9 let po izidu igra The Witcher 3: Wild Hunt končno dobiva modderska orodja, kar je malce bizarna poteza razvijalca CD Projekt RED. V bistvu še nikoli prej kakšen večji razvijalec ni dekado po izidu igre izdal orodje, ki bi bilo tam za ustvarjanje nove vsebine, poleg tega pa so Poljaki za svoje naslednje igre preskočili na pogon Unreal Engine 5, zato je malce čudno, da zdaj izgubljajo čas za podporo svojega prejšnjega lastnega pogona REDengine in za tega spočenjajo tudi daljše vodiče.
Vendar pa se podarjenemu Roachu ne gleda v zobe in pred nami je zdaj REDkit, razširjeno moddersko orodje za igro The Witcher 3, ki vsakemu omogoča ustvarjanje povsem nove vsebine. CDPR je sicer že leta 2015 izdal orodje Modkit, a to je bilo zmožno le predrugačenje že obstoječih stvari, ki se nahajajo v igri. REDkit je precej močnejši, saj lahko zdaj modderji v igro vnesejo povsem nove lokacije, pošasti, NPC-je in za njih spišejo samosvoje zgodbe in CD Projekt RED očitno upa, da bo zaradi tega The Witcher 3 postal nekakšen novi Skyrim in bo še vsaj desetletje prejemal novo vsebino iz strani igralcev.
Samo nekaj ur po izidu je eden izmed teh že ustvaril prvi takšen mod. Modder AngryCatster je na spletno stran NexusMods zanimiv mod, ki v pogon tretjega dela vnese mapo igre The Witcher 1. AngryCatster sam priznava, da ima mod še veliko težav, saj so nekatere teksture nepravilne in da obstajajo težave z geometrijo, a vseeno je hudo zanimivo videti, kako se mapa prvega dela obnese v bolj modernem pogonu, saj Geralt lahko stopnjo prečka nemoteno in ob njegovem plezanju čez prepreke se mi je utrnila solzica. Igralci prvega Witcherja boste znali povedati, koliko časa ste izgubili med prečkanjem sveta, saj je bil Geralt tam tako okoren, da ni bil zmožen preplezati niti najmanjše ovire, kar je občutno podaljšalo potovanja – še posebej ob stranskih nalogah.
The Witcher 1 bo sicer dobil svojo uradno predelavo. Na njej dela poljski studio Fool’s Theory, CD Projekt RED pa bo deloval kot podporni studio. A na ta projekt bo treba še dolgo čakati, saj ima napovedan izid za naslednjim uradnim delom The Witcher franšize, ki trenutno nosi ime Project Polaris in je od izida oddaljen vsaj še leto ali dve.
Niso samo igričarski založniki tisti, ki v zadnjih letih na veliko kupujejo konkurenco, saj se je to zdaj začelo dogajati tudi na področju igričarskih novičarskih strani. Ziff Davis oziroma njegova divizija IGN je včeraj najavil odkup celotne branže Gamer Network, ki si lasti cel kup konkurenčnih igričarskih spletnih strani, kupčija pa je bila sklenjena za nerazkrito ceno.
IGN Entertainment acquires Eurogamer, GI, VG247, Rock Paper Shotgun and more. New owner makes redundancies across the Gamer Network portfoliohttps://t.co/tQLcmNxpPt
IGN si zdaj lasti popularne spletne strani Eurogamer, Rock Paper Shotgun, GamesIndustry.biz, Dicebreaker in VG247. Hkrati je IGN pridobil delež strani Outside Xbox, Digital Foundry in Hookshot, ki ima pod sabo strani PushSquare, Nintendolife, Time Extension in PureXbox.
Takšni ogromni prevzemi konkurenčnih igričarskih strani so vsekakor nenavadni, a tako kot je to v navadi bilo pri prevzemih raznih založnikov, bodo tudi tule določene službe postale odveč in že so se začela odpuščanja – urednik GamesIndustry.biza je moral po 12 letih zapustiti svojo pisarno in zdaj išče drugo zaposlitev.
Ta prevzem je začel dišati po monopolu trga, vendar pa je trenutno raznoraznih igričarskih tujih strani toliko, da kakšna tožba verjetno ne bi obrodila sadov. Strani, ki se bavijo z gamingom, so sicer v zadnjih desetih letih morale opraviti korenite spremembe: med drugim jih je mnogo opustilo izdajanje tradicionalnih fizičnih revij in so se preselile povsem na digitalno pisanje, vendar pa je ob tem bilo treba izgruntati nov način služenja denarcev. Nekateri so preklopili na nadležne oglase, tisti najbolj popularni pa za branje večjih člankov zahtevajo naročnino. Vsi se na novo ero digitalnega novinarstva niso odrezali enako dobro, v teh težkih časih, ko se odpuščanja dogajajo na vseh plateh igričarske industrije, pa je za nekatere bila rešitev samo v odkupu iz strani večje ribe kot je IGN.
Odkrito povedano mi je bil tisti prvi napovednik za dodatek Shadow of the Erdtree, ki ga bo kmalu prejela igra Elden Ring, čisto dovolj in v bistvu o njem niti nočem vedeti preveč, saj preferiram, da me razvijalec FromSoftware preseneti med igranjem. Vendar pa nas zdaj od izida loči samo še en mesec in založnik Bandai Namco mora nekaj dodatnega postoriti na promociji, zato je za nas pripravil frišni napovednik, ki se tokrat loti štorije.
Kljub temu, da sem že dolgo privrženec FromSoftwarovih iger, se mi velikokrat ne sanja preveč, kaj točno v teh igrah počnem, kdo so glavni liki in kakšna so med njimi razmerja. Raje uživam v naprednem boju in raziskovanju ter turobni atmosferi, hkrati pa se divim dizajnu šefov. To tradicijo zmedenosti sem nadaljeval tudi v Elden Ringu, čeprav je tokrat razvijalec za pisanje štorije sveta vpoklical priznanega pisatelja Georgea R. R. Martina in v ozadju je baje cela zgodovina političnih navez, ki pa so šle povsem preko moje glave.
Novi napovednik v glavo postavi Messmerja in Miquello, ki se je od tega ločila, to pa je spočelo pravo vojno. Nakar vidimo kadre velikih pošasti in zopet se pojavi tisti ognjeni velikan, ki ima tokrat družbo drugih titanov in že razmišljam, kako bo ta odporen na mojo nabrano orožarno trenutnega lika, ki ga imam pripravljenega za preigravanje tega dodatka. Moj Blasphemous Blade bo verjetno tule izpadel bolj šibek, saj njegov poseben napad izvrže ognjeni napad, ti nasprotniki pa se že zdaj kopajo v plamenih in jim ni nič hudega.
Dodatek Shadow of the Erdtree izide že 21. junija, tole pa bo edina razširitev za osnovno igro.
Tako kot nam modni trendi vsako leto narekujejo kakšno specifično barvo ali barvno kombinacijo, se tudi v svetu filmov, serij in knjig nenadoma nekdo oklene specifične tematike, nakar na to začnejo deževati razne ekranizacije iz vseh strani. Nekaj let nazaj so nenadoma postali popularni Vikingi in na televiziji smo skoraj istočasno spremljali dve seriji Vikings in The Last Kingdom, nakar se je ta norija preselila še v igričarske vode.
V to dobo je preskočil God of War in tudi Ubisoft je serijo Assassin’s Creed preko Valhalle preselil na zmrznjeni sever Evrope. Vmes pa smo dobili še malce drugačen vpogled v to kruto, s krvjo prežeto ljudstvo, saj nas je razvijalec Ninja Theory leta 2017 tja odpeljal preko igre Hellblade: Senua’s Sacrifice, ki se je takrat ponašala z nenavadnim naslovom “AAA igre v indie vodah”. Igra je nase navlekla tako veliko pozornosti, da je razvijalca kupil Microsoft, nakar se je Ninja Theory par let potikal po Islandiji ter pridno virtualno poustvarjal njene čare, dokler ni po vseh teh letih nadaljevanje Senua’s Saga: Hellblade II končno postalo nared.
In rezultat finalnega izdelka je fascinanten in čeprav se igra še vedno malce preveč oprijema šibkih igralnih temeljev predhodnika, je prezentacija vikinških bajk in povesti tako prepričljiva, da ji lahko oprostimo kakšen manjši mimosunek.
Razvojna ekipa: Ninja Theory Založnik: Microsoft Platforme: PC, XSX Nakup:Steam Datum izida: 21. maj 2024 Igrano na: PC
VIDEO RECENZIJA
Drugi del še vedno sledi avanturam bojevnice Senue, ki nas je v originalni pripovedi popeljala skozi njeno notranjo borbo proti demonom, ki so jo zasledovali na vsakem koraku, njen cilj pa je bil rešiti svojega ljubega iz prijemov vikinškega pekla Hel. Vmes jo je naskočilo cel kup nepridipravov ter bajeslovnih bitij, medtem ko so ji Furije ves čas šepetale v uho in jo vodile skozi njeno pot. A igra je hkrati namignila, da se te stvari okoli nje niso zares dogajale in da so vse te njene borbe le posledica duševnega bolnika, ki se bori s psihozo, zaradi katere vidi in sliši stvari, ki jih tam v bistvu ni.
Hellblade II nadaljuje to zgodbo, vendar pa so stvari že od začetka bolj zakoličene v realnosti. Senua se znajde ujeta na ladji sužnjelastnikov, nakar jim po spletu naključij uspe pobegniti, a njena pot naprej niti približno ne bo lahka. Da bo pot trnava nam nakaže že uvodna sekvenca, saj ubogo dekle nima niti minute predaha, da bi si iz obraza izprala kri, že je vržena v naslednji spopad oziroma jamo, ki je noče in noče izpustiti iz svojih krempljev, zato nas bo naprej gnala samo sla po preživetju in maščevanju proti tistim, ki so ji uničili domačo naselbino.
Grafična podoba je naravnost neverjetna in nihče vam ne bo zameril, če boste kakšno minuto samo opazovali bližnji potoček.
Bomo pa tokrat na naši poti manj osamljeni. Dobra, Senua tako ali tako nikoli ni zares sama, saj ji v glavi šepeta več različnih glasov in ti imajo skorajda svoje osebnosti, ki jih skozi igranje lahko izluščiš iz ozadja. Vendar pa jo bodo zdaj na poti spremljale takšne čisto prave osebe iz mesa in krvi, ki se zanašajo na njeno pomoč, saj severnjaškim deželam grozijo velikani, ti pa bodo tokrat naše glavne tarče, saj jih bo treba izničiti, kar je praktično nemogoča naloga, saj so označeni za nesmrtne bogove.
Že od uvodnega kadra je hitro jasno, da Ninja Theory teh zadnjih nekaj let ni sedel na rokah, ampak je izpopolnjeval tehnologijo realistične grafične podobe in ta je v končnem izdelku naravnost neverjetna. Mislim, da lahko upravičeno Hellblade II označim za grafično trenutno najbolj izpopolnjen izdelek, ki smo ga videli na vseh platformah do sedaj in čeprav so igre kot so The Last of Us Part 2 in Cyberpunk 2077 videti impresivno, je Hellblade vseeno videti kot naslednji korak sestavljanja realistične grafične podobe. Obstajajo kadri, kjer se Senua in njeni spremljevalci čutijo kot da bi jih samo preslikali iz resničnega življenja in čez njih poveznili kakšen filter, zato sem se med igranjem nekajkrat ustavil in preprosto zijal v ekran, saj nisem mogel verjeti, da je grafika res napredovala do te stopnje, ki jo zdaj lahko spremljal. Podoba, ki jo čara pogon Unreal Engine 5, ni impresivna samo na obraznih animacijah, ampak tudi pri slikanju fotorealistične okolice, za katero se vidi, da je bila poustvarjena po resničnih skalah Islandije. Hellblade 2 je tako impresiven, da lahko nekaj minut samo stojiš ob potočku in spremljaš njegovo realistično žuborenje.
Tole je videti kot neka skrivalna misija, a na žalost igra ne vsebuje tako razgibanega igralnega elementa.
Vse to podpira fantastična zvočna slika, ki je bila že v prejšnjem delu impresivna, tule pa zna celo pošiljati srh po telesu. Ninja Theory se je zopet poslužil tehnike binauralnega zvoka, kar pomeni, da imate res občutek, da vas iz različnih strani nagovarjajo razni glasovi in ti celokupno dodajo neverjetno stopnjo imerzije. To je eden od redkih naslovov, kjer sem izklopil podnapise, saj me je kakršenkoli element uporabniškega vmesnika samo odklopil od zatopljenosti in res me zanima, kako globoko bi v igro padel, če bi okoliški glasovi govorili slovenščino. Šepetanje, ki ga ves čas sliši Senua, je namreč velikokrat odražalo moje trenutne misli in prepričan sem, da bi glasovno podajanje v slovenščini izkušnjo prepeljalo na naslednjo stopnjo, zato lahko samo zavidam vsem tistim, ki jim je angleščina materni jezik.
Prezentacije je torej vrhunska, kaj pa igralnost? No, že prejšnji del na ta vidik igralne izkušnje ni stavil veliko in nadaljevanje gre bolj ali manj po korakih predhodnika. Večino časa boste tekali med lokacijami, poslušali notranje glasove ali pa tiste od spremljevalcev, nakar bo vsake toliko treba rešiti kakšno manjšo uganko, ki pa niso preveč zakomplicirane. Še vedno boste po okolici iskali simbole, ki jih bo treba ujemati s tistimi, ki jih ima Senua v glavi, a k sreči je teh delov manj kot v prejšnjem poglavju in njihove rešitve so lažje. V bistvu bi lahko shajali tudi brez njih, saj res ničesar ne prinesejo k izkušnji, ampak samo upočasnijo že tako počasno odvijanje dogodkov, zato so ti segmenti bolj nadležni, kot pa privlačni za igranje. Najbolj zabavni segmenti so tisti, kjer se moramo boriti proti velikanom, saj je tam igralna formula veliko bolj razgibana, a teh trenutkov je na žalost bolj malo in bi hkrati lahko bili malce težji.
Boja je manj kot v predhodniku in pariranje je tokrat bolj zahtevno.
Potem je tu boj, ki v primerjavi s predhodnikom ni naredil kakšne resne evolucije. Senua se tokrat zopet lahko bori samo z mečem in na voljo imamo lahek in težji udarec. Sovražniki, ki so zopet premalo raznovrstni, so presneto hitri in v bistvu je najboljša taktika, da počakamo na njihov zamah, tega pariramo, nato jih udarimo s težkim udarcem in nato spet ponovimo vajo. Ko se nam napolni merilnik lahko upočasnimo čas, kar nam omogoči hitro uničenje določenega grdavža, nakar na vrsto pride naslednji. Pariranje se mi je tokrat zdelo težje kot v predhodniku in čeprav boj ni preveč raznovrsten, se vsaj malo odkupi na račun spektakularnih kadrov in realističnih animacij.
Hellblade 2 je v svoji srži čistokrvno nadaljevanje, tako da samo nadgradi že vzpostavljene elemente prejšnjega dela, k izkušnji pa ne doda nič resnično novega. To je še vedno izjemno linearna avantura, ki nas naprej pelje samo po eni in edini poti, Senua pa je včasih tako lesena, da ne zna preskočiti niti najmanjše prepreke, ampak lahko skoči ali spleza samo tam, kjer si je to začrtal razvijalec. Zaradi te premočrtnosti raziskovanje stranskih poti nima res kakšnega pomena, zato boste skoraj vedno držali gobico ali tipko za naprej, včasih pa vas zna od tega zaboleti prst. Hellblade 2 namreč vsebuje polno ozkih prehodov skozi katere se mora nato Senua boleče počasi premikati in ob tem včasih ne veš, ali se premika sama od sebe ali na račun našega držanja tipke. Ninja Theory je v tem pogledu včasih pretiraval in stavim, da zna ta počasnost kakšnega igralca odvrniti že v uvodnem segmentu igre, kjer Senua več kot 2 minuti pleza po kamnih.
Omeniti moram še optimizacijo. Zadevo sem igral na PC-ju in čeprav je stvar v redu optimizirana, je izjemno požrešna do pomnilnika grafične kartice. Moja RTX 3070 vsebuje 8 GB tega pomnilnika, a vsake toliko se je zgodilo, da je igra preprosto presegla to velikost – navadno se je to zgodilo ob prehodih scen, zaradi česar se je vse skupaj začelo hudo zatikati in sličice na sekundo so zgrmele na številko 10 in manj. Pomagal je samo skok nazaj v začetni meni, a s tem sem velikokrat izgubil storjeni napredek, kar je še posebej najedalo, če se je to zgodilo sredi daljše bitke.
Celokupno gledano je Senua’s Saga: Hellblade II odlična izkušnja, vendar pa se morate pred igranjem zavedati, da je to linearna igra, ki zahteva veliko potrpežljivosti igralca in vam po končanju dokaj kratke kampanje ne ponuja resnih izgovorov za ponovno preigravanje. A če vam je to po godu, potem je tole vsekakor stvar, ki jo morate preigrati, saj tako intimnega spusta v vikinške bajke še nisem izkusil, fantastičen dizajn okolice, sovražnikov, velikanov ter naravnost neverjetna grafična preobleka pa iz zadeve naredijo zapomljiv izdelek, ki si zasluži še vsaj en del in morda bo ta naredil nekaj večjih potrebnih sprememb tudi na dejanskem igralnem področju, zaradi katerega bi franšiza lahko postala zanimiva tudi širšemu krogu igralcev.
Slovenija vsako leto resda ne gosti kakšnih večjih mednarodnih igričarskih ali anime sejmov, vendar pa se zna to kmalu spremeniti. Naša dežela drži kopico pridnih navdušencev nad takšnimi tematikami, ki so nato začeli delati na svojih lastnih sejmih. Imamo svojo anime konvencijo MofuCon, vsako leto pa nas zdaj že tradicionalno pozabava sejem Na meji nevidnega, ki je zdaj že tako velik, da ga društvo Šmaug prireja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in tako bo tudi letos.
Da te konvencije sploh obstajajo je pravi čudež, saj delujejo na principu prostovoljcev, tako da organizatorji resnično verjamejo v svoje delo in ga naprej goni samo strast do takšnih prireditev. Kljub prostovoljcem pa je konvencija Na meji nevidnega profesionalno spočet dogodek, ki je vsako leto po vsebini samo še širši.
Sejem nosi oznako “največji slovenski geek dogodek” povsem upravičeno, saj se odvije 25. maja, to pa gre na račun praznika dneva brisače. Kaj je dan brisače, porečete? Če tega ne veste, potem niste pravi geek, zato brž skočite v lokalno knjižnico po kopijo knjige Štoparski vodnik po galaksiji priznanega avtorja Douglasa Adamsa, kar vam ne bo samo spremenilo vsakdanjega dojemanja življenja, ampak vam bo prineslo tudi novega spoštovanja do delfinov.
Za obisk sejma poznavanje geekovske kulture sicer ni nujno, je pa priporočeno. Najbolj znan del konvencije je tekmovanje v cosplayu in to bo prisotno tudi letos in bo dodatno razširjeno, saj bomo gledali tudi v mednarodno tekmovanje Cosplay Champions, kar pomeni, da bomo ugledali tudi pet tekmovalcev iz tujine, ti pa se bodo spopadli z našimi domačimi kreatorji cosplay vsebine.
Ma glavnem odru ne bo manjkalo dogajanja, saj se stvari začnejo odvijati že ob 10.00, čakajo pa vas razne delavnice, predavanja, izzivi, tekmovanja in kvizi. Ločeno bo moč obiskati tudi predavalnica z raznimi zanimivimi temami tipa “Ženske v Star Treku” in zgodovinskim pregledom fantazijske znamke Dungeons & Dragons, ki letos praznuje že svojo 50. obletnico.
Ne bo pa vam treba samo sedeti na stolu, saj vam bo izdelke predstavilo več kot 100 razstavljavcev in ustvarjalcev, marsikakšen od teh pa bo ponudil kakšen preizkus izdelka. Prisotno bo tudi slovensko podjetje UVI, ki si lasti svoj nabor periferije, stolov, miz in dirkalnih simulatorjev, tam bo Lenovo s svojimi računalniki in prenosniki, kot vedno pa bo ponujena tudi opcija VR igranja – za to bo tokrat poskrbelo slovensko društvo VR SLO.
Poskrbljeno bo tudi za hrano in jedačo, najmlajši pa imajo rezerviran svoj posebni kotiček, z interaktivnimi dejavnostmi, ki so prilagojene prav za otroke. Starši ste lahko tako brez skrbi, da bi vaš pomladek zehal zaradi zdolgočasenosti – prej bo imel odprta usta ob gledanju vseh odlično kostumiziranih cosplayerjev, saj bodo njegovi najljubši junaki naenkrat oživeli pred njegovimi očmi.
Več informacij najdete na uradni strani, kjer lahko tudi kupite vstopnice – omogočen je tudi nakup družinskih paketov, ki pošteno znižajo ceno nakupa individualnih vstopnic.
Ljubitelji virtualnega cestnega dirkanja smo se pod eno streho zopet združili pretekli vikend, saj je na lovljenje ovinkov čakala igra Assetto Corsa Competizione, streho pa nam je gostoljubno ponudil partner Mimovrste, ki zdaj že drugo leto zapored izvaja tekmovalne dogodke Gaming terminal.
Dober glas očitno res seže v deveto vas, saj smo enak dogodek spočeli že lani, letos pa se je zaljubljencev v bencinske hlape kmalu nabralo toliko, da smo morali zvišati mejo tekmovalcev in na fizični lokaciji trgovine Mimovrste nas je obiskalo kar 35 igralcev, vsak od njih pa je bil pripravljen dokazati, da si zaslužijo lovoriko najboljšega Gaming terminal dirkača v 2024, kar ni samo laskav naslov, ampak je tudi dobičkonosen, saj smo podelili kar nekaj lepih nagrad med osem najboljših dirkačev.
Igralci so lahko izbirali med dirkanjem izza televizorja ali ukrivljenega monitorja.
Zaradi razpona tekmovalcev smo tokrat pripravili štiri simulatorje, ki so bili sestavljeni iz računalnika Lenovo Legion, simulatorja UVI Racing PRO V2 ter paketa volana in pedalk Logitech G923. Igralci so se lahko usedli bodisi za ukrivljen monitor ali pa televizor, nakar so si na ušesa še poveznili slušalke in se spustili v divje preganjanje ovinkov, ki je bilo sestavljeno iz 10 minutah treninga, temu pa je nato sledilo še 10 minut merjenja najboljšega kroga proge Monza.
Na tekmovanje so prišli bolj resni in manj resni igralci, tako da je bil razpon časov velik, dirkač Primož M. pa je že dokaj zgodaj postavil čas 2:03:687, ki se je cele ure zdel praktično neulovljiv. Tekmovalci so se sicer temu času približali, a ga niso premagali. Primož se je tako že praktično veselil zmage, dokler čisto na koncu za volan ni sedel Jernej S., ki si je s časom 02:03:490 prislužil zlato kolajno, z bronom pa se je na koncu zadovoljil Gašper M., ki je tretje mesto zgrešil za pičlih 8 stotink.
Nagrade so bile prava poslastica in dejansko so partnerji prispevali več kot smo načrtovali. Vsak tekmovalec je domov odnesel darilno vrečkico, ki je odtehtala vplačano prijavnino, prvih osem pa je dobilo še nekaj dodatnih priboljškov. Bronasta medalja je s sabo prinesla tudi slušalke JBL Quantum 360p, srebrna pa miško Logitech G502X. Zmagovalec je domov odnesel čisto pravi PC in sicer gre za vrhunski Lenovo Legion T5, ki v sebi drži grafično kartico RTX 4070, kar pomeni, da ni priročen samo za dirkanje, ampak tudi igranje najnovejših in grafično najbolj intenzivnih iger.
Prvi trije so bili s svojim izplenom več kot zadovoljni.
Poleg samega dirkanja so se tekmovalci tudi malce podružili, zunaj pa jim je stregel čisto pravi picopek, ki je vsakemu tekmovalcu dostavil mini pico – če je bil ta seveda željan potešiti lakoto. Prisotno je bilo tudi društvo 32nd Drift Squadron, ki je zunaj postavilo dva mična cestna dirkalnika, hkrati pa je bil tam prisoten napredni simulator Racing SIM Extreme.
Kot vedno se moramo na tem mestu zahvaliti tudi partnerjem. Seveda je tu trgovina Mimovrste, ki je priskrbela prijeten prostor in nekaj nagrad, topla zahvala pa gre tudi v smer Logitecha, ki nas zdaj pridno spremlja že vrsto let. Ne smemo pozabiti tudi na Lenovo, ki je dodal glavno nagrado in na UVI, ki je s svojimi dirkalnimi simulatorji samo še dodal češnjico na vrh slastne dirkalne tortice.
Podjetje MSI se je na začetku višanja pomladnih temperatur domislilo akcije, ki bi šla ravno v nasprotno smer in bi znižala cene nekaterih njihovih prenosnikov, ki jih majo po svojem dolgoletnem poslovanju že cel kup in tekom razvoja so se ti izdelki razvili v različne smeri – bodisi igričarske ali pa pisarniške.
V trgovini BigBang so znižanja pridobili predstavniki obeh taborov in za vas smo si ogledali dva najbolj zanimiva predstavnika, ki pa se tudi cenovno pošteno razlikujeta, tako da bo vsak žep našel svojega potencialnega lastnika.
Če morda te dni iščete nekaj, kar bi lahko izkoristili zgolj za tipkanje dokumentov in brskanje po internetu potem je morda za vas pripraven prenosnik MSI Modern 15. Pri iskanju cenovno ugodnih računalnikov vedno utrpi kakšen vidik izkušnje, vendar pa kupec velikokrat ušteje že pri svojih pričakovanjih, saj morajo ta stati na realnih tleh. Za prenosnik izpod jurja evrov boste bolj težko dobili nekaj, kar bo igre poganjalo pri najvišjih grafičnih nastavitvah in visokih sličicah na sekundo. Modern 15 je zato usmerjen v delo, ampak to svojo nalogo opravi dostojno. Premer ekrana znaša 15,6 palca, maksimalna izgotovljena ločljivost pa je 1920 x 1080, kar zadostuje za prijetno delo, brez pretiranega naprezanja oči. Procesor Intel Core i5-1235U poskrbi za hitro nalaganje spletnih strani, 16 GB pomnilnika pa je ravno tako dovolj za vsakdanje delo in tudi pri shranjevanju datotek ne boste imeli problemov, saj znotraj najdemo 512 GB velik SSD.
Škoda samo frekvence osveževanja, ki teče pri 60 Hz, a za vse to se odkupi trenutna cena, ki je padla na vsega 549 €, zraven pa je vključen tudi operacijski sistem Window 11 Home.
Če pa si morda ob delu občasno zaželite tudi nekaj preigravanja iger, potem je morda bolje pogledati v smeri prenosnika Cyborg 15. Ta si sicer s prej opisanim modelom deli marsikakšno podobnost: tudi tule vas denimo čaka 16 GB pomnilnika in 512 GB velik SSD, a vse ostalo je znotraj tega računalnika znatno nadgrajeno.
Premer zaslona je sicer isti: 15,6 placa z enako ločljivostjo 1920 x 1080, a se slika tule osvežuje pri močno bolj prijetnih 144 Hz. Tudi procesorska moč je tule pošteno višja, saj znotraj prenosnika brni Intel Core i7-12650H, nakar pridemo še do grafične kartice, ki je prejšnji model sploh ne vsebuje, tule pa je na voljo Nvidia RTX 4060. Gre za aktualno generacijo grafičnih kartic, ki se jih da pridno izrabiti tudi v najbolj modernih igrah: 4. generacija RTX grafičnih kartic vsebuje tehnologijo “Frame Generation”, ki v igrah dobesedno podvoji sličice na sekundo in ta stvar še posebej pride prav prenosnikom, ki so navadno glede moči podhranjeni v primerjavi s svojimi PC bratranci. Skratka, Cyborg 15 bi znal tudi kakšnega lepotca tipa Cyberpunk 2077 poganjati pri visokih grafičnih nastavitvah, kar iz njega naredi priporočljiv nakup.
Cyborg 15 je znižan na 1.099 €, ob njem pa ne dobite nameščenega operacijskega sistema, zato boste tega morali poiskati na svojo roko. Alternativno je na voljo tudi prenosnik MSI GF63 Thin, ki za 999 € vsebuje podobne zmogljivosti, le da grafična kartica RTX 4050 malce šibkejša, a se prenosnik pri tem odkupi z že nameščenim operacijskim sistemom Windows 1 Home.
Akcijske cene veljajo do 26. maja, polno ponudbo popustov pa si lahko ogledate na sledeči povezavi.
Microsoft je po letih sodniških bitk, ubadanja z regulatorji in sklepanji kupčij z zunanjimi partnerji lani vendarle uspelo doseči dokončno zmago in odobritev nakupa založnika Activision Blizzard. Kupčija je bila vredna neverjetnih 75 milijard dolarjev, kar je tako visok znesek, da tudi za Microsoft ni ravno drobiž.
Založnik je letos začel pošteno prevetritev svojega igričarskega finančnega modela, saj ob tako veliki vsoti šef Satya Nadella pričakuje določene rezultate. Začela so se tako odpuščanja in zapiranja kupljenih razvijalcev, zdaj pa so se začele tudi priprave za izkoristek največjega dela prej omenjene nabave: franšize Call of Duty.
Ko je Microsoft prvič najavil nakup založnika Activision-Blizzarda, je večina igralcev odločitev pozdravilo z navdušenjem, saj se je v misli takoj prikradla ideja, da bodo zdaj vse predhodno izdane igre franšize Call of Duty postale tudi del naročnine Game Pass. To je vsekakor razlog za slavje, saj je založnik Activision bil znan po ohranjanju visokih cen preteklih poglavij CoD-a, pa čeprav je od izida teh preteklo mnogo let. Poteza je bila sicer za založnika logična, saj je ta želel igralce privabiti v najbolj aktualen del, ki je hkrati ponujal ogromno priložnosti za dodaten zaslužek preko mikrotransakcij, hkrati pa ni želel preveč drobiti igralne baze navdušencev nad večigralstvom.
Spletna stran The Wall Street Journal zdaj poroča, da Call of Duty res prihaja na Game Pass in to na malce drugačen način, kot pa so morda pričakovali igralci. Na Game Pass naj bi namreč prišel svež del, ki ga bo Microsoft razkril na svoji junijski konferenci, špekulacije pa pravijo, da bo to nov del sage Black Ops. Igralci bodo tako dobili možnost, da namesto nakupa svežega poglavja CoD serije, ki stane med 60 do 80 € in celo več, tega na dan izida dobijo kar vključenega v Game Pass, ki stane 9,99 € mesečno.
To je vsekakor dobra ponudba in Microsoft naj bi jo razkril sredi svoje junijske konference, poročilo pa ne omenja, ali bodo na servis istočasno prispele tudi ostale igre te franšize.
IMPORTANTE ACTUALIZACIÓN 💥
Podemos asegurar que vienen cambios en los Tiers de Xbox Game Pass debido sobretodo a Call Of Duty.
Aún quedan cosas que confirmar, pero espero poder informar sobre ello pronto. https://t.co/ccQAilp63s
— eXtas1s 🎮 Noticias & Rumores (@eXtas1stv) May 17, 2024
Prihod Call of Dutyja bi znal s sabo pritegniti tudi negativne posledice, saj so se na spletu razširile govorice o dražjih cenah storitve Game Pass. Na X-u se je oglasil Extas1s, ki je pred tem napovedal belo različico konzole Xbox Series X, in po njegovih informacijah naj bi Game Pass pridobil novo stopnjo naročnine, ki bo tam specifično zaradi serije iger Call of Duty. Več informacij ni znanih, a hkrati bi se ob tem lahko spremenile naročnine tudi za druge stopnje.
Microsoft namreč v regijah, ki uradno podpirajo konzolo Xbox Series X, že zdaj nudi 4 stopnje naročnin: Game Pass Core, Game Pass za Xbox Series X, Game Pass za PC in Game Pass Ultimate – slednji ponuja tako igre za PC, kot tudi konzolo, hkrati pa omogoča pretočno igranje. Teh stopenj je malce preveč in morda Microsoft razmišlja o bolj enostavnem in manj zmeden pristopu trženja naročnine, ki bi jo znal nato lažje predstaviti novim potencialnim trgom.
Čistokrvnih ugankarskih iger tipa Myst nam hudo primanjkuje in tega žanra se dandanes v bistvu lotevajo samo še indie razvijalci, od malce večjih založniških hiš pa v bistvu živi samo še Cyan Inc., ki nam je leta 2021 prinesel predelavo igre Myst in trenutno dela na povsem sveži igri Riven.
Razvijalec Littlefield Studios je vsekakor privrženec Cyanovih iger, zato so se lotili svojega lastnega projekta Machinika: Museum in tega so leta 2021 spravili na Steam, kjer si je igra pridobila kar lepo število zvestih igralcev. Njena ocena na tej platformi je napredovala do statusa “Very Positive“, zdaj pa se bo ocen nabralo še malce več, saj nam razvijalec ta naslov ponuja povsem brezplačno.
Premisa te igre je dokaj originalna: človeštvo je v prihodnosti naletelo na tako velik skupek nezemeljskih predmetov, da so te postavili kar v muzej, na nas pa je, da vse te nenavadne naprave podrobno pregledamo in popravimo. To je sicer naš vsakdanjik, a tokrat je naša naloga zaradi neznanih razlogov še posebej urgentna, tako da tekom igranja ne boste reševali samo raznih ugank, ampak boste dobili tudi priliv misteriozne zgodbe.
Igranje tako spominja na igro The Room, saj ne boste potovali po celem svetu, ampak boste večino časa preživeli znotraj muzeja, čaka pa vas veliko pretikanja raznoraznih stikal, številčnic in praskanja po glavi. Pri vsaki napravi bo najprej treba ugotoviti, kako ta sploh deluje in kakšne posledice ustvari naše klikanje, nakar je treba vse skupaj pripeljati do logičnega sosledja, dokler uganka ni rešena.
Pri ugankarskih igrah je največkrat največja težava ravno uganka, ki mora biti dovolj logična, da igralec čez čas ne postane živčen in začne klikati na slepo. Glede na recenzije je Machinika: Museum to nalogo opravila dostojno in največ slabih kritik je delež uporabniški vmesnik ter nekoliko nerodne kontrole. Dobra novica je uradna podpora za kontrolerje, kar pomeni, da je stvar ugodno možno preigravati tudi na Steam Decku.
Machinika: Museum bo za brezplačni prevzem na voljo vse do 27. maja in zabave tu še ne bo konec. Razvijalec Littlefield Studio namreč še za letos načrtuje splovitev nadaljevanja Machinika: Atlas, ki vsebuje svojo lastno Steam stran s slikami in napovednikom.
Za igro Redfall sem imel slabe občutke že ob njenem prvem napovedniku, ki se ga še spomnim kot zaključno presenečenje Microsoftove prezentacije za katero se je predhodno govoričilo, da bo predstavila novi projekt razvijalca Arkane. A igralci smo pričakovali napoved igre Prey 2 ali pa morebiti Dishonored 3 in ne večigralske vampirske streljačine, ki preprosto ni bila videti kot nekaj, kar bi bila strast tega razvijalca.
Nakar je Redfall izšel v dokaj slabem stanju in Microsoft se je opravičil in nam takrat zatrdil, da bo stvar popravljena in bo vsekakor dosegla svoj polni potencial. Samo eno leto kasneje pa se je situacija korenito spremenila, saj je bilo nedavno najavljeno, da bo razvijalec Arkane Austin zaprl svoja vrata in delo na Redfallu se ne bo nadaljevalo več.
No, Microsoft je nekdo prepričal, da bi bilo dobro za Redfall izdati vsaj še eno posodobitev, ki je bila verjetno že v razvoju, še preden je ven prišla novica o zapiranju studia. Uradni X račun je zapisal, da bo igra dobila svojo 4. posodobitev in ta je videti konkretno, saj bo vsebovala stvari, kot je možnost igranja brez internetne povezave, prenovljeno mapo in možnost pavziranja med igranjem.
Thank you for all your supportive messages.
We are working to release our final update, Game Update 4, that brings revamped Neighborhood and Nest systems, Single Player Pausing, Offline Mode, and more.
We’ll provide additional details soon. Thank you all.
Redfall se sicer igra kot povsem enoigralski naslov, a četudi kampanje ne nameravate preigravati v navezi z drugimi igralci, brez konstantne internetne povezave stvar preprosto ne bo delala. Microsoft se zaveda, da to ne bi bilo dobro za prihodnost tega naslova, saj bodo strežniki slej ali prej zaustavljeni, nakar bi v svoji knjižnici Game Pass naslovov držali igro, ki bi bila nefunkcionalna. Zato so odobrili izdajo še ene posodobitve, datum izida te pa zaenkrat ostaja neznanka.
Redfall je ob izidu prodajal sezonsko prepustnico Hero Pass in zdaj ta ne bo dostavila vse obljubljene vsebine. Microsoft in Bethesda bosta namesto tega vsem kupcem ponujala vračila – glede podrobnosti teh se lahko obrnete na uradno spletno stran.
Trgovina Epic Games je započela novo razprodajo iger in kot navadno so to pospremili tudi z brezplačno podelitvijo enega od večjih naslovov. V preteklosti so se te brezplačnice že večkrat ponovile, a tokrat je spored prišla igra Dragon Age: Inqusition, ki je Epic Games zastonj še ni podelil.
Inqusition je tretji del serije Dragon Age in je leta 2014 naletel na mešane odzive. Nekateri kritiki so ga imeli radi, a bilo je to bolj ubogo leto večjih izidov iger, tako da kakšne konkurence ni bilo na sporedu. Igralci so bili s svojimi mnenji bolj razdeljeni: nekateri so pozdravljali odprti svet, ki ga je prvič v tej seriji predstavila ta igra, spet drugi so se pritoževali nad MMO-jevskimi opravki in slabo udejanjenimi stranskimi nalogami, ki so nato v primerjavi z igro The Witcher 3 iz 2015 izpadle naravnost patetično.
K sreči nam Epic Games podeljuje Game of the Year edicijo igre, kar pomeni, da ta vsebuje tudi vse naknadno izdane dodatke in marsikdo se strinja, da so ti kvalitetnejši od glavne kampanje. Jaws of Hakkon in The Descent s sabo prineseta nova območja za raziskovanje, medtem ko se dodatek Trespasser odvije po zaključku osnovne kampanje in pripravi teren za nadaljevanje Dreadwolf, ki ga bo razvijalec BioWare globlje razkril enkrat v prihajajočih poletnih mesecih.
Igra bo na voljo za brezplačni prevzem do 23. maja, nakar jo bo nasledil nov naslov, ki zaenkrat še ni bil razkrit.
Epic nam poleg brezplačne igre ponuja tudi mesečni preizkus naročnine Discord Nitro, ki jo lahko nato aktivirate na svojem računu. Ponudba je na voljo tudi tistim, ki ste naročnino enkrat že preizkusili, a ste jo nato preklicali. Discord je sicer brezplačni čvekalni program, vendar pa vam naročnina Nitro omogoči večji nadzor nad vašim avatarjem, pošiljanje večjih datotek in dostop do raznih unikatnih emotikonov.
Seveda je tu še razprodaja iger in na seznamu je kar nekaj lepih popustov. Assassin’s Creed Valhalla stane vsega 11,99 €, God of War lahko prevzamete za 24,99 €, Alan Wake 2 pa je znižan na 39,99 €. Razprodaja se izteče 13. junija in vsak nakup vam na vaš račun povrne 5 % vrednosti izdelka, ki jih nato lahko združite skupaj za nakup kakšnega drugega naslova.
Že nekaj mesecev je preteklo odkar je založnik Take-Two, skupaj z razvijalcem Rockstarjem, najavil naslednji del sage Grand Theft Auto. Dobili smo napovednik, ki je hitro dosegel rekordne številke, ob tem pa je bil zapisan datum izida, ki je bil postavljen bolj na široko, saj se je izpisala le letnica 2025.
Nekateri so zatorej upali, da se bo morda naslov pojavil že januarja naslednje leto, a ta upanja je v včerajšnjem finančnem poročilu poteptal založnik, ki je poslovanju napovedal svetlo prihodnost, hkrati pa se je dotaknil igre GTA 6, ki je dobila ožji okvir datuma izida in čeprav še vedno ne vemo meseca, je jasno vsaj to, da naj bi igra izšla enkrat v jeseni 2025.
Napoved izida v jeseni 2025 bi znala biti za marsikoga razočaranje, saj so določeni igralci odštevali mesece in če bi stvar izšla v pomladi 2025, bi to pomenilo, da bi bili od izida oddaljeni manj kot leto. Hkrati je to čakanje mučno za vse tiste, ki bi se igranja radi lotili na PC-ju, saj založnik igre še vedno ni napovedal za računalnike in če sklepamo po prejšnjih Rockstarjevih naslovih, bo PC verzija enkrat izšla, a najverjetneje s kakšnim letom zamika, kar potencialni izid na računalnikih postavi v jesen 2026.
GTA 5 medtem še vedno kaže več kot zdrave številke. Take-Two je v finančnem poročilu dodal, da je se je prodaja iz avgusta, ki je znašala takrat 200 milijonov prodanih kopij igre, zvišala na 200 milijonov. To pomeni, da je ta 11 let stari naslov v manj kot enem letu prodal 15 milijonov izvodov igre, hkrati pa se je tudi zvišala baza igralcev: GTA 5 je pridobil za 35 % več špilavcev, GTA Online pa za 23 %. Dodatni igralci so najverjetneje prišli tudi iz strani servisov Game Pass in PlayStation Plus, saj sta jo oba vključevala v svoj katalog iger, ki jih igralci dobijo ob rednem plačevanju naročnine.
Junij je zdaj že praktično izza naslednjega ovinka in vsi večji založniki se pridno pripravljajo za razkritja nekaterih svojih naslovov, za katere smo morebiti že prej dobili uradne najave in napovednike, čaka pa nas tudi nekaj presenečenj.
Eno od teh nam bo serviral založnik 2K. Vsaj tako pravi uradni X račun zdaj že tradicionalnega festivala Summer Game Fest, saj je ta najavil, da bo 2K predstavil novo igro iz ene od svojih največjih in najbolj priljubljenih franšiz. Tej izjavi je brž sledilo špekuliranje glede tega, kaj naj bi ta igra bila in o kateri franšizi je sploh govora.
Osebno bi na stavnicah svoj denar vložil v razkritje novega dela franšize Borderlands. 2K in njegovo starševsko podjetje Take-Two sta namreč nedavno kupila razvijalca Gearbox in sta zraven dobila tudi pravice do licence Borderlands. Od izida tretjega dela te franšize zdaj mineva že 5 let in čeprav je Gearbox vmes spočel samostojni ločen del Tiny Tina’s Wonderlands, verjetno na tem naslovu ni delala cela ekipa, saj bi ta morala vmes biti zaposlena s kodiranjem igre Borderlands 4. Hkrati moramo v obzir vzeti dejstvo, da avgusta v kina prihaja film Borderlands in zatorej bi bilo logično, da bi založnik nekako istočasno začel delati tudi na promociji naslednje igre – kdo ve, morda ta celo izide potem že enkrat v jeseni.
2K si lasti tudi nekatere druge licence, ki že dolgo počivajo in na internetu že leta sprožajo govorice o novem prihajajočem poglavju. Serija BioShock je na hladnem že od leta 2013 in 2K je v 2019 potrdil, da je bil nov del odobren in da tega programira svež studio Cloud Chambers. Nakar smo dobili govorice, da nas bo prihajajoča avantura vrnila v leto 1960 in nas postavila na Antarktiko, a nič od tega še ni bilo potrjenega uradno.
Na koncu je tu še franšiza Mafia, ki je svoj zadnji del dobila leta 2016, nakar nam je razvijalec Hangar 13 v letu 2020 zaigral na strune nostalgičnih spominov s predelavo prvega dela. Pri tej nalogi se je tako dobro obnesel, da je v 2022 najavil delo na povsem svežem delu in morda je zdaj ta napredoval do te točke, da nas čaka prvi napovednik.
Karkoli že je ta skrivnostni naslov, nanj ne bomo čakali tako dolgo, saj bo uradno razkrit že 7. junija.
Pri snovanju RPG izkušenj je pomembnih več dejavnikov in bolj malo je iger, ki znajo v enem paketu dostaviti dobro spisane like, zanimivo zgodbo ter kompleksen, a obenem privlačen boj. Navadno dobimo bodisi eno ali drugo, obstajajo pa tudi naslovi, ki en vidik izkušnje povsem odvržejo, zato da lahko vse moči usmerijo v izpopolnjevanje drugega.
Sem notri lahko uvrstimo igro Disco Elysium iz leta 2019, ki se nahaja znotraj žanra igranja vlog, kar pomeni, da bomo skozi kampanjo sprejemali odločitve, klepetali z drugimi prebivalci in nadgrajevali naše statistike ter vsake toliko nase pripasali še kakšen košček dodatne opreme. Vendar pa boja ni sploh, kar je za RPG naravnost bizarno, vendar pa je razvijalcu ZA/UM vseeno uspelo skupaj spraviti privlačno igralno izkušnjo, ki ji pet let kasneje še vedno ni para.
Disco Elysium resda ne vsebuje pretepanja in streljanja, vendar je igra kljub temu daleč stran od neke dolgočasne izkušnje. Čudovita je že grafična podoba, ki je videti kot da bi jo nekdo naslikal preko vodenih barv, zaradi česar ji 5-letni pretek od izida ni skazil lepote. Potem je tu še zanimiva detektivska zgodba, ki se odvija znotraj mesta, ki se še vedno ubada z vprašanjem demokracije in komunizma ter neverjetno dobro spisani liki, ki se ne nahajajo samo okoli nas, ampak prebivajo tudi v naši glavi. Večkrat boste morali za odločitve prepričati sami sebe, saj se naš junak smatra za “super detektiva”, a je v resnici pijanec, ki je praktično na robu smrti. Na vas je, da mu v glavi ohranite to iluzijo ali pa ga pripeljete do spoznanja krute realnosti.
Disco Elysium je po izidu prejel še nadgrajeno verzijo The Final Cut, ki je med drugim dodala tudi glasovno podajanje, kar je za takšen projekt velika poteza, saj je spisanega besedila za eno debelejšo knjigo. Ravno ta verzija je trenutno znižana v trgovini GOG in to za kar -75 %, kar njeno ceno spravi na vsega 10 €. Akcijska cena bo na voljo vse do 27. maja in za takšen znesek je stvar več kot priporočljiva – še posebej jo boste pozdravili lastniki Steam Decka, saj je kot naročena za ležerno preigravanje v kakšnem udobnem naslonjaču.
Na žalost se zdi, da kakšnega uradnega nadaljevanja ne bomo nikoli dobili. ZA/UM je namreč kmalu po izidu zapadel v težave glede vodenja studia, saj se je začel notri vmešavati založnik, nakar je studio zapustil vodja razvijalca in s sabo odnesel nekaj drugih pomembnih piscev, zdaj pa se vsi pretepajo okoli pravic do licence. K sreči nam originala ne morejo več vzeti, hkrati pa je ta navdihnil nekaj kvalitetnih posnemovalcev – eden takšnih je denimo igra Citizen Sleeper.
Naslednji Assassin’s Creed je bil včeraj uradno razkrit in kakšnega večjega presenečenja ob gledanju napovednika nismo doživeli. Že dolgo pred tem smo namreč vedeli, da se bo Assassin’s Creed Shadows odvijal v starodavni japonski in da se bomo tokrat borili proti raznim samurajem in ninjam.
Včerajšnji napovednik je poleg lokacije dogajanja razkril tudi dva glavna junaka. Vlogo pretkane in tihe ninje bo zastopala Naoe, medtem ko bo samurajski oklep nataknil Yasuke.
Razkritje obeh protagonistov je pri nekaterih igralcih sprožilo pritožbe, da se je Ubisoft zopet izneveril zgodovini, saj je Yasuke temnopolt, medtem ko so bili samuraji takrat tradicionalno belci. Ampak temu ni čisto tako: zgodovina pravi, da je Yasuke res obstajal in je bil leta 1550 prvi temnopolti samuraj, čeprav se o njem in njegovem rojstvu ne ve veliko. Kot tak je idealen kandidat za videoigro, ki nam bo pri vsaki misiji na razpolago ponudila dva junaka, vsak od njiju pa se bo do cilja lahko prebil na svoj način.
Ubisoft je po napovedniku malce bolj jasno razložil igralno formulo Shadowsa in kako se bosta v njem znašla naša dva protagonista. Naoe v odprtem boju ni močna, zato se bo zanašala za skrivanje po sencah in hitre usmrtitve nasprotnika. Za razliko od prejšnjih modernih Assassin’s Creedov bo Shadows dejansko nekaj dal na prikrit dostop, saj nas bo pri igranju spremljal merilnik svetlobe, ki nam bo dal vedeti, kako dobro smo skriti, Naoe pa bo imela celo sposobnost daljinskega ugašanja virov svetlobe, določene razdalje pa bo lahko prečkala preko kavlja z vrvjo, kar ji bo odprlo nove poti naprej. Shadows naj bi bil celo tako napreden, da bodo vremenski pogoji vplivali na obnašanje sovražnih patrulj: če bo padal dež, se bodo stražarji skrili pod streho, a če bo padal sneg, se lahko na strehah pojavijo ledene sveče in naši neprevidni koraki znajo te zrušiti na tla, kar bo sovražnika opozorilo na našo lokacijo.
Yasuke bo po drugi strani skrivanje zavrgel in se raje lotil odprtega boja. To je navsezadnje tudi logično, saj se Yasuke naknadno ne bi mogel preveč dobro skrivati znotraj množic, saj bi bil zaradi svoje barve kože takoj prepoznaven. Poprijel bo torej raje za katano in temu bo sledila karnaža manjših in večjih nasprotnikov, tistim bolj zaščitenim pa bo preko spretnega mahanja najprej odbil oklep, preden se bo dokopal do slastnega mesa, ki ga je ta pred tem skrival. Takšnemu boju se bom sam raje izogibal, saj me bojevanje v igrah Assassin’s Creed Origins, Odyssey in Valhalla ni preveč navdušilo, zato bo Naoe, vsaj pri meni, glavna zvezda predstave.
Predčasno razkrit datum izida se je izkazal za pravilnega in Assassin’s Creed Shadows bo tako na prodajne police prispel 15. novembra in to za PC, PlayStation 5 ter Xbox Series X. Pozorne oči igralcev so že opazile, da naj bi Shadows zahteval neprestano povezavo na internet, vendar to še ni bilo uradno potrjeno. Igralni napovednik ni več daleč stran, saj bo založnik že 10. junija predstavil svojo lastno vsakoletno konferenco Ubisoft Forward, tam pa bo Shadows zagotovo igral centralno vlogo.
Slabe novice tokrat prihajajo na račun vseh navdušencev franšize The Division, saj je Ubisoft v včerajšnjem finančnem poročilu napovedal, da je bil primoran preklicati razvoj igre The Division Heartland.
Igra je bila prvič napovedana leta 2021 in je vsebovala dokaj zanimivo premiso, saj nas je enkrat za spremembo preselila iz ulic večjega mesta na urbano podeželje mesteca Silver Creek, ki tudi samo ni moglo ubežati nevarnemu virusu, ta kontaminacija okolice pa bi se tekom igranja ves čas spreminjala. Igralci se tako ne bi nadihali samo svežega podeželskega zraka, ampak bi morali biti tudi ves čas pozorni na širjenje okužb, obenem pa bi jih pestile preživetvene mehanike ter dodatni cikel menjavanja dneva in noči, kar bi igralno formulo še bolj razgibalo.
Razvijalec Red Storm Entertainment je Heartland pripeljal do te stopnje, da so igralci lahko že sodelovali v zaprtih testiranjih in založnik je še lani promoviral to igro, ki bi morala biti ob izidu povsem brezplačna, a bi zato vsebovala določeno stopnjo mikrotransakcij. Zdaj so vsi ti načrti romali v smeti, saj je Ubisoft včeraj povedal, da mora svoje finance usmeriti v večje projekte: pri tem sta bili specifično omenjeni igri Rainbow Six ter XDefiant – slednja še ni izšla, a se je v prvih javnih testiranjih obnesla zelo dobro, zato ji Ubisoft napoveduje svetlo prihodnost.
Preklic projekta sicer ne pomeni, da je zdaj ta franšiza povsem mrtva. The Division 2 namreč še vedno prejema posodobitve in naj bi naslednje leto prejel tudi nov večji dodatek, v razvoju pa je tudi mobilna igra The Division Resurgence. Septembra lani je bilo odobreno tudi delo na The Division 3, ki ga bo zopet izdelal razvijalec Massive Entertainment, a izid tega projekta je najbrž še leta stran, saj mora Massive najprej dokončati igro Star Wars: Outlaws, ki izide konec avgusta.
Warner Bros. Discovery je za svoj pretočni servis HBO Max odkril novo franšizo, ki jih bodo očitno pridno raziskovali skozi nadaljnja leta. Tako kot so za kovanje fantazijske serije Igra prestolov in Zmajeva hiša izkoristili knjižne predloge pisatelja Georga R. R. Martina, bodo za ustvarjanje epske pripovedi franšize Peščeni planet pod roke vzeli dela pisca Franka Herberta.
Po dvojcu uspešnih filmov, ki jih je spočel režiser Denis Villeneuve, je zdaj napočil čas za televizijsko serijo Dune: Prophecy in ta je pri meni takoj naletela na žgoče odobravanje, saj je postalo jasno, da Warner Bros. ne bo šel po korakih Disneyja, ki se je pri Vojni zvezd leta in leta vrtel okoli Skywalkerja, ampak bomo gledali dogodke, ki so se odvijali 10.000 let preden je Paul Atreides zajezdil svojega prvega peščenega črva.
Raziskovali bomo skrivnostno druščino Bene Gesserit, ki smo jo spoznali tudi v filmu in tam nam je postalo hitro jasno, da ta ceh starodavnih sester vleče niti vseh globalnih in galaktičnih dogodkov. Prophecy nam bo pokazal, kako je bila ta sekta sploh ustanovljena in zakaj te ženske svojim podanikom rinejo roke v skrivnostne zabojnike in jim na vrat nastavljajo smrtonosne igle.
O zgodbi se trenutno ne ve veliko, saj uradni opis navrže zgolj to, da bomo spremljali zgodbo dveh sester družine Harkonnen, ki se borita proti tako veliki nevarnosti, da ta ogroža prihodnost celotnega človeštva. Za boj proti tej sili je bila ustanovljena sestrščina Bene Gesserit, ki je nato niti prihodnosti pletla še tisočletja.
Tudi Prophecy se, tako kot glavni filmi, napaja iz dogodkov knjige, le da te, imenovane Sisterhood of Dune, ni spisal Frank Herbert, ampak njegov sin Brian in dodatni avtor Kevin J. Anderson. Dvojec piscev bo pri seriji služil v vlogi producentov, pred kamerami pa bomo gledali znana imena kot so Emily Watson, Olivia Williams in Travis Fimmel – slednji nam je znan predvsem iz serije Vikingi in tistega bolj ubogega filma Warcraft.
Dune: Prophecy izide enkrat jeseni, seveda samo na pretočni platformi HBO Max. Ta se bo v Sloveniji 21. maja prelevila v samo Max, na ta isti dan pa se bo gor pojavil tudi film Peščeni planet, 2. del.
5 let nazaj nam je razvijalec Spiders dostavil zanimiv produkt z naslovom Greedfall, ki je s svojo kvaliteto presenetil, čeprav je v sebi vseboval nekaj večjih minusov. To je sicer stalnica tega razvijalca, saj vedno spočne zanimiv naslov, ki pa mu na koncu zmanjka nekaj tistega iz česar bi postala resnično zapomljiva in pod črto priporočljiva igra. Spiders je kasneje spočel še soulslike naslov Steelrising, ki ga je zopet pestil enak problem, ob istem času pa se je začelo delo na nadaljevanju Greedfall 2, saj original ni bil samo ambiciozen, ampak se je tudi dobro prodal.
Greedfall 2: The Dying World je včeraj iz strani IGN-a prejel prvi predogled in stvari so zopet videti obetavno. Spiders je iz prvega dela potegnil nekaj pomembnih lekcij, tako kot prej pa mu bo tudi v nadaljevanju velik zgled razvijalec BioWare in njegova paleta slavnih RPG izkušenj.
Ta navdih smo čutili tudi v prvencu, tule pa je še bolj izpostavljen, saj je razvijalec sam priznal, da nam bo Greedfall poskušal pričarati starošolske občutke ob preigravanju legendarne igre Dragon Age: Origins. To je pametna odločitev, saj nam je Baldur’s Gate 3 pokazal, da so današnji igralci presneto lačni RPG-jev, ki smo jih igrali več desetletja nazaj. Osebno Dragon Age: Origins tretiram za morda mojo najljubšo RPG izkušnjo nasploh in objokujem dejstvo, da takšnih iger preprosto ne delajo več: od formule se je odmaknil tudi sam BioWare, ki trenutno dela na četrtem delu Dreadwolf in je po vseh govoricah še en akcijski RPG.
V Greedfall 2 bomo nadzorovali vrsto različnih herojev in vsak od njih nam bo prav prišel ob različnih prilikah: nekateri so denimo bolj priročni za raziskovanje, drugi se izkažejo v boju. Ta bo potekal v realnočasovnem načinu, a dogajanje bomo lahko kadarkoli ustavili, izdali komande za vsakega člana partije in se nato ob sproženju časa pritajeno smehljali naši taktični briljantnosti.
Greedfall 2 je videti kot ambiciozen naslov, vendar ni dovolj samo površno kopiranje ene najboljših RPG izkušenj v zgodovini iger, saj je to treba dopolniti z dobro spisanimi liki in zgodbo, ki v sebi nosi nekaj presenetljivih zapletov in preobratov. Vse te stvari bo Spider pilil postopoma, saj bo Greedfall 2 izšel enkrat letos, a sprva samo skozi program Early Access, morda pa bo ravno ta razvijalcu pomagal, da nam končno dostavi svoj najboljši naslov doslej.
Za Hollywood imam pripravljeno eno noro idejo, ki je sicer povsem logična, a je zaradi nekega razloga večji studii nočejo povzeti. Zelo bi bilo namreč fajn, če dve epski fantazijski seriji, ki se napajata iz bogatih knjižnih predlog in potrebujejo samo za izdelavo ene sezone dve leti, izšle s kakšnim letom zamika? To bi verjetno obema dvignilo gledanost, vendar pa je splet naključij v letu 2022 privedel do tega, da je serija Zmajeva hiša leta 2022 dobila premiero prve epizode 21. avgusta, nakar je Gospodar prstanov: Prstani mogote svojo prvo epizodo pokazal 1. septembra, kar pomeni, da nekateri še niso do konca prežvečili prejšnje serije in jih je že čakala nova epska fantazijska povest.
Obe seriji sta nato bili hitro odobreni za 2. sezono in sta včeraj na isti dan prejeli napovednika za nadaljevanje, kar je težko sprejeti za naključje in je bolj videti kot da HBO in Amazon drug drugemu kažeta fantazijske mišice.
Zmajeva hiša bo v novi sezoni zopet prikazala cel kup bitk ter političnih intrig, pred kamere pa bodo stopili nekateri stari in novi obrazi. Teh je v tej seriji res ogromno, tako da bi morda pred gledanjem prav prišla kakšna razpredelnica z jasno zapisanim družinskim drevesom, vsekakor pa je priporočljivo pred gledanjem ponovno pogledati 1. sezono, saj človek v dveh letih lahko pozabi marsikaj. Na nasprotnih bregovih si bosta stali Rhaenyra Targaryen in Alicent Hightower, saj si vsaka od teh želi Železni prestol, pot do tega pa bo šla čez goro trupel sovražnikov in občasno tudi zaveznikov, nakar se bodo med sabo udarili tudi zmaji.
Premiera 2. sezone se bo odvila 16. junija in takrat se bo pri nas pretočna platforma HBO Max že preimenovala v Max, kar pomeni, da boste morali tudi razmisliti o stopnji naročnine, saj 4K ločljivost ne bo na voljo povsod.
Prstani mogote se bodo med tem vrteli okoli našega dobrega znanca Saurona, ki si v tej seriji še ni nataknil na glavo zloglasne čelade, a je že začel z ožanjem zanke okoli celotnega Srednjega sveta, hkrati pa je s Celebrimborjem začel kovati tistih sedem prstanov, ki smo jih tako dobro spoznali skozi knjige in filme. Ne bo manjkalo niti srhljivih bitij, impresivnih posebnih učinkov ter bitk, v katerih bodo sodelovali skoraj vsi znanci 1. sezone.
K sreči bomo pri 2. sezoni obeh serij vmes dobili malce premora, saj bodo Prstani mogote svojo premiero prikazali 29. avgusta, nakar bomo vsak teden dobili novo epizodo – skupno bo teh, tako kot v prejšnji sezoni, vsega skupaj osem.
Film Her oziroma Ona iz leta 2013 nam je pokazal prihodnost, kjer je umetna inteligenca tako napredovala, da je z nami zmožna spočeti realnočasovne pogovore, njeni algoritmi pa so tako prepričljivi, da se glavni junak filma Theodore, ki ga odlično upodobi Joaquin Phoenix, vanjo zaljubi, nakar to romantično razmerje napreduje do intime in dokaj nesrečnega konca, ki ga je še danes vredno pogledati in se nad njim zamisliti.
Že takoj ko je ChatGPT prvič lahko spregovoril z uporabnikom preko pogovornega okna so nekateri napovedovali, da prihodnost filma ni več tako oddaljena od realnosti. Podjetje OpenAI je včeraj to tezo samo še potrdilo, saj smo dobili več primerov praktične rabe novega pogovornega bota GPT-4o.
S pametnimi asistenti se lahko sicer že dolgo pogovarjamo, saj je marsikdo od nas na telefonu ali pametnemu zvočniku vpoklical Google ali Siri in ju povprašal za kakšno šalo ali pa se pozanimal o aktualni vremenski prognozi. A GPT-4o je nekaj povsem drugega, saj lahko umetna inteligenca lahko drži z nami verodostojne pogovore brez zamika, umetna inteligenca pa zraven še izrablja kamero telefona, tako da vidi lahko vas in vašo okolico ter se na te dejavnike dinamično prilagaja.
Prvi primer nam pokaže inženirja, ki z GPT-4o drži preprost pogovor. Najprej jo povpraša glede svoje okolice in če lahko ugane kje se nahaja, nakar umetna inteligenca pravilno razbere njegov pulover z logotipom podjetja in nato ugotovi, da se očitno pripravlja na nekakšen prenos v živo. Kasneje izrazi presenečenje, da je predmet napovedi prav ona sama. Pri tem pogovoru boste gledalci prej omenjenega filma Ona opazili kar konkretno podobnost glede glasu, ki ga je v filmu posodila igralka Scarlett Johansson. To v bistvu ni naključje, saj ustanovitelj podjetja OpenAI, Sam Altman, ta film šteje za svojega najljubšega, na X-u pa je ob včerajšnji prezentaciji javno zapisal samo eno besedo: “her”.
Še en dober primer je kratki demo, kjer se je za mizo usedel dvojec inženirjev in Mira Murati, direktorica tehnološkega razvoja pri OpenAI-ju. Preko pogovora začne GPT-4o pripovedovati pravljico, inženir pa jo vmes prekinja in ji daje nova navodila, saj od nje zahteva, da v zgodbo vloži več čustev, nakar na koncu celo zapoje zaključne vrstice izmišljene, nikoli prej slišane zgodbice.
ChatGPT sicer že zdaj lahko z nami klepeta preko glasovnih komand, a je pri temu močno omejen, saj ga denimo ne moremo prekiniti sredi govora, hkrati pa ne poseduje zmožnosti gledanja skozi našo kamero. GPT-4o bo v smislu interakcije veliko močnejši in bo v splošno rabo prišel v prihajajočih mesecih: najprej bodo dostop dobili vsi tisti, ki plačujejo mesečno naročnino, a kasneje bo na voljo tudi povsem brezplačno.
Prihaja torej nova era interakcije z umetno inteligenco in čeprav ta s sabo prinaša veliko prednosti, si ne moremo kaj, da si ne bi zamislili celega kupa scenarijev, ko se ljudje na te algoritme preveč navežejo, kar zna pripeljati do psiholoških travm. Hkrati morda ni ravno najbolj pametno kakšnemu večjemu podjetju preko kamere razkazovati vseh kotičkov svojega stanovanja in mu potihem zaupati svoje največje skrivnosti, a najverjetneje se bo zgodilo prav to.
