo, da se igra prestavi na F2P model, čeprav lahko to zaradi njene narave povzroči povečano število goljufov in “grieferjev” ter negodovanje igralcev, ki so igro morali plačati.

Daj dinarčke, pa boš šefe.

Drugi večji problem so mikro-transakcije. Trenutno niti niso tako “hude”, gre za mešanico kozmetičnih izdelkov in olajšav napredka. Ravno slednje me najbolj skrbi. Kupite lahko recepte, ki jih je drugače kar težko odkleniti. Trenutna iteracija sicer ne nudi takšnih bonusov, kjer bi “plačljivi” igralci dobili prednost pred ostalimi, a bojim se, da lahko postane skušnjava za razvijalce prevelika in začnejo dodajati vedno več stvari, ki jih bo možno kupiti z denarjem.

Bi imel oklep? Marš delat

Pa preidimo k sistemu napredovanja. Vsaka sposobnost z uporabo napreduje, kar omogoči dostop do naprednejših struktur in resursov. Sprva to gre kar hitro, a ko se začnete končno ukvarjati z bakreno opremo, se začnejo pojavljati težave. Napredovanje se upočasni, saj morate izdelovati vedno dražje stvari, vsaka stopnja pa potrebuje več izkušenj. Nekateri bodo to vzeli kot plus – res moram reči, da se za izboljšavami sposobnosti in širjenju naselja skriva zadovoljstvo, saj imate občutek, kot da ste nekaj dosegli. Je pa problem to, da napredek zahteva precej časa in včasih lahko preživite pred ekranom več ur, brez da bi dosegli kakšen viden napredek.

Kopanja rovov ni, so pa zato rudnine nad zemljo.

Kljub temu, da fokus leži predvsem na kreftanju, je najbolj zabavna stvar na igri gradnja lastne “vasice”. Ozemlje si lahko polastite s pomočjo posebnih kamnitih spomenikov in če igrate na PvE serverju, ste nato varni pred nasprotniki (vsaj, če vrata zaprete za seboj). V PvP načinu je stvar nekoliko drugačna, saj lahko sovražni igralci s pomočjo oblegalnih strojev predrejo zidovje in jurišajo na vas. V tem načinu bi igro močno primerjal z Rust, saj je nasprotnika najlažje oropati takrat, kadar spi. Ena velika razlika pa je, da so stvari, ki jih imate na sebi ob neaktivnosti varne. Seveda to ni ne vem kolikšna tolažba, saj je inventar precej majhen in je tako uporaba različnih škatel in skrinj nujna in ponovno, hitro lahko izgubite več za ur napredka.

Le vkup, le vkup, uboga gmajna

To me pripelje do bojevanja. Na nekaterih serverjih vas lahko na odprtem kadarkoli napadejo drugi igralci. Ko umrete, načeloma izgubite vse stvari, saj je vaše truplo prosta tarča plenilcev. Sistem ni nič novega in kaznuje nepremišljeno tekanje naokoli ter nagradi premišljeno načrtovanje.

Sam bojni sistem je dokaj enostaven. Z uporabo napredujete v spretnostih z določenimi orožji, kar sčasoma odklene tudi aktivne sposobnosti, ki jih lahko uporabljate tekom bojevanja. Sicer pa ne obstaja veliko število sposobnosti in samo bojevanje je precej enostavno. Sicer ne vem, če ga bodo razvijalci sčasoma razširili, bi pa bilo to seveda dobrodošlo. Osebno bi rekel, da bi bila njegova razširitev dolgoročna, čeprav ni velik problem niti, če sistem ostane takšen, kot je trenutno. Z precejšnjim številom opreme in izmikanje, kritičnimi udarci in kvaliteto opreme niti ni preveč enostaven in z dobrim načrtovanjem ter pripravljenostjo pred nasprotnikom pridobite prednost, ki vas nato povede v zmago.

Veliko, veliko različnih predmetov.

Presenetljivo malo problemov

A seveda ne bi govorili o zgodnjem dostopu, če bi bilo vse tako kot je treba. Tako je občasno še vedno vidna nedodelanost, ki v najhujšem primeru povzroča manjše težave. Primeri tega so pomanjkljivi opisi stavb, ki včasih ne povedo pravilno, čemur je kakšna stavba omenjena. Všeč mi ni niti trenutna oblika rokodelstva ter gradništva, kjer ima vsaka izdelava določen odstotek uspešnosti in če ne uspe, izgubite vse resurse, ki ste jih vložili. Glede na to, da je za napredovanje potrebno izdelovati vedno bolj napredne zadeve, se to hitro sprevrže v lakomen lov za resursi, ki jih potrebujete ogromno število.

Na zadnje bi par besed rekel še o izgledu ter zvočni plati igre. Z grafičnega vidika ima Wild Terra realističen stil, ki ga je kar težko prikazati v 2D igrah. Sicer so animacije bolj povprečne, a je zato uporabniški vmesnik enostaven za uporabo in lahko berljiv. Edin problem, ki sem ga imel z uporabniškim vmesnikom je, da naenkrat ni mogoče imeti odprtih več oken za izdelovanje (rokodelstvo in gradnja imata ločena okna), kar povzroči preklapljanje med enim in drugim. Glede delovanja nisem naletel na večje probleme, edini, vreden omembe je bil, da so sličice par krat začele biti nižje, kot bi morale biti (pod konstantnih 60), razlog je bil verjetno uhajanje spomina? Ponovni zagon je težavo odpravil. Pohvalil bi še “slike”, ki se prikazujejo med nalagalnimi zasloni, saj so prava paša za oči.

Zagotovo vredno kakšne galerije.

Glede zvočne plati bi sprva omenil eno zelo čudno odločitev. Zvok in glasbo v igri je možno izklopiti preko ikone v zgornjem desnem kotu, a ob ponovnem zagonu se nastavitev ponastavi na izklop glasbe. Drugih problemov glede zvoka nimam. Je bolj osnoven, a drugega tudi nisem pričakoval.

Zaključek

V trenutnem stanju je Wild Terra več kot igrana. Ima veliko potenciala, če se bodo le razvijalci držali začrtane poti in rahlo popustili s svojo strogostjo. Seveda ima Wild Terra znake nedodelanosti, a ljudem, ki je takšen stil iger všeč, priporočam igranje. Edin problem se zna pojaviti glede manjšega števila ljudi na serverjih, kar je glede na dokaj nizko ceno škoda. Sam sistem napredovanja sposobnosti, rokodelstva in gradništva je namreč odlično vpeljan in rade voljo bi takšno raznolikost videl tudi v drugih igrah.

Escape From Tarkov: Objavljanje slik in posnetkov bo kmalu postalo legalno

0

Battlestate Games so naznanili, da bodo lahko vsi igralci z 24. marcem začeli uradno objavljati slike, posnetke in pretočne posnetke. Nikita Buyanov je povedala, da se jim je ta zamisel že nekaj časa vrtela po glavi. Veseli so, ker je igra bila dobro sprejeta med ljudmi in sedaj hočejo to veselje še razširiti.

Upajmo, da Escape From Tarkov ni samo še ena izmed mnogih prvoosebnih preživetvenih strelskih iger, ki bo polna hroščev in ostalih značilnih napak. Trenutno jo lahko testiramo samo na osebnih računalnikih, uradni izid še ni znan, če imate malce več denarja si lahko pa privoščite dražje izdaje, ki jih dobite na uradni spletni strani in s tem si zagotovite dostop v igro. Razvijalci so pred kratkim poskrbeli, da lahko vse izdaje kupimo z več prijatelji in tako si zagotovimo nekaj količinskega popusta.

Če ste igralec, ki ima rad strelske igre z odličnimi elementi realizma in ogromnih spreminjanjem orožji je Escape From Tarkov pravi za vas. Veliko ljudi ga primerja tudi z igro Metro 2033. Dodaten plus je še večigralni način in manjko čudaških zveri, ki bi motile ljudi, ki imajo radi realistične igre.

Pregled – Need For Speed Underground 2

Govora je seveda o igri Need For Speed: Undergroud 2. Dobili smo jo lahko za platforme PC, PlayStation 2, PlayStation Portable, Xbox, Nintendo DS, GameCube, Game Boy Advance, oskubljena različica igre pa se je znašla tudi na mobilnih telefonih. Tako kot svoj predhodnik je bil tudi drugi del igre zelo uspešen in v svetovnem merilu je bilo prodanih več kot sedem milijonov kopij.

Igra ima okvirno zgodbo, vendar ta med samim igranjem ni kaj preveč opazna. Na začetku se znajdemo v mestu Olympic, ki je naše dirkališče v prvem delu Underground. Našega protagonista po zmagi v dirki z Nissan Skyline-om GT-R bočno popolnoma razbije Hummer H2, ki ga vozi neznanec. Prevrtimo čas naprej za šest mesecev in znajdemo se na letališču v mestu Bayview, s ključi Nissan-a 350Z, ki nam ga posodi prijateljica Rachel Keller. Po kratki vožnji skozi mesto se znajdemo pred pomembno odločitvijo izbora prvega avtomobila in s tem začnemo s svojo misijo postati najboljši dirkač v mestu Bayview.

Torej, zakaj je bila ta igra tako posebna? Najprej lahko začnem kar s samim mestom, kjer se igra dogaja. Mesto Bayview je razdeljeno na 5 okrožij, vsako od njih pa ima značilne lastnosti resničnih predelov Združenih Držav Amerike. Mesto je precej veliko in po njem lahko prevozimo kar nekaj kilometrov preden pridemo do začetka kakšne dirke.
V dirkačini kot je Need For Speed je seveda največ poudarka pričakovati na avtomobilih in verjemite mi, od vseh, tudi kasnejših delov te franšize, ima Underground 2 največjo paleto možnosti spreminjanja in predelovanja jeklenih konjičkov. V igri lahko najdemo 32 različnih vozil, katerih večino ste lahko še pred leti kar pogosto videli na cesti. Paleta avtomobilov se razteza od Peugeota 106 pa tja do Nissan-a 350Z, Mitsubishi Lancer Evolution-a in podobnih. Kot zanimivost, v to igro so vključili tudi 3 SUV vozila, in sicer, Cadillac Escalade-a, Lincoln Navigator-ja in Hummer-ja H2.

Vsem vozilom v igri je mogoče predelati skorajda vse. Dobesedno. Na začetku so naše možnosti predelovanja dokaj omejene, saj je treba dele »odkleniti«, vendar se to dokaj hitro spremeni.
Sistem predelovanja vozil temelji na štirih različnih kategorijah; performance, body, car specialities in graphics. Vsaka od teh kategorij za naše vozilo pomeni drugi način predelovanja. Tako lahko v performance shop-u npr. predelamo vse pod »haubo«, od samega motorja, menjalnika, prenosa moči, vzmetenja pa tja do turbine in seveda vsem znanega »nitrota«.

V body shop-u lahko zamenjamo večino pločevine, prednje in zadnje odbijače, na avto nataknemo »spojler«, strešne zračnike, menjujemo platišča in še bi lahko našteval.

V car specialities shop-u najdemo bolj podrobne predelave vozila, kot so neonske luči, hidravlični sistemi vzmetenja, zvočniki in ojačevalci, ki jih damo v prtljažnik, prednje žarnice, indikatorje hitrosti itd.

V graphics shop-u lahko naš avtomobil prebarvamo, nanj nalepimo različne dizajne, prebarvamo lahko tudi platišča, izpuh in podobno.

Ko smo zaključili s predelavo naše krste na štirih kolesih se lahko lotimo dirkanja po mestu Bayview in končno postanemo najboljši voznik v mestu.
Dirke so razdeljene na več različnih kategorij, od standardnega dirkanja v krogih, sprinta (od A do B), drifta in drag-a (dirka po ravnini), do nekaj novih kategorij, ki jih spoznamo v tej igri, npr. Street X, outrun in URL.

Največji pomen je na dirkah tipa URL, ali s celimi besedami »Underground Racing League«. Gre za pokalni način tekmovanja, ki poteka na zaprtih dirkališčih ali na zaprtem delu letalske steze, s katerim se dvigamo navzogr po lestvici dirkačev.

Igra je za svoje čase zelo, zelo dolga, saj vam lahko vzame preko 50 ur igralnega časa, da jo zaključite, če bi radi končali prav vse preizkušnje pa lahko računate na vsaj 100 ur dirkanja po mestu.
Need For Speed Underground 2 je skratka zelo obsežna igra, narejena za ljubitelje hitrih avtomobilov in arkadnega stila dirkanja. O njej bi lahko razpredal še naprej, vendar svetujem, da jo, če je še niste, preizkusite kar sami in tudi vi poskušate postati najboljši voznik mesta.

Nov Assassin’s Creed prej kot pričakovano?

0

Na švicarski spletni trgovini WOG se je pojavil izdelek pod imenom Assassin’s Creed: Empire. Seveda predviden naslov naslednje igre v sedaj že deset let stari franšizi že dolgo ni več skrivnost, špekulativni podatki o njej počasi curljajo na površje že kar nekaj časa. Tudi postavitev začasnega izdelka v spletno trgovino, še preden je karkoli o njej dejansko znano, ni redek pojav, še posebej pri AAA naslovih.

Kar je vzbudilo pozornost na tem specifičnem izdelku, pa je podatek o izidu. Ta naj bi bil, glede na podatke spletne trgovine, v četrtem kvartalu 2017. Glede na Ubisoftovo dosedanjo politiko bi to pomenilo, da bi igra verjetno izšla nekje med 1.1.2018 in 31.3.2018, torej mogoče celo v manj kot enem letu.

Seveda objava igre na spletni strani enega prodajalca ne potrjuje ničesar, pa vendar je pogostost takšnih predčasnih in ponesrečenih nezanemarljiva. Na isti način so prodajalci razkrili tudi Mafio 3, Homefront: The Revolution, in še ne dolgo nazaj Middle Earth: Shadow of War. Ali se bo objava izkazala za resnično, pa bodo žal lahko potrdili zgolj Ubisoft sami, kar pa skoraj zagotovo, glede na dosedanje ravnanje podjetja, ni pričakovati pred kakšno večjo prezentacijo. Držimo pesti za E3.

Star Citizen se seli na Vulkan

0

Že kar nekaj časa je minilo, odkar je Chris Roberts napovedal uporabo DX12 v igri Star Citizen, ampak zaradi velikih razočaranj, ki so ga prinesle igre s podporo novega DX12, se je podjetje odločilo za skok na t.i Vulkan.

Zakaj taka odločitev?

Cloud Imperium Games so seveda zelo dobro premislili odločitev prestavitve z DX12 na Vulkan. Povedali so, da ima Vulkan kar nekaj prednosti in da je veliko boljša odločitev v današnjih časih že samo zaradi tega, ker ne sili uporabnika v nagraditev računalnika na Windows 10. Vulkan API se lahko uporablja na operacijskih sistemih Windows 7/8/8.1/10 in celo Linux.

Poleg tega se je Chris Roberts še pohvalil, da trenutno lahko njihova igra obvlada kar 100.000 različnih predmetov in to na čistih 60FPS-jih in več (seveda ni omenil, o kakšnem sistemu je bilo govora). Seveda gre vseeno za velik dosežek in verjamemo, da marsikdo že nestrpno čaka izid te zelo ambiciozne igre.

Kaj je grafična kartica in kako deluje?

3

Čisto vsak računalnik potrebuje grafično kartico. Dandanes za resnejše delo, kot je grafično oblikovanje ali igranje iger, potrebujemo samostojno grafično kartico, medtem ko za pisarniško delo, brskanje po spletu in predvajanje filmov zadostuje že integrirana grafična kartica. Kot že samo ime pove, je ta del računalniške strukture zadolžen za prikazovanje slike na računalniškem zaslonu, ki je sestavljena iz drobnih pikic, katerim pravimo piksli. Današnji ekrani vsebujejo že več milijonov pikslov in grafična kartica mora seveda vedeti, kaj narediti z vsakim, da se nam na zaslonu prikaže slika. Ker pa to še ni dovolj zahtevno, se vsak piksel osveži približno 60 krat v sekundi (pri 60Hz zaslonih).

Razgibana zgodovina

Razvoj grafičnih kartic sega že v 70. leta dvajsetega stoletja. Prvič so se pojavile v arkadnih napravah. Arkadni sistem Namco Galaxian je leta 1979 uporabljal specializirano grafično kartico, ki je podpirala RGB spektrum barv. V tem obdobju je po naših domovih slovel eden prvih računalnikov Atari 2600 (1977), ki je uporabljal video transformator, imenovan “Television Interface Adapter”. Leta 1981 je IBM izdelal “Monochrome Display Adapter”, ki naj bi veljal za prvo grafično kartico na svetu. Ni bila sposobna prikazovanja prave grafike, ampak je prikazovala 80 stolpcev in 25 vrstic raznih črk in znakov v zeleni barvi na črnem ozadju. Mogoče pa prav takšno uporabljajo v seriji Fallout.

IBM Monochrome Display Adapter

Leta 1983 je Intel izdal svojo grafično kartico, imenovano “iSBX 275 Video Graphic Multimode Board”, za katero je bilo potrebno odšteti 1000$. Prikazovala je 8 različnih barv v resoluciji 256×256 (črno-bela pa 512×512) in vsebovala 32KB video pomnilnika. Lahko je risala črte, kroge, loke, kvadrate in druge like.

Intel iSBX 275 Video Graphic Multimode Board

V letu 1988 nas je ATI presenetil z njihovo “VGA Wonder Card”. Imela je digitalni in analogni video konektor. Grafično jedro je delovalo pri hitrosti 10MHz, video pomnilnik pa je bil velikosti 256KB, katerega se je dalo nadgraditi na 512KB.

Leta 1996 je 3dfx predstavil grafično kartico Voodoo1, ki je prva grafična kartica, dostopna domačim uporabnikom, sposobna poganjati 3D grafiko. Jedro se je vrtelo pri 50MHz, video pomnilnik pa je bil, za takratne razmere, vrtoglavih 2MB. Jedro je bilo izdelano na 500nm tehnologiji. Večina se jo najbrž spominja po poganjanju iger, kot sta DOOM in Quake.

3dfx Voodoo1

Istega leta je prvič prišla na trg tudi Nvidia NV1, ki pa ni bila preveč uspešna. Zato je leto kasneje predstavila grafično kartico Riva 128 GPU, ki pa še vedno ni bila takšen uspeh kot Voodoo1, vendar je popeljala Nvidio na pravo pot. Leta 1998 je 3dfx predstavil naslednika Voodoo 2. Velika novost je bila SLI podpora, torej dve grafični kartici v skupnem delovanju. To tehnologijo si je Nvidia prisvojila leta 2004.

Prvi SLI: 3dfx Voodoo 2

Počasi je začelo podjetje 3dfx zaradi slabih odločitev v vodstvu propadati in tako ga je leta 2002 prevzela Nvidia (predvsem zaradi avtorskih pravic). Začetek modernih grafičnih kartic se je začel leta 1999, ko je Nvidia izdelala kartico GeForce 256. Podpirala je DirectX 7, jedro se je vrtelo pri 166MHz s pomočjo 32MB video pomnilnika. Istočasno je ATI izdal kartico Rage Fury Maxx, ki je bila prva grafična kartica z dvema grafičnima jedrima. Jedro je imelo frekvenco 125MHz, vendar je imela še enkrat toliko pomnilnika, kot kartica iz nasprotnega tabora, 64MB.

ATI Rage Fury Maxx

Z začetkom novega stoletja se je na trgu grafičnih kartic začel boj med dvema velikanoma, Nvidia in ATI/AMD. Leta 2002 je ATI predstavil grafično kartico Radeon 9700 Pro, ki je takrat veljala za najhitrejšo kartico vseh časov. Leta 2004 je Nvidia izdala GeForce 6800, prvo kartico iz strani Nvidie s SLI podporo. Dve leti kasneje je Nvidia predstavila kartico GeForce 8800 GTX, ki velja za prvo kartico s podporo CUDA jeder. Do danes sta Nvidia in AMD še vedno dve največji podjetji za izdelavo grafičnih kartic, te pa dosegajo vedno večjo zmogljivost.

Integrirana ali samostojna?

OK, zdaj smo dali skozi celo šolsko uro poučne zgodovine. Poglejmo si, kakšne so razlike med integrirano in samostojno grafično kartico. Ker nekateri uporabniki ne potrebujejo zmogljivih in cenovno zelo dragih grafičnih kartic, sta proizvajalca Intel in AMD v svoje procesorje ali matične plošče začela vgrajevati integrirana grafična jedra, katera so čisto dovolj za pisarniška opravila in brskanje po spletu. Taka grafična jedra, vgrajena v matično ploščo, se imenujejo “on-board video”, vgrajena v procesor pa APU (accelerated processing unit). V BIOSu lahko integrirano grafično kartico onemogočimo in tako uporabljamo samostojno, seveda pa je navadno to funkcija, ki se samostojno vklopi ob dodanju ločene grafične kartice.

Prednost integriranih grafičnih kartic je predvsem nižja cena in nižja poraba, slabost pa predvsem to, da mora deliti “resurse” z procesorjem. Medtem ima samostojna grafična kartica svoj pomnilnik (RAM), hlajenje, napajanje, vsi ti deli so pa še dodatno specializirani za procesiranje slike.

Velikost, poraba, hlajenje in SLI/CrossFire

Medtem ko pri integriranih karticah ne rabimo paziti na njihovo velikost in porabo, je le to pri samostojnih še kako pomembno, saj jih najdemo namreč v vseh možnih velikostih. Zasedejo lahko 1, 2 ali celo 3 razširitvene reže, v dolžino pa merijo od dolžine PCIe reže pa vse do 30cm in več. Prav tako je potrebno paziti na širino grafičnih kartic, saj se lahko zgodi, da ne boste mogli zapreti stranice računalnika.

Za pogon najzahtevnejših iger, potrebujemo zmogljivo grafično kartico, kar pa privede do večje porabe (ta se zmanjšuje iz generacije v generacijo). Porabijo pa lahko od vrtoglavih 500W (AMD R9 295X2), pa do manj kot 75W. S tem se razlikujejo tudi napajalni priključki na sami kartici. Če ima manj kot 75W se napaja kar iz PCIe reže, če pa ima porabo višjo potrebuje samostojno napajanje iz napajalnika. Večja kot je poraba, višje so tudi temperature, za kar pa poskrbijo hladilniki vseh vrst. Najosnovnejši so pasivni hladilniki, sledijo jim tisti z 1, 2 ali 3 ventilatorji, entuziasti pa radi posežejo po vodnem hlajenju. Zračno hlajenje se deli pa še na referenčen in odprte hladilnike. Referenčni vsebujejo samo en ventilator, skozi katerega vlečejo zrak in ga potiskajo skozi grafično kartico in ga na zadnji strani izpihajo ven iz ohišja, odprti hladilniki pa pihajo skozi hladilna rebra v grafično kartico in zrak izpihujejo v ohišje iz vseh strani kartice.

Za tiste, ki jim nikoli ni dovolj pa obstaja tehnologija SLI iz strani Nvidie in CrossFire iz strani AMD-ja, s katero lahko povežemo 2 ali več grafičnih kartic skupaj za povečanje grafične moči. Tukaj bi rad poudaril, da se moč kartic ne sešteva in da morajo biti kartice istih jeder in izvedbe, prav tako mora matična plošča podpirati SLI ali Crossfire tehnologijo. Nvidia grafične kartice potrebujejo mostiček, medtem ko tega nove AMD kartice ne potrebujejo.

Od leve proti desni: 3, 2, 1 ventilator, brez ventilatorja in referenčna grafična kartica

Deli grafične kartice

Grafične kartice so tiskano vezje na katerem so montirane različne komponente. Nekatere so zelo podobne samem računalniku. Takšne so grafična procesna enota, pomnilnik, BIOS, itd. Druge manjše in manj pomembne komponente ne bom opisoval, saj se nočem spuščati v podrobnosti.

Deli grafične kartice
Grafična procesna enota (GPU)

Temu delu grafične kartice lahko rečemo tudi procesor. Služi za preračunavanje grafičnih informacij in s tem razbremeni procesor računalnika (CPU). V primerjavi z navadnim procesorjem ima ta mnogo več jeder, vendar so precej šibkejša in tečejo na manjši frekvenci.

Video pomnilnik (VRAM)

Pomnilnik na modernih grafičnih karticah znaša v povprečju od 4GB pa vse do 12GB, za strokovne namene se pa najdejo tudi do 32GB. V video pomnilniku se nahaja slika, ki se prikaže na zaslonu in razne teksture. Omogoča precej večjo hitrost kot navaden pomnilnik.

Hladilnik

Na vseh grafičnih karticah, ki se jih danes lahko kupi se nahaja hladilnik. Lahko imajo en, dva, tri ali pa so brez ventilatorja. Služi odvajanju toplote iz grafičnega jedra, pomnilnika, napajalnega sistema, itd. Namesto zračnega hladilnika lahko uporabimo vodni blok, ki je pa bistveno dražja izbira.

Video BIOS

To ni fizični del grafične kartice, vendar je zelo pomemben. Je minimalen program oz. spisana koda, ki kontrolira grafično kartico. Vsebuje podatke kot so hitrost jedra, voltaža grafičnega procesorja in druge detajle, ki se jih da spreminjati (navitje grafične kartice).

RAMDAC

Včasih je bil to poseben čip za pretvarjanje digitalnih signalov v analogne. Danes je integriran v procesor grafične kartice.

Vodilo grafične kartice

Danes poznamo eno vrsto vodila, ki jo imenujemo PCI Express (PCIe). Seveda se z leti nadgrajuje zato imamo več verzij – od 1.0a do 3.0. V preteklosti pa smo uporabljali vodila kot so AGP, PCI-X, ISA in druge.

Izhodi

Poznamo ogromno različnih vrst video izhodov. Danes je med najbolj uporabljenimi HDMI, DisplayPort in DVI, prav tako pa ne smemo pozabiti na VGA, saj je še vedno močno prisoten v naših domovih.

Video izhodi

Delovanje grafične kartice

Ok, najpomembnejša lastnost grafične kartice so jedra. Ima jih namreč več kot 1000. Teh jeder pa ne smemo zamenjati s procesorskimi jedri saj je arhitektura povsem različna. Jedra v grafičnem procesorju preračunavajo geometrijske probleme in teh je med samo igro ogromno. Ker so takšni problemi enostavni za preračunavanje je bolj efektivno in hitreje, če jih preračuna 1000 jeder, čeprav so precej počasnejša, kot pa 4 ali 8 jeder. Mogoče vam bom lahko razložil na tak način. Učenci v šoli so jedra grafičnega procesorja, učitelj pa je jedro procesorja. Če si učenci razdelijo nalogo na več manjših in enostavnih koščkov jo bodo rešili pred učiteljem. Če pa je naloga zahtevnejša in je ni mogoče razdeliti na majhne koščke, jo bo pa učitelj zaradi večjega znanja rešil hitreje.

Torej, procesor pošlje grafični kartici informacije o sliki. Grafični procesor preračuna kako uporabiti piksle, da nastane slika na zaslonu.Izdelava slike iz binarnih informacij je zapleten postopek. Ko jedra vse preračunajo, morajo rezultate in izdelano “sliko” nekam shraniti preden se pokaže na našem zaslonu. Tukaj pride na vrsto video pomnilnik. VRAM shrani podatke o vsakem pikslu, njegovi barvi in lokaciji na zaslonu. Del tega pomnilnika imenovan “frame buffer” shranjuje dokončano sliko dokler ne napoči čas, da jo naše oči zagledajo.

Video pomnilnik je povezan z digitalno-analognim prevajalnikom (RAMDAC) in pretvori sliko v analogni signal, katerega lahko monitor uporabi. Kar se tiče digitalnih izhodov (DVI, HDMI, DisplayPort) pretvorbe ne potrebujejo, saj pošiljajo digitalne signale. V tem primeru se pretvorba ne zgodi dokler se ne pojavijo piksli na zaslonu.

Delovanje grafične kartice

Povzetek

Mislim, da se zdaj vsi strinjamo o zapletenosti izdelave in samega delovanje te čudovite naprave. Napredek je v zadnjih 50 letih močno napredoval na tem področju in upam da nas bodo v prihodnje inženirji strojne opreme še mnogokrat presenetil. Morda pa bodo postale grafične kartice tako varčne, da bomo imeli majčken računalnik v žepu… Aja, se že dogaja v mobilni industriji.

O tem katero grafično kartico kupiti si lahko preberete v članku “Katero grafično kartico kupiti (Februar 2017)?

Prey z novim napovednikom

0

V najnovejšem napovedniku lahko vidimo drugačna bitja kot smo jih vajeni. Njihov izgled je grozljiv, namen prav tako, saj hočejo na vse pretege ubiti igralca skozi igro, s prav posebno vesoljsko ekologijo. Namen teh t.i. “Typhon” bitji je raziskovanje, skrivanje in hranjenje na oblikah življenja. Ko se dovolj nahranijo postanejo t.i “Weavers”, gre za večje živali, ki lahko kontrolirajo drugo golazen v sami igri.

Prey je grozljiva prvoosebna strelska igra, kjer lahko poleg orožja uporabljamo razne posebne moči in z njimi premagamo svoje nasprotnike. Ima podoben način igralnosti kot jo imata igri Dishonored. Prednaročite jo lahko kar na uradni spletni strani za 60€. Izšla bo na PlayStation 4, Xbox One in PC 5.5.2017.

Tukaj si lahko ogledate najnovejši napovednik.

Tukaj si pa lahko ogledate kar 40-minut dolg igralni posnetek.

Kateri procesor kupiti (Marec 2017)?

Že nekaj dni se spravljam zraven, da izdam že kar nujno potrebno posodobitev k preteklemu istoimenskem članku iz začetka novembra. Od takrat se je spremenilo precej. Intel je izdal novo linijo procesorjev pod oznako KabyLake, vendar z njo nismo dočakali omembe vrednih pohitritev. Pozitivno je izstopal zgolj eden izmed vstopnih procesorjev, ki ga bom v nadaljevanju omenil. Veliko sem pričakoval od i3 7350k, kjer pa je Intel z postavitvijo nerazumljive cene pogrnil na celi črti. Za 4- jedernika namreč želijo okoli 175€, kar ga uvršča že v segment vstopnih i5 vrstnikov. Igričarje je razveselila zmogljivost 7700k, vendar je bila nadgradnja finančno opravičljiva zgolj za peščico, ki do tega trenutka še ni imela i5 procesorjev iz Sandy Bridge kolekcije.

Vendar smo se že vsi ob izidu Kaby Lake z nestrpnostjo ozirali v prihodnost, k prihodu AMD Ryzen procesorjev. Pred dnevi smo dočakali uradni izid in v test sem ga prejeli tudi mi. Na spletu sem zasledil veliko naslanjanja nekaterih pristašev konkurence in na obrazu se mi je izrisal podel nasmeh: “Plačujte več za manj. Nekateri ne bomo 🙂 .” Čeprav so bila pričakovanja nekaterih pretirana, moram reči, da me je AMD s procesorji samimi izjemno pozitivno presenetil. Vredno je omeniti, da so zaenkrat izdali zgolj višji segment procesorjev za domačo rabo in delovne postaje.

Dovolj nakladanja, poglejmo, za katerimi procesorji se je vredno ozreti.

Za pisarniško rabo (do 50€)

V tej kategoriji bom izbiral procesor, ki je dovolj zmogljiv za nemoteno in tekočo izkušnjo pri rabi pisarniških programov. Ciljal sem na tem nižjo porabo in vgrajeno grafično kartico.

Dobite ga: eigre.si
Arhitektura: Skylake
Frekvenca: 2.8 GHz
Jedra: 2
Integrirana grafika: Intel HD 510
Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 1866/2133 ali DDr3L 1333/1600MHz
TDP:51W
Ležišče: LGA 1151

Izbral sem Intel Celeron G3900. Moč ga je dobiti že za preračunljivih 40€. V svoji konkurenci je premagal AMD A4 7300.Ob nizki porabi in integrirani grafični ga odlikuje še solidna procesorska zmogljivost, nizka cena in lahka pot za nadgradnje, saj lahko na enako podnožje namestite tudi Pentium, i3, i5 in i7 procesorje.

Njegova glavna slabost sta samo 2 jedri in nizka frekvenca, saj deluje na 2.8Ghz. Prav tako integrirana grafična ne zadošča za igranje iger, procesor pa je izjemno omejen pri navijanju.

Primeren za:
– cenen družinski računalnik
– pisarniško rabo

Neprimeren za:
-igranje večine iger
-delo z Photoshop, Premiere in ostalimi orodji

Vstopni gaming procesor (do 80€)

Iščem procesor, ki bo ob nizki ceni igralcem omogočal zadovoljivo preigravanje novejših in starejših naslovov. Vgrajena grafična ne bo potrebna, saj sem pri izbiri ciljal predvsem na navdušence nad igrami in temu je izbira prilagojena.

Če je bil prava izbira še pred nekaj meseci Athlon X4 860k, se je situacija od takrat precej spremenila. Intel je izdal pravi mali dragulj med, cenovno ugodnimi, procesorji. Govorimo seveda o  Pentium G4560, ki je dejansko nekakšna mini enačica i3 procesorja s podobno zmogljivostjo. Če je še do nedavnega veljalo, da imajo Pentiumi zgolj 2 jedra, so G4560 tokrat dodeliti 2 jedri in 4 niti. Žal navijalska enačica ne obstaja, je pa tudi na tovarniških nastavitvah dovolj zmogljiv za poganjanje vsega, kar vržete predenj. Jedri delujeta z 3.5GHz, brez boost frekvence. Podpira tako DDR3, kot tudi DDR4 pomnilnik (odvisno od matične plošče). DDR4 bo deloval do 2400MHz, DDR3 pa 1600MHz. Vanj je vgrajena Intel HD610 grafična kartica, ki bo zadostovala zgolj za poganjanje nekaterih osnovnih iger.

Edino pravo konkurenco mu predstavlja AMD Athlon X4 860K, ki pa se v igrah odreže nekoliko slabše, čeprav gre še vedno za kvaliteten procesor. Svoje naredita manjša poraba in podpora za novejše tehnologije ter boljša igralna izkušnja.

Posodobitev: Namesto Athlon 860x priporočam FX 6300, ob nakupu katerega prejmete še dve igri (Total War: Warhammer in Ashes of the Singularity) in predstavlja boljšo vrednost.

Primeren za:
-družinski računalnik
-nezahtevne igralce iger

Neprimeren za:
-resnejše delo

Dobite ga: eigre.si
Arhitektura: Kaby Lake
Frekvenca: 3.5 GHz
Jedra: 2(4)
Integrirana grafika: Intel HD 610
Podpora rama: DDR4 – 2400MHz DDR3 1600MHz
TDP: 54W
Ležišče: 1151

Procesor za igričarje (do 150€)

Pentium G4560 me je prisilil, da sem izpustil eno izmed kategorij, saj jo po zmogljivosti dosega tudi sam. Če je do sprememb prišlo do v kar nekaj kategorijah, v tej temu ne bo tako. AMD FX 8300, ki za dano ceno nima konkurence. Ob nakupu prav tako prejmete igro Deus Ex. Mislim, da za dan denar ponuja največ med vsemi procesorji. Po zmogljivosti prekaša tako FX 6300 kot Intel-ove i3 rešitve. Njegov direktni konkurent i5, ki je tudi nekoliko zmogljivejši, je za dobrih 40€ dražji. Tako kot, za 2 jedri prikrajšan, bratranec tudi FX 8300 slovi kot odličen navijalec. Na kvalitetni plošči ga bo mogoče naviti med 4.5 in 5GHZ z dokupljenim hladilnikom seveda. Tako kot pri predhodniku je tudi tukaj hladilnik ozko grlo. Sicer ga nekako še uspe ohranjati hladnega, boste pa dobili občutek, da ob vas vzleta Airbus A380.

Za igre vam ni potrebno skrbeti, saj bo brez težav poganjal vse novejše naslove. Vredno omembe je, da ob nakupui brezplačno prejmete še dve kakovostni igri Total War: Warhammer in Ashes of the Singularity.

Primeren za:
-igralce, ki v igrah želijo uživati
-družinski računalnik
-streaming

Neprimeren za:
-serverje
-delovne postaje

Dobite ga: eigre.si
Arhitektura: Vishera
Frekvenca: 3.5 (4.2) GHz
Jedra: 8
Integrirana grafika: Brez
Podpora rama: Dvo-kanalni DDR3 1866MHz
TDP: 95W
Ležišče: AM3+

… ki želijo nekaj več (do 250€)

Če smo še pred dobrega pol leta, v tej kategoriji zaključili z AMD-jevo konkurenčnostjo, se tokrat to ne bo pripetilo. Sicer se cenovno tukaj postavlja FX 9370, ki kljub svojemu TDP 220W ni najbolj konkurenčen in se ne proslavi. i5 7500 za dani denar omogoča  brezkompromisno izkušnjo in zadovolji tudi izjemno zahtevne igralce. Procesor ima 4 jedra in deluje pri 3.4-3.8 GHZ. Poraba ostaja v mejah normale saj ima TDP 65W. Čeprav se 8 jederni AMD zdi izjemno mikavna stvarca, pa ga i5 prekaša zahvaljujoč novejši arhitekturi in zmogljivejšim posameznim jedrom.

Z njim boste kljub majhni porabi pridobili izjemno zmogljivost in integrirano grafično rešitev, ki pa ne bo omogočala igranja novejših iger.

Primeren za:
-resno igranje iger
-družinski računalnik
-streaming

Neprimeren za:
-serverje
-delovne postaje

intel-core-i5-6500-3-2-3-6ghz-6mb-lga1151-box-procesor-1481-600x600 Dobite ga: eigre.si
Arhitektura: Kaby Lake
Frekvenca: 3.4 (3.8) GHz
Jedra: 4
Integrirana grafika: Intel HD 630
Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 2133MHz
TDP: 65W
Ležišče: LGA 1151

Alternativa

I5 7600K, navijalska izvedenka i5 procesorja. Če ste pristaš navijanja in Intel procesorjev je vsekakor vreden premisleka. Boste pa za navijanje potrebovali Z170 čipovje. Nujen bo tudi nakup hladilnika saj le ta ni priložen. Gre za odličen procesor za vse igralce iger in solidnega navijalca, ki bo ob sreči s silicijsko loterijo dosegel in presegel 5GHz.

Entuziasti (do 400€)

Ko je vse drugače, kot je še nedavno bilo. V tej kategoriji, lahko brez pomislekov svoje priporočilo namenim AMD Ryzen 7 1700, ki je preskočil konkurenco, ko v obzir vzamemo tudi ceno. Gre za 8(16) jederni procesor, ki je popravil težave FX serije, torej zmogljivost posameznega jedra. Slednje je skoraj na nivoju Kaby Lake. Še več, v delovnih postajah si boljšega procesorja pod 400€ ne morem zamisliti. Ob vsem tem ima odklenjen tudi množilnik, kar omogoča navijanje. Z navijanjem se lahko doseže do 3,9 oz 4 GHz. Ne priporočam voltaže nad 1.35V.

Priložen hladilnik, je kvalitetnejši od hladilnikov, ki smo jih bili vajeni dobivati ob nakupih procesorjev. Dodano ima celo rdečo led osvetljavo. Tudi sama nastavitev priloženega hladilnika se je malce spremenila in bodite na to pripravljeni.

Kako pa se odnese v igranju iger? Dobro. Navit i7 7700k sicer doseže nekoliko več sličic, vendar je razlika zanemarljiva, če nimate v lasti 144Hz monitorja. Dosega namreč odlične minimume in zagotavlja tekočo igralno izkušnjo. Oboževali ga boste stremerji, saj bo zaradi večih jeder zlahka kos tudi temu.

V prihajajočem mesecu lahko še pričakujemo popravke programske opreme in BIOS-a, saj gre konec koncev za popolnoma novo arhitekturo, na katero, bo programsko opreme in igre še potrebno prilagoditi. Za nakup priporočam AMD Ryzen 7 1700, ki je praktično enak močnejšima bratcema 1700x in 1800x, v kolikor ga navijete na enako frekvenco. Deluje na 3GHz vendar se le ta dvigne vse do 3.6GHz. TDP je odličen, saj znaša samo 65W. Naj na tem mestu še enkrat opozorim, da ne gre za oznako porabe temveč toplote, ki jo je ob delovanju potrebno odvajati preko hladilnika. Procesor, ki je zobovje pošteno zaril v konkurenta in predstavlja najboljši nakup do cenovnega razreda 1000€.

Test procesorja si lahko preberete na naši strani.

Primeren za:
-resno igranje iger
-družinski računalnik
-delovno postajo
-vstopen server

Neprimeren za:
-NAS

Dobite ga: eigre.si
Arhitektura: Summit Ridge
Frekvenca: 3.0 (3.6) GHz
Jedra: 8(16)
Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 3400MHz
TDP: 65W
Ležišče: AM4

Alternativa

#1

V kolikor računalnik uporabljate zgolj za igre in AMD-jevih procesorjev ne prenesete, vam kaj drugega kot i7 7700k ne preostane. Gre za navijalsko različico i7 7700, ki ima za 600mhz višjo frekvenco že v osnovi.  Vendar zaradi tega porabi tudi nekoliko več energije. Njegov deklarirani TDP je 91W.

Procesor je dobra izbira, tako za igričarski računalnik, kot tudi vstopne serverje in delovne postaje. Potrebno je opozoriti, da ob nakupu i7 7700k zraven ne boste prejeli procesorskega hladilnika. Slednjega bo potrebno dokupiti. Vseeno, če pogledam resnici v obraz, ga napram Ryzen 1700 ne morem iskreno priporočiti, razen če računalnik uporabljate zgolj za igranje iger. V tem primeru se ozrite tudi za drugimi hobiji.

Dobite ga: eigre.si
Arhitektura: Skylake
Frekvenca: 4.2 (4.4) GHz
Jedra: 4(8)
Integrirana grafika: Intel HD 630
Podpora rama: Dvo-kanalni DDR4 1600MHz
TDP: 91W
Ležišče: LGA 1151

#2

Še ena skromnejša Intel alternativa, ki je še pred pol leta izgledala dosti bolj mikavno. Procesor i7 5820k vam ponuja kar 6 jeder in 12 niti ter podpira štiri-kanalni DDR4 pomnilnik. Poraba je sicer nekoliko višja kot pri predhodnikoma. TDP znaša 140W, kar je precej več od Ryzen-ovih 65W.

Tudi tukaj zraven ne boste prejeli CPE hladilnika in ga bo potrebno dokupiti. Ob tem tudi nima integrirane grafične rešitve.

Idealen je za uporabo v delovni postaji ali serverju, zaradi brutalne zmogljivosti pa se ga ne boste branili niti resni igralci računalniških iger.

Kralj siromakov

Pa smo prišli do kralja in to je, za katerega bo potrebno odšteti oderuških 2000€. Govorimo seveda o i7 6950X V zameno boste prejeli neprekosljivo zmogljivost v obliki 10 jeder in 20 niti. Ne vsebuje integrirane kartice. Prav tako CPE hladilnik ni priložen.

Primeren za:
-ultimativno igranje iger
-družinski računalnik
-resno delovno postajo
-dober server

Neprimeren za:
-NAS

Dobite ga: eigre.si
Arhitektura: Skylake
Frekvenca: 3.0 (3.5) GHz
Jedra: 10(20)
Integrirana grafika: Brez
Podpora rama: Štiri-kanalni DDR4 2400MHz
TDP: 140W
Ležišče: LGA 2011

Upam, da ste v članku uživali in našli informacije, ki ste jih iskali. Gre za moje mnenje in z vsemi izbirami se ne boste strinjali oz. bi sami izbrali drugače.

Če sklenem misli v celoto je AMD-ju v mojih očeh uspel velik met. Že dolgo namreč nisem videl procesorja, ki bi za razmeroma malo denarja ponujal tolikšno zmogljivost. Bo pa v naslednjem mesecu potrebne še nekaj potrpežljivosti, da se odpravijo nekateri hrošči in težave, saj gre konec koncev za novo arhitekturo. Z velikim veseljem zrem v nestrpnost in z navdušenjem pričakujem, kaj nam bodo pri AMD dostavili z cenejšima AMD 5 in AMD 3 serijama.

Za vprašanja sem na voljo na forumu ali na e-poštnem naslovu: davorin@gaming.si

Kmalu bo objavljen tudi vodič navijanju FX (tudi iz starin se da še nekaj iztisniti) in Ryzen procesorjev, vabljeni, da si ga ogledate na naši spletni strani – samo naložim ga še 🙂 .

Microsoft blokiral posodobitve na Windows 7 in 8.1 za vse AMD Ryzen in Intel Kaby Lake procesorje

0

Če Microsoft, Intel in AMD zatrjujejo, da so tako Kaby Lake, kot tudi AMD Ryzen procesorji podprti zgolj na Windows 10, temu do sedaj seveda ni bilo tako. Slednje je zaenkrat mogoče brez težav uporabljati tudi na Windows 7 in 8.1 .

Iz odziva Microsofta je razvidno, da namerava temu narediti konec. Odločili so se, da razveljavijo preverjanje procesorjev, kar bo uporabnikom preprečilo instalacijo posodobitev in gonilnikov.

Namesto tega vas bo pričakalo sporočilo: ” Vaš PC uporablja procesor, ki na tej različici windowsov ni podprt.”

Nedvomno bo to razjezilo marsikoga med nami, ki želimo uporabljati starejše operacijske sisteme. Microsoft je nasploh znan po skorajda siljenju uporabnikov na prestavitev na Windows 10. Seveda to vsem ne ugaja.

Družine procesorjev, ki na Windows 7 in 8.1 več niso podprte so:

  • 7. generacija Intel procesorjev in vsi kasnejši (KabyLake)
  • 7. generacija AMD procesorjev (Bristol Ridge, Zen) in vsi kasnejši
  • Qualcomm 8996 ali novejši

Microsoft-ova rešitev je nadgradnja na Windows 10, čeprav bi lahko sicer brez težav delovalo tudi na omenjenih dveh sistemih.

Prvih 16 minut igre Middle-earth: Shadow of War

0

Vedno bolj se nam približuje igra založbe Warner Bros. in razvijalcev Monolith Productions po imenu Middle-earth: Shadow of War, ki sledi prejšnjemu delu Shadow of Mordor. Še vedno bomo deležni zgodbe junaka Taliona in vilinskega duha, ki sej nekoč imenoval Celebrimbor. Talion skuje nov prstan moči za katerega Celebrimbor meni, da bo na svetu povzročal dobro. Pravzaprav je prepričan da bo zaradi novega prstana Talion postal dober kralj. Talion, ki si ne želi moči, verjame v dobre namene Celebrimbora in se z njim strinja. Tako mu pomaga v boju proti staremu, na novo vstalemu kralju teme – Sauronu in njegovim Nazgulom. Pred kratkim pa smo imeli priložnost videti prve posnetke igre.

Že v samem začetku posnetka vidimo da je igra čudovita. Tokrat ne bomo samo v Mordorju, vendar tudi v čudovitih in ljudem prijaznih mestih Srednjega Sveta. Z novim prstanom moči si bomo ustvarili vojsko in poskušali zavzeti Mordor in druga mesta, ki so z njim povezana. V posnetku vidimo več regij, vsaka naj bi imela edinstvene nasprotnike in okolje. Iz posnetka lahko sklepamo da bomo potovali iz mesta v mesto (oz. trdnjave, gradu,…) in ga poskušali vzet iz rok podložnikov zloglasnega Saurona. Vidimo lahko tudi, da ne vodimo vojske sestavljene iz ljudi, vilincev, škratov in hobitov, temveč iz ork, kar lahko povežemo iz prejšnjega dela igre, saj smo se tam naučili kako jih kontrolirati in uporabiti kot svoje orožje.

V posnetku junak Talion vodi napad na eno izmed utrdb, torej lahko vidimo le napad in ne tudi če se lahko prosto gibamo po svetu kot v prejšnjem delu. Upam da bo to omogočeno in da bomo lahko prosto potovali po travnikih in gorah čudovitega Srednjega Sveta in ne le zavzemali gradov. Sama igranost se mi zdi zelo podobena kot v Shadow of Mordor z eno izjemo – uporabljamo lahko na novo skovan prstan.

Glede na posnetek mislim da bo igra še boljša kot prejšnji del, zgodba bo po mojem mnenju čudovita, prav tako nimam besed čez grafiko. Da me boste bolje razumeli si pa le poglejte spodnji posnetek.

Sedite zdravo, predstavitev UVI CHAIR Devil

UVI nam ponuja 4 različne modele stola. Najcenejši model sliši na ime UVI CHAIR BLACK in je primarno mišljen za uporabo v pisarni. Od ostalih modelov se razlikuje v tem, da ni oblečen v usnje, ampak tkanino. Prednost tkanine je ta, da lahko na stolu sedite brez majice in se nanj ne boste “nalimali” kot pri usnjeni alternativi. A slabša stvar tkanine je, da bodo v primeru nezgode s hrano ali pijačo na stolu ostali madeži. Drugi model sliši na ime UVI CHAIR STYLER, po izgledu in sestavnih delih je povsem enak modelu UVI CHAIR DEVIL RED. Edina razlika med njima je barva. STYLER je zelene barve, medtem ko je DEVIL RED (kot lahko sklepate že po imenu) rdeče barve.Stole lahko preizkusite v Ljubljani, podjetje AIM-HIGH D.O.O (Stegne 33). Kupite jih lahko pri vseh večjih trgovcih, kot so Eigre.si, Mimovrste, BigBang, 3xbe, Enaa

Najprestižnejši model se glasi UVI CHAIR GAMER. Od ostalih modelov se razlikuje v tem, da ima ojačan spodnji del stola, dodatne nastavitve naslonjala za roke, za 1,5cm debelejšo peno in dodatni multifunkcionalni mehanizem, ki omogoča zaklep nagiba, kar pomeni, da lahko “zaklenete” kot nagiba. Danes vam bom predstavil srednji model DEVIL RED.

Najprej se dotaknimo samega pakiranja in sestavljanja. UVI stoli so pakirani v škatli dimenzij 85x32x65. Škatla tehta dobrih 19 kilogramov. Vsi deli so zapakirani z dodatno zaščito, ki poskrbi, da ne pride do prask, trganja tkanine ali drugih poškodb produkta. Zraven stola je priložen tudi list s spletnim naslovom, kjer se nahajajo navodila za sestavo. Ta so napisane v slovenščini in po korakih lepo razložijo, kako sestaviti stol. Kljub temu, da sem prvič v življenju sestavljal gaming stol, mi je to uspelo v pičlih 20 minutah. Naj omenim še, da ob stolu prejmete tudi ključ, ki je edino orodje, potrebno za sestavo.

Model UVI RED DEVIL je oblečen v usnje, ki poskrbi za udoben občutek, lahko čiščenje z vodo in res lep izgled, pod njim pa se skriva zelo mehka pena. Proizvajalec stolov je pri izdelavi zahteval, da je za polnjenje uporabljena kvalitetna pena in ne reciklirano, nizko-kvalitetno polnjenje, ki ga uporabljajo pri ceneni ponaredkih. Povedati moram, da sem do sedaj vedno imel navaden pisarniški stol in razlika v kvaliteti med mojimi dosedanjimi stoli in UVI RED DEVIL je ogromna. Kljub temu, da čez vikende preživim na stolu tudi po 6 do 8 ur, pena poskrbi za trajno udobje in preprečitev bolečin v zadnjici ter trtici. Za dodatno udobje pri sedenju skrbita tudi dva ledvena upora in vzglavnik. Sam ledvene upore ne uporabljam (zaradi mojega načina sedenja), a vseeno lahko izpostavim, da lahko njeno višino nastavite povsem po lastnem okusu.

Kot večina stolov, imajo tudi UVI stoli nastavljivo višino. Višina razmika se giblje okoli 8 centimetrov in omogoča prilagoditev glede na vašo višino in višino mize, za katero sedite. Kot sem že izpostavil na samem začetku, ima model GAMER še dodatne nastavitve. In sicer multi-funkcijski mehanizem, ki omogoča zaklep nagiba. Ko že govorimo o samem nagibu, vam bom pokazal zanimivost, ki jo stol prinaša. Za razliko od mojih dosedanjih stolov, ki so omogočali nagib za le nekaj več kot 90 stopinj, UVI stol omogoča nagib do 180 stopinj. Povsem se zavedam, da ta funkcija ni nekaj, kar nas večina potrebuje, ampak presenetljivo pride nagib okoli 150 stopinj zelo prav pri gledanju filmov ali serij.

Naslednja pomembna stvar so naslonjala za roke. Vsi UVI stoli imajo možnost nastavitve višine naslonjala za roko, kot tudi možnost nastavitve smeri, v katero so naslonjala obrnjena. Na voljo imate tri opcije – poravnava v desno, levo, notri ali navzven. Osebno tega nisem uporabljal, ker imam zelo veliko mizo, na kateri med uporabo računalnika slonijo moje roke, ampak ta funkcija zna biti za nekatere osebe zelo uporabna – postavitev levega naslonjala naravnost in desnega v levo omogoča udobno postavitev rok v primeru, če imate manjšo mizo ali uporabljate prenosnika. Še več dodatnih nastavitev naslonjala nam je dostopnih pri modelu GAMER, kjer lahko naslonjala premikamo še naprej in nazaj.

Zadnja stvar, ki bi jo rad izpostavil je kletka. Stol ima ob obeh nogah ter ramenih tako imenovane krila, ki skrbijo, da smo v stol pritrjeni. Povsem razumem, da nekatere ljudi to moti, saj te stol dobesedno objame in ti prepreči sedenje v čudni pozi – stol te prisili, da sediš v najbolj zdravem položaju za svojo hrbtenico. Še vedno lahko na njem sediš z nogo pod zadnjico, kot nas večina gamerjev počne že celo življenje, ampak tako jaz kot tudi proizvajalec stolov vam predlagamo, da sedite v pravilni pozi –  vaša hrbtenica vam bo kasneje v življenju zelo hvaležna.

S tem smo prišli do konca predstavitve prvega slovenskega gaming stola znamke UVI eSports. Za konec bi se dotaknil še cene in prednosti samega stola. Cene se gibljejo med 230€ in 320€, a ob tem ne pozabite, da ga boste lahko uporabljali 5,6,7 ali celo 10 let ter dejstva – če ste gamer ali pa svoje delo opravljate na računalniku – na dan presedite 5 do 10 ur in pomembno je, kje in kako sedite.

Glavna prednost UVI stolov pa je seveda ta, da so produkt slovenskega podjetja, kar pomeni, da vam je proizvajalec v primeru problemov, reklamacij ali vprašanj vedno na voljo. S tem se izognete dodatnim pošiljanjem stvari v tujino in si prihranite marsikatere muke. Za dodatne informacije obiščite njihovo spletno stran uvichair.com.

Counter Strike Global Offensive je dobil novo mapo

0

Najnovejša mapa, ki jo je naznanil Valve, temelji na resničnem italijanskem mestu. Razvijanje se je začelo že prejšnje leto in vse do sedaj je trajalo, do javnega prikaza. Poleg nove mape so igralci dobili tudi nov izboljšan izgled Phoenix terorista in popolnoma nov Spectrum zaboj, ki vsebuje 17 različnihi izgledov (skin-ov) orožji. Vsa orožja je oblikovala široka skupnost, ki jo ima igra Counter Strike Global Offensive.

Counter Strike Global Offensive je ena najbolj igranih iger vseh časov, posledično se okrog igre vrtijo kupi denarja in konkurenca je velika. Če imate platformo Steam si jo lahko kupite že za 13.99€  in pričnete z igranjem takoj.

Kako naviti monitor?

Večina vas verjetno že ve, kako naviti procesor in grafično kartico, oziroma ste sigurno že slišali za to. Ste pa kdaj pomislili na navijanje monitorja? Mislim, da je to najlažje navijanje od vseh, samo osveževanje sličic povečate (Hz). Za lažjo predstavo smo dodali tudi video vodiča tako za AMD kot Nvidia grafične kartice.

Z navijanjem monitorja, le temu ne morete škodovati, vendar lahko izkoristite čisto vse kar vam ponuja in s tem mogoče tudi izboljšate igralniško izkušnjo. Običajno podjetja monitorjev znižujejo osveževanje sličic iz neznanega števila na 60Hz in s tem omogočijo brezhibno delovanje. Ker pa je skoraj vsak monitor sposoben večjega osveževanja, bomo danes poskušali poiskati to mejo.

Najprej bi vas rad opozoril, da se z navijanjem monitorja izgubite garancijo – tako pravijo proizvajalci (druga stvar pa je kako bodo to dokazali, saj se tega ne doseže z direktnim posegom v monitor – če izrecno ne omenite, težav ne bi smelo biti) , vendar so možnosti, da bi karkoli šlo narobe, minimalne, tako da ste lahko brez skrbi. Čisto vsi monitorji, tudi isti model, se navijajo do drugačne meje. Za primer smo ekipa Gaming.si poskušali naviti naše zaslone in prišli smo do sledečih rezultatov.

  • BenQ GL24xx iz 60Hz na 65Hz
  • Samsung P2405H iz 60Hz na 66Hz
  • Medion MD 20435 iz 60Hz na 72Hz
  • AOC M2752V iz 60Hz na 66Hz
  • LG 29 UW iz 60 Hz na 75 Hz

Kaj s tem dosežemo?

Višje osveževanje sličic (število sličic ki jih monitor lahko prikaže v sekundi) vodi v bolj tekočo igralniško izkušnjo. Če grafična kartica proizvede več sličic na sekundo, kot jih monitor lahko prikaže, obstaja možnost, da pride do trganja slike. Iz tega razloga želimo imeti čim višjo hitrost osveževanja. Obstaja tudi tehnologija V-Sync, ki zaklene sličice na hitrost osveževanja (torej na 60Hz monitorju zaklene na 60fps) in s tem prepreči trganje slike, ima pa eno pomanjkljivost – poveča lag (latenco) vhodnih naprav.

Primer trganja slike

Testiranje navitja monitorja

Prva stvar po navitju monitorja je, da pogledate, ali prikazuje vse sličice. Lahko pride do preskakovanja sličic, kar je posledica, če monitor ne more prenašati takšnega navitja. Za testiranje monitorja enostavno zaženete TestUFO v brskalniku. Vidite lahko belo polje, ki teče čez več črnih. Na dnu vidite prikaz sličic na sekundo in hitrost monitorja. Če se ti dve možnosti sinhronizirajo, boste opazili zelen VALID znak.

Test monitorja

S tem samo potrdite, da ste monitor uspešno navili, ne pa tudi preskakovanje sličic. To lahko preverite na zelo enostaven način. Vzemite fotoaparat (lahko tudi mobitel), nastavite najmanjšo vrednost ISO (50,100) in zajemite sliko vašega zaslona medtem, ko belo polje teka po črnih.

Ko zajamete sliko, jo poglejte in preverite, če je kakšna črna kocka med belimi. Kot vidite na zgornji slike je super, saj so 3 bele kocke skupaj. Če se med belimi kockami pojavi črna pomeni, da vaš monitor preskakuje sličice in posledično morate znižati navitje. Naslednja stvar ki jo morate narediti je, da preverite ali so vaše barve in gama v redu. Namreč veliko navitje monitorja lahko povzroči malo bolj sprane barve kot sicer, zato je ponovna kalibracija dobrodošla.

Kako naviti: Nvidia

Pri Nvidia grafičnih karticah je navijanje osveževanja zaslona zelo enostavno. Z desnim miškinim gumbom kliknemo na namizje in izberemo “NVIDIA Control Panel“.

Ko pridete v Nvidiino kontrolno ploščo izberite na levi strani “Display” in kliknite na “Change resolution“. Poznati morate resolucijo svojega monitorja. Izberite gumb “Customise” in odprlo se bo novo okno Custom Resolutions.

Pritisnite na gumb “Create Custom Resolution” in spet se odpre novo okno. V tem oknu boste nastavili svojo resolucijo in osveževanje sličic. Predpostavimo da je vaš zaslon 1080p in ne 1080i, zato pustite Scan Type na Progressive. Timing naj ostane Automatic in potem samo povečajte Refresh rate. Vaš monitor ima to vrednost najbrž 60Hz, zato jo povečajte za 10 in pritisnite gumb “Test“. Za trenutek se bo vaš zaslon ugasnil in spet prižgal in pojavilo se bo novo okno z vprašanjem ali želite obdržati te nastavitve. Če se slučajno zgodi, da vaš zaslon ostane črn, nikar ne zganjajte panike, saj se bodo v roku 15-30 sekund nastavitve spet povrnile nazaj. V tem primeru morate zmanjšati refresh rate.

Z malo igranja s temi nastavitvami poskušajte poiskati maksimalno vrednost. Ko jo najdete vam preostane samo še ena stvar. V “Change resolution” poiščite resolucijo, ki ste jo ravnokar ustvarili in pod refresh rate izberite vaše osveževanje sličic.

Kako naviti: AMD

Kot pri Nvidii, tudi pri AMDju ni to nič težkega. Z desnim miškinim gumbom kliknemo na namizju in izberemo AMD Radeon Settings.

V Crimson programu spodaj izberemo “Display“.

Pomaknemo se v novo okno, kjer lahko najdemo gumb “+ Create“.

Sedaj se nam odpre novo okno, kjer lahko nastavimo svojo poljubno resolucijo. Nastavite željeni “Refresh rate“. Vaš monitor ima najbrž 60Hz zato to vrednost povečajte za 10 in kliknite na gumb “Save“. Poskušajte se poigrati z to nastavitvijo in doseči najvišjo vrednost. Če se slučajno zgodi, da vaš zaslon ostane črn, nikar ne zganjajte panike, saj se bodo v roku 15-30 sekund nastavitve spet povrnile nazaj. V tem primeru morate zmanjšati refresh rate.

Ko dosežete najvišje oziroma želeno navitje pojdite v nadzorno ploščo in izberite “Zaslon“.

Odprite lastnosti zaslona in izberite hitrost osveževanja zaslona.

Vam je uspelo?

Upam, da vam je uspelo iz vašega monitorja iztisniti tudi zadnje kapljice njegove moči. Če vam je uspelo naviti osveževanje sličic čez 70Hz, bi pa morala biti razlika že opazna, tako na namizju, kot v samih igrah. Skratka, vredno je poizkusiti, predvsem zato, ker nimate ničesar za izgubit, pridobite pa lahko ogromno.

Z nami delite vaše rezultate v komentarjih ali na forumu.

AMD nam je predstavil Ryzen 5

0

V začetku tega meseca je AMD na police postavil svojo novo serijo procesorjev – Ryzen 7. Ker je ta verzija Ryzen procesorjev bolj za resno delo, kjer je potrebnih več niti so danes predstavili novo serijo – Ryzen 5. Le ta leži v razredu med 170$ in 250$, odvisno od modela, kar pomeni, da lahko neposredno tekmuje z Intel Core i5 procesorji. Razkrili so nam štiri nove procesorje: 1600X, 1600, 1500x, 1400.

Procesorja Ryzen 5 1600X in 1600 sta 6 jederna in imasta 12 niti. Najhitrejši procesor v tej seriji, 1600X, bo imel hitrost 3,6GHz z “boostom” do 4,0GHz in naj bi našo denarnico olajšal za 250$. Prav tako je edini z porabo 95W. Malenkost počasnejši procesor 1600 pa začne svojo hitrost pri 3,2GHz in jo lahko pospeši vse do 3,6GHz in sedi na 220$, porabi pa 65W. Govori se, da se z “boostom” pospeši le eno jedro, za pospešitev ostalih pa se je potrebno zateči k navijanju procesorja.

AMD Ryzen 5

Naslednja dva procesorja imata po 4 jedra in 8 niti. Hitrejši izmed dvojice, 1500X teče pri hitrosti 3,5GHz z pospeškom do 3,7GHz, medtem ko najmanjši iz serije poskakuje z 3,2GHz in “boostom” do 3,4GHz. AMD nam je pri teh dveh razkril, da se za razliko od Ryzen 7 ta dva procesorja sama navijeta za 200MHz (seveda je odvisno od hladilnika). Za hitrejšega boste odšteli 190$ za počasnejšega pa 170$. Oba imasta porabo 65W.

Izmed vseh novih procesorjev je 1600X edini, ki pride brez hladilnika. Procesorja 1600 in 1500X prideta z hladilnikom Wraith SPIRE, medtem ko njihov najmlajši bratec dobi malo manjši hladilnik Wraith STEALTH. Kot Ryzen 7 ima tudi Ryzen 5 odklenjen “multiplier” kar pomeni, da ga lahko navijemo v kolikor imamo X370, B350 ali X300 matično ploščo.

AMD Wraith SPIRE in STEALTH

Edini test, ki nam ga je AMD ponudil je Cinebench nT v katerem tekmujeta Ryzen 1600X in Intel Core i5-7600K, v katerem je AMD hitrejši za 69%. Ne pozabite da je i5 4 jederni procesor z 4 nitmi.

AMD Ryzen 5 procesorji bodo na voljo 11 aprila, prednaročilo pa mogoče že čez kakšen teden.

Diablo 3: Posodobitve o klasi Necromancer

0

Diablo 3 je igra, kateri Blizzard še vedno posveča veliko pozornosti in to lahko vidimo s stalnimi (čeprav ne obsežnimi) posodobitvami in rednim krpanjem napak. Sedaj so se razvijalci odločili, da nam dodajo še novo klaso, ki pravzaprav ni tako nova, saj smo jo lahko igrali že v igri Diablo 2.  

Spodaj si lahko ogledate nekaj zanimiv spretnosti, ki jih bo imela izključno nova klasa:

Ženski karakter model klase Necromancer:

Spretnost Grim Scythe:

Spretnost Devour:

Spretnost Raise Golem:

Spretnost Leech:

Spretnost Death Nova:

Blizzard je odgovoril na nekaj pogostih vprašanj s strani igričarjev:

  • Necromancer-ja bo mogoče igrati na privatnem testnem strežniku (PTR), kdaj, pa še ni znano.
  • Nova klasa ni del nove razširitve, ampak zgolj vsebinskega paketa, ki bo poleg klase vseboval razne hišne ljubljenčke, večjo skrinjo za shranjevanje predmetov, še dve dodatni reži za izdelovanje novih karakterjev, razne kozmetične predmete, nove portrete in okvirje. Poleg naštetega pa bomo dobili še nove zemljevide za raziskovanje, razna vrata za nove izzive in še druge stvari.
  • Necromancer-ja bomo lahko prijeli v svoje roke nekje v drugi polovici leta 2017.

Diablo 3 lahko igrate na PlayStation 3, PlayStation 4, Xbox 360, Xbox One in na PC-ju.

Igranje Playstation 4 iger na osebnih računalnikih bo kmalu postala realnost

0

Očitno Sony ni pozabil na igralce osebnih računalnikov. Izvedeli smo, da bo mogoče igrati PlayStation 4 igre preko PlayStation Now pretočne storitve.  Seveda bo za to potrebno imeti osebni računalnik pa še nekaj denarja v žepu za plačevanje naročnine. Le ta bo znašala 20$ na mesec. Potrebno bo dokupiti še DualShock in brezžični usb ključek, ki nas bo stal 25$.  Priporočena internetna povezava s strani podjetja Sony je vsaj 5Mbps, da bo zadeva delovala tako kot mora.

Minimalne zahteve za PlayStation Now na osebnih računalnikih

  • Operacijski sistem – Windows 7/8/8.1/10
  • Procesor – 3,5 GHz Intel Core i3 ali 3,8 GHz AMD A10 ali boljše
  • Delovni pomnilnik – 2GB ali več
  • Zvočna kartica in usb vrata

Zaenkrat še ni znano ali bo mogoče igrati tudi nojvejše igre kot sta Horizon: Zero Dawn in prihajajoči Mass Effect Andromeda, bomo pa lahko igrali eno najboljših ekskluziv The Last of Us. Celotna ideja je velik plus za podjetje Sony in še ena ovira za Microsoft ter njihovo konzolo Xbox One.

Fallout 4: Uporabi naselje prijatelja

0

Ste mogoče eden tistih, ki je v igri Fallout 4 porabil neskončno ur za gradnjo in opremljanje naselja? In potem na spletu vidite naselje od nekoga drugega in si rečete: “Da bi se jaz kaj takega spomnil.”

Z vse take imam dobro novico. CDante, moder iz nexusmods, je izdelal mod s katerim lahko izdelate “načrt” svojega mesteca in ga delite z drugimi ali pa si sposodite načrt koga drugega in uživate v njegovem naselju.

Mod Transfer Settlements deluje tako, da po namestitvi najdete “holotape” v svojem inventoriju (lahko ga tudi izdelate pri kemični mizi). Odprite “holotape” medtem ko ste v svojem naselju in lahko boste izdelali načrt vašega mesteca. Lahko izberete celo v kakšne podrobnosti naj se ta načrt spusti, saj lahko namreč izbirate ali želite dodati živali in objekte iz DLC-jev in drugih modov. Edina stvar ki se je trenutno še ne da prenesti je električna napeljava. Ko zaprete “PipBoy” se vaše naselje avtomatsko kopira v načrt, ki ga lahko uporabi vaš prijatelj.

Za natančnejša navodila si preberite stran, kjer se mod nahaja.

Ta mod je še vedno v beta načinu, vendar obljublja kar precej. Ne pozabite, da ko naložite novo naselje, bo vaše trenutno izbrisano iz obličja zemlje. Tukaj si lahko pogledate, kaj so drugi igralci že pripravili za vas.

Za delovanje potrebujete Fallout 4 Script Extender in HUDFramework.

Pregled: Horizon Zero Dawn (PS4)

Razvojna ekipa: Guerrilla Games
Založnik: Sony Interactive Entertainment
Spletna stran: https://www.guerrilla-games.com/play/horizon
PS4 trgovina: https://www.playstation.com/sl-si/games/horizon-zero-dawn-ps4/
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=wzx96gYA8ek
Platforme: PS4
Datum izida: 1.3.2017 
Cena:
59,99€ (PS4)


Horizon Zero Dawn je najnovejša igra razvijalcev studi Guerilla Games, ki so bili do sedaj najbolj znani po svoji seriji prvo-osebnih streljačin Killzone. Po desetih letih in šestih igrah so se razvijalci očitno odločili, da imajo dovolj, in so zajadrali v kar precej drugačne vode. Horizon Zero Dawn je tako njihov prvi RPG v odprtem svetu.

In to kakšnim odprtim svetom! Rast površine, do katere je možno dostopati v igrah tega žanra, ni nič posebnega. Pri serijah, kot so Fallout, Elder Scrolls, GTA, Witcher in tudi Assassin’s Creed, smo vajeni vse večjih zemljevidov, ki rastejo skupaj z zmogljivostjo strojne opreme na kateri se igro poganja. Tudi Guerilla so svojim RPG prvencem uspeli ožeti najnovejšo iteracijo Sonyjevega sistema do zadnje kapljice in, s pomočjo svojega novega igralnega pogona imenovanim Decima, iz nje iztisniti dovolj moči, da pričarajo ogromen, gost, živ, raznolik in enostavno prekrasen svet.

Postavljeni smo v vlogo Aloy, mlade ženske, ki so jo matriarhinje plena Nora že kot dojenčico poslale v izgnanstvo. V oskrbi soizgnanca po imenu Rost se Aloy nauči preživetja v krutem svetu, kjer nanjo prežijo tako človeški in kot tudi robotski nasprotniki. Spletke okoliščin jo prisilijo v to, da se dokončno postavi na lastne noge in prične raziskovati svet. Zakaj je bila izgnana že kot otrok? Od kje prihajajo robotski hibridi? Zakaj postajajo iz leta v leto bolj agresivni proti ljudem?

Pot do teh odgovorov seveda ni lahka in jo vodi daleč od zimzelenega rodnega kraja. Na ledene vrhove zasneženih gora, v močvirja, kjer nikoli ne preneha deževati, v suho in venomer sončno puščavo in ne nazadnje tudi pod zemljo, med ostanke zdaj že pozabljene civilizacije od poprej.

Prehod med različnimi biomi je razmeroma hiter, a obenem skoraj neopazen. Ničkolikokrat sem raziskovala svet in šele po nekaj preteklem času ugotovila, da sem prešla iz gostega zelenega gozda na pravzaprav skoraj povsem golo, kamnito in s snegom prekrito goro. Enako velja tudi za dinamičen sistem vremena in menjavo dneva in noči. Prehodi so neizmerno tekoči in edini razlog, da sem jih do sedaj sploh kdaj opazila, je osvetlitev. Ta je v času sončnega vzhoda in zahoda namreč nič manj kot dih jemajoča. V kombinaciji z izgledom celotnega sveta je tako pogosto botrovala k temu, da sem se med potjo proti novi misiji enostavno ustavila in samo gledala svojo okolico ter kako pada svetloba pod različnimi koti kamere.

Toda navkljub prekrasni a vselej statični naravi, so vrhunec tega sveta zagotovo robotski hibridi, ki spajajo tehnološko napredno s primitivno naravnim. Naleteti je možno na dobra dva ducata takšnih strojev, vsak s specifičnim izgledom, opremo in obnašanjem, ki jih je navdihnila kakšna izmed v tej igri očitno izumrlih živalskih vrst. Plašni Grazerji, ki nosijo na hrbtih valje z gorečimi kemikalijami, živijo v čredi in zbežijo, če le zavohajo nevarnost. Agresivni Sawtoothi, najdeni posamezno ali v paru, napadejo v trenutku, ko zagledajo potencialno žrtev. To še lažje najdejo zahvaljujoč preciznemu radarju na svojem hrbtu. Impresivni a povsem mirni Tallnecki, ki s svojo težo tresejo tla pod seboj in razgrnejo pogled nad celotnim področjem, če uspeš ugotoviti, kako priplezati na vrh njihove diskaste glave.

V boju z roboti in ljudmi, ki lovijo Aloy in njeno pleme, si lahko pomagamo z naborom različnih orožij. Na voljo je več vrst lokov za boj na različne oddaljenosti, metalec železnih vrvi, s katerimi lahko imobiliziramo napadajoč stroj in metalec žic, ki se sprožijo ob kontaktu itn.

Kot se spodobi za skorajda vsak RPG, lahko ta orožja nadgrajujemo z modifikacijami, ki povečajo moč ali mu dodajo kakšen efekt. Iz stvari, ki smo jih pobrali v naravi ali iz trupel uničenih robotov, lahko izdelujemo različne vrste nabojev za naša orožja, pasti, napoje in nadgradnje opreme. Na voljo so tudi trgovci, katerim lahko odprodamo staro opremo in kupimo boljšo.

Seveda pa igra ne more biti RPG, če se ni možno vsaj deloma odločiti za stil igranja. Aloy ima na voljo tri kategorije veščin, ki se jih lahko nauči. Vsaka kategorija ima po 12 veščin, ki dodajo ali izboljšajo kakšen aspekt Aloyinih spretnosti. Kdor raje ubija na skrivaj, brez da bi privabil pozornost celotne gruče nasprotnikov, bo tako na primer investiral v veje kategorije Prowler.

In ko smo že pri temi bitk in taktik. Horizon Zero Dawn načeloma omogoča različne tipe bojevanja, vendar bodo v prednosti definitivno igralci, ki uživajo v prikritosti in bolj strateškem načinu igranja (pfff… softiči – kritika urednika, tega ne prebrat). Večja verjetnost za ugoden razplet bitke imajo zagotovo igralci, ki si dodobra ogledajo teren in nasprotnike, ter vnaprej vsaj delno načrtujejo potek bitke ter na specifičnih točkah pripravijo pasti. Odlično bo šlo tudi igralcem, ki so vešči streljanja z lokom, še posebej med gibanjem. Manj pa bodo uživali agresivneži, ki se raje enostavno vržejo v gručo nasprotnikov in jih želijo premagati s surovo močjo. Za bitko na blizu sta namreč na voljo zgolj dva tipa napadov, ki še posebej na večje nasprotnike nimata velik vpliv.

Ne glede na tip igranja, pa se je precej težko izogniti kakšnem bolj eksplozivnem boju, kjer se je potrebno na hitro odločiti kako reagirati. In ravno tu je igra vredna največ občudovanja, saj postreže kombinacija okolice, dizajnov nasprotnikov, spoja naravnega in tehnološkega, različnih efektov orožij in na splošno vseh animacij z vizualno impresivnimi boji.

Potovanja med različnimi misijami je precej, še posebej med postojankami glavne. Za hitrejše gibanje lahko zajahamo katero izmed temu namenjenih robotskih vrst ali pa enostavno uporabimo sistem hitrega potovanja. Da koristimo zadnjega moramo sicer izdelati ali kupiti posebne pakete za hitro potovanje, kar se včasih izkaže za precej zamudno.

Horizon Zero Dawn je eden izmed redkih RPGjev, kjer so stranske misije dejansko precej raznolike. Misij tipa pojdi tja in mi prinesi n-število nečesa praktično ni. Ravno nasprotno. Kot je to pogosto v drugih igrah tega tipa, imajo skoraj vse stranke misije dodelano in zaključeno krajšo zgodbo, in vsaka doprinese nekaj k razumevanju sveta in dogajanja v njem. Ker je bila Aloy celo življenje izobčenka, veliko stvari enostavno ne ve, tako se skupaj z njo o svetu učimo tudi igralci.

Guerilla so v svojem RPG pervencu torej naredili veliko stvari res odlično. Obstaja pa vendar ena precej opazna pomanjkljivost, ki je pri igri s toliko scenami govora še toliko bolj opazna: obrazna animacija. Pogovori namreč spominjajo na kakšno ameriško sinhronizacijo japonskega filma. Beri: besede, ki jih liki izgovarjajo se ne poklopijo s premiki ust. Ta težava nima pretiranega vpliva na oceno igre, pa vendar se moram vprašati kako so se lahko razvijalci poglobili v toliko drugih detajlov, obrazno mimiko likov pa preprosto pometli pod preprogo.

Horizon Zero Dawn je torej izjemna igra, še posebej upoštevajoč, da je to za studio prvi skok izven prvoosebnih streljačin. Uspelo jim je ustvariti prelep križanec med primitivno in hipermoderno estetiko, z zanimivo in presenetljivo ganljivo zgodbo, ter dobro karakterizacijo, ki ne posega po pričakovanih stereotipih. Bitke nudijo zadostno težavnost, a so obenem zabavne in vizualno osupljive. Ljubitelji RPGjev lahko brez pomislekov posežejo po igri, ki jim bo postregla staro in znano v novi preobleki.

Quake Champions: Napovednika sta nam pokazala novega junaka in zemljevid

0

Zgleda, da bomo Quake Champions prav kmalu testirali tudi sami, saj se nam obeta zaprta beta in z njo tudi prvi junak, ki bo bolj morilčeve sorte in ime mu bo Nyx. Razvijalci so še povedali, da bo igra temeljila na spretnostih in ne samo na golem skakanju in streljanju. Tega modela smo vajeni že iz iger kot sta Overwatch in Paladins.  Seveda če ste bili ljubitelji Quake iger se vsi dobro spomnite t.i. “Rocket jump”, za katerega so razvijalci poskrbeli tudi v najnovejši različici. Če ne poznate iger Quake vam lahko povemo, da so bile to FPS igre, ki so začele svojo pot v devetdesetih letih in si prislužile večno slavo, med zdaj že “zrelejšim” občinstvom. Poleg novega junaka so razvijalci dodali še nov zemljevid imenovan Blood Covenant Arena, ki naj bi bila moderna klasika in igralci naj bi jo oboževali.

Uradnega izida kdaj bo igra izšla žal še ni in verjetno jo bomo lahko igrali samo na osebnih računalnikih. Če se želite prijaviti na zaprto beto lahko to storite tukaj.

V posnetku si lahko Ogledate novega junaka.

V posnetku si lahko ogledate nov zemljevid.

Middle-Earth: Shadows of War s prvim igralnim posnetkom

0

Shadows of War je nadaljevanje prejšnje igre imenovane Shadows of Mordor. Seveda to pomeni nadgradnjo tudi v sami grafični podobi in raznih novih funkcijah. Ena najbolj zanimiv stvari je ta, da bomo lahko naredili svojo vojsko s katero bomo napadali razne utrdbe in kampe. Poleg t.i Nemisis sistema bomo lahko jezdili zmaja in z njim premagovali sovražnike, če bomo premagali večino vodji iz vojske, nam bo to prineslo lažjo zmago, oziroma kontrolo nad enotami brez vodje kar z močjo prstana. V samem posnetku lahko vidimo pravega Gospodarja Prstanov, katerega bodo hoteli igrati tudi najhušji oboževalci. Sam boj je zelo zanimiv in za alfa različico deluje precej gladko. Celotna igra poteka v tretji osebi kot je to že znano iz njene predhodnice in vsebuje tudi kar nekaj elementov RTS iger, kjer lahko osvajamo razna ozemlja, izbolšujemo svojo vojsko,  oskrbujemo,  in treniramo.

Sistemske zahteve:

Minimalne

Procesor: Intel Core i5-2550K, 3,4 GHz

Grafična kartica: GTX 670 | Radeon HD 7950

Trdi Disk: 60GB

Delovni pomnilnik: 8GB

Operacijski sistem: Windows 7/8/8.1/10

 

Priporočene

Procesor: Intel Core i7-3770K, 3,4 GHz

Grafična kartica: GTX 970, GTX 1060 | Radeon R9 290X, Radeon RX 480

Trdi Disk: 60GB

Delovni pomnilnik: 16GB

Operacijski sistem: Windows 7/8/8.1/10

 

Igra bo izšla 22. avgusta 2017 za PC, Playstation 4 in Xbox One.

Oglejte si kar 16-minutni alfa igralni posnetek, ki so ga razvijalci pripravili za vse nas.