🔥 UVI.GG

Domov Blog Stran 552

Test slušalk: Razer Kraken Pro v2

Razer je znamka, za katero je vsaj slišal že skorajda vsak igričar. Izdelujejo vse, od tipkovnic, mišk, računalnikov… v glavnem, na trgu računalniške tehnologije so precej znani. Sedaj smo dočakali izid njihovih novih slušalk za širše občinstvo, kar je bil tudi vedno cilj Kraken serije. Pro V2 različica, ki smo jo na test prejeli, za razliko od dražjega bratca Kraken 7.1 vsebuje par premijskih dodatkov, oglašujejo pa jo tudi kot “slušalke za e-sports profesionalce” – vse to za solidno ceno 85€. Nisem si mogel pomagati, da ne bi videl, da so na uradni strani večino slike majhnih, čemernih Korejcev. Ne zveni ravno obetavno za velikana, kakršen sem sam.


Tehnične specifikacije

  • Frekvenčni razpon: 12 Hz – 28 kHz
  • Impedenca: 32 Ω @ 1 kHz
  • Občutljivost (@1 kHz): 118 dB
  • Zvočniki: 50 mm
  • Premer notranjosti naušnikov: 56 mm
  • Povezljivost: Analogni 3.5 mm priključek
  • Dolžina kabla: 1.3 m + 2 m  podaljšek
  • Približna teža: 322 g

Mikrofon

  • Frekvenčni razpon: 100 Hz – 10 kHz
  • Razmerje signal-to-noise: > 55 dB
  • Občutljivost (@1 kHz): -38 ± 3 dB
  • Oblika: Enosmerni ECM boom

Embalaža

Slušalke sem prejel v nevpadljivi, zadržani, a všečno oblikovani embalaži črno-zelene kombinacije. Slednje sicer Vijolicam ne bo všeč, vendar je zeleno-črna barvna kombinacija že dalj časa značilna za Razer. Na sprednji strani se nahaja slika slušalk, ob katerem je bleščeč srebrni napis Kraken Pro V2.

Na zadnji strani so na zelo kratko predstavljene odmevnejše funkcije, spodnjo polovico pa prekriva zelo kratek opis v več jezikih. Kot lahko vidite, je naš primerek večinoma prekrival slovenski opis. Embalaža je tudi sicer neodsojna, kar mi je osebno všeč, sveti se samo slika slušalk na prednji strani.

Verjetno ste opazili, da tehnične specifikacije manjkajo… ali pač? Ne, dejansko se skrivajo na spodnjem delu škatle, skupaj s serijsko številko.

Takoj, ko sem škatlo odprl sem lahko opazil vzorno zapakirane slušalke. Takoj je pozornost pritegnil napis: »Welcome to the cult of Razer.« Hmm… ne pomnim, da bi se vanj kdaj včlanil? Kakorkoli, njihovo povabilo bom zaenkrat potisnil na stran. Pogledu ne uide, da so slušalke dobro zaščitene tudi na vidni strani, saj se na odpiralnem delu nahaja mikro pena, ki jih ščiti pred udarci in praskami.Takoj, ko sem odstranil povabilo, sem pograbil slušalke in jih izvlekel. »Nekam lahke so«, sem dejal med tem, ko sem si prilagajal velikost in jih dajal na glavo. Pa bodo ustrezale 191cm pošasti?

Razen slušalk kaj dosti priboljškov ni dodanih. Zelo mi je všeč podaljšek, ki sicer kratek kabel podaljša in mu doda priklop za mikrofon. Tudi navodila so priložena. Če jih navadno ne berete, vseeno priporočam, da jih odprete, sploh če ste ljubitelj nalepk. Razer je namreč v navodilih dodal nalepki s svojim logotipom. Uh… kaj pa je to? Pod škatlo je prilepljeno še eno pismo, ki kupca spet pozdravi v svet Razer-ja, podpisana s strani samega direktorja podjetja.


Izgled in občutek

Preden preidem na bistveno lastnost slušalk – zvok, bom napisal kaj več o samem izgledu. Razen Kraken Pro V2 so simplistične slušalke preprostega izgleda, česar od Azijcev nisem vajen. Na voljo so v črni, zeleni in beli barvi, naš primerek pa je bil črn. Najbolj me je presenetilo, da LED osvetljave sploh ni, čeprav so pri Razer-ju znani po tem, da jo zelo radi vključijo v svoje izdelke.

Okvir in nadglavni lok sta v celoti izdelana iz aluminija, kar pozdravljam. Na loku je z zunanje strani viden tudi napis Razer, ki pa ni pretirano izrazit in se dobro poda k izgledu. Ko sem jih pretegoval, raztegoval, zavijal in mučil na vse mogoče načine, so mi dale vedeti, da se v njih skriva tudi kanček vzdržljivosti in da ne bodo razpadle že, če jih bom malo grše pogledal – plastičnih, lomljivih delov je presenetljivo malo.

Omogočajo prilagoditev na velikost glave. Raztegniti jih je možno za 4cm, kar označujejo tudi oznake. Ne, te niso namenjene k merjenju, kako veliko glavo imate, ampak omogočajo lažjo enakomerno porazdelitev na obeh straneh.

Pod lokom se nahaja precej skromno oblazinjenje iz mikrovlaken. Mreža pripomore k preprečitvi znojenja in občutka utesnjenosti. Tudi ušesne blazinice so izdelane iz imitacije usnja, zvočnik pa prekriva tanka plast tkanine. Že na prvi pogled so zelo velike in tudi preizkus to potrdi. So tudi zelo mehke in se lepo prilegajo glavi. Čeprav so izdelane zanimivo, me je na njih nekaj stvari motilo. Več o tem proti koncu.


Mikrofon

Mikrofon je domiselno oblikovan, kot je že dlje časa praksa nekaterih proizvajalcev. Je namreč zložljiv, a ga ni možno odstraniti. Za razliko od preostalega dela slušalk ima na pogled cenen občutek. Seveda smo tega že navajeni, saj slušalke po veliki večini ne vsebujejo kvalitetnih mikrofonov. Ampak celotni plastični izgled mu nikakor ne dela uslug. Malo boljši vtis pusti upogljiv kabelski del iz umetne mase, a celostno je podoben kot mikrofon pri slušalkah, ki sem jih testiral pred časom – Ekho H80 Origen.

Mikrofon pobere soliden zvok, a nič več kot to. Zveni nekoliko poglobljeno in nečisto/popačeno, ampak to je značilnost skoraj vseh slušalk tega cenovnega razreda. Sem pa zaradi nizke glasnosti moral nastaviti +10 boost, kar je dodalo nekaj šuma. Glede na standard, ki je glede mikrofonov za slušalke precej nizek, bi rekel, da je kvaliteta rahlo nadpovprečna. Za pogovore preko Skypa in TeamSpeaka bo zadostoval in ravno to je tudi njegov namen.


Zvok

Prišli smo do ene izmed svetlih strani slušalk. Zvok je kakovosten, pozna se nadgradnja na 50mm zvočnike. Originalne Kraken slušalke so imele globok zvok z močno ojačanim basom. Za dosego tega so uporabili popačenje, saj so ponekod detajle zamenjali zvočni učinki. Čeprav to večini ocenjevalcev slušalk ni bilo najbolj všeč, pa je bila večina uporabnikov navdušena, zaradi česar smo v naslednjih letih dobili več različnih verzij teh slušalk.

Kraken Pro V2 ima glede na originalne Kraken slušalke povsem drugačen zvok, ki je dosti bolje uravnovešen in podroben. Še vedno vsebuje veliko zadovoljujočega udarca, a popačenje je bilo skoraj v celoti odpravljeno. Tudi vokali niso pretirano pridušeni ali prikriti.

Glede na to, da so namenjene predvsem igram, sem jih preizkusil v nekaterih izmed mojih najljubših iger. Povsod so zmogle gle zagotoviti čist, glasen, kvaliteten zvok in tako bi bil z njimi izjemno zadovoljen.

Gre torej za set slušalk z ojačanim basom, ki pa se vseeno za razliko od originalnih Kraken slušalk primerene tudi za filme in glasbo, ne le za igre. Zaradi zaprtega načina in ogromnih ušesnih blazinic so za slednje kot idealne, saj tu tudi bas pride najbolj do izraza. Zaradi nizke porabe se lahko uporabljajo povsod, od mobilnih telefonov, konzolnih kontrolerjev do računalnikov.


Slabosti

Do sedaj Kraken Pro V2 nisem preveč kritiziral, a ob uporabi sem opazil tudi kar nekaj slabosti. Po velikosti so mi bile slušalke malo premajhne, čeprav sem jih imel nastavljene na največjo velikost. Manjkal jim je kak centimeter. Zaradi tega so že po kakšni uri postale neudobne in me pričele tiščati, začel pa me je grabiti tudi glavobol. Seveda to govorim kot nekdo z nadpovprečno višino. Zato jih že takoj vsem z večjimi glavami odsvetujem. Prav tako sem jih zaradi vročine v ušesih moral vsake toliko časa za nekaj trenutkov sneti. Dolgotrajno nošenje je bilo tako večja muka kot užitek. Vidi se, da gre za azijsko znamko, saj so tamkajšnji ljudje glede na evropsko povprečje nižji.

Pohvaliti ne morem niti majhne kontrolne enote. Kar ne morem verjeti, da se ob njo ni spotaknil nobeden izmed ostalih opisovalcev – je namreč izjemno površno narejena. Uporabljena je cenena plastika, kar se začuti že ob prvem dotiku. Če na slušalke ne boste ravno pazili, ga boste skoraj zagotovo zlomili. Še slabši je kolešček, ki ima izjemno kratek hod. To niti ne bi bila težava, če ne bi bil že na otip grozen. Če se bo naslanjal na karkoli premikajočega, vam jo bo pogosto zagodel in proti vaši želji spreminjal glasnost. Zadnja slabost je bila že prej omenjena, to je mikrofon. Ob premikanju še ropota in imel sem občutek, kot da ni dovolj zategnjen in ima preveč prostora za premikanje.


Zaključek

Kot enostavnejše slušalke za igranje iger, Kraken Pro V2 za ceno 85€ zadovoljijo pričakovanja. Kompaktnost, čvrst okvir in kvalitetna, trpežna izdelava jih naredijo kot idealne za na pot, sploh če ste profesionalen igričar in veliko potujete. A najpomembnejša stvar je seveda zvok – tudi ta je z ojačanim basom odličen, sploh za igre.

A vse ni rožnato. Moč je opaziti nekaj dvomljivih odločitev, ki močno otežijo uporabo za višje ljudi, zaradi česar tem slušalke povsem odsvetujem, saj lahko ta denar porabijo za podobne, a večje slušalke. Če niste pretirano visoki in imate majhno-srednje veliko glavo in ušesa se vam bodo podale kot ulite, a vseeno vsem priporočam, da jih pred nakupom (če je to seveda možno) preizkusite.

Mass Effect: Andromeda z novim igralnim posnetkom

0
Bioware in Electronics Arts sta nam priskrbela 5-minutni igralni posnetek zelo pričakovane igre Mass Effect: Andromeda. V posnetku lahko vidimo različna orožja – od navadnih pušk do plasma pušk, ki ob streljanju poskrbijo za zelo lepe učinke. Poleg tega nam v posnetku prikažejo različne spretnosti, ki jih bo imel vaš karakter. Zelo zanimivo, saj lahko za vsak boj posebej spremenimo spretnosti in nismo prav nič omejeni na vloge, kot so oklepnik, zdravitelj ali škodo-povzročitelj. Iz samega posnetka lahko vidimo, kako lepo so se potrudili za grafično podobo igre, občutimo lahko odprt svet, ki ga bomo lahko raziskovali v neskončnost in še vedno dobimo občutek, da gre za Mass Effect igro.Vesoljska lepotica Mass Effect: Andromeda bo izšla 21. marca 2017 na PC, Xbox One in PlayStation 4.

Oglejte si najnovejši igralni posnetek, ki vam bo dal kar nekaj koristnih informacij o sami igri in prepričajte se, če je to še vedno prava znanstvena fantastika, ki smo jo vajeni s strani Bioware-a.

Nvidia GTX 1080 TI prihaja konec marca

0

Pojavlja se vse več namigovanj, da bo Nvidia svojega paradnega konja izdala konec marca. 28.2. bodo na njihovi prireditvi GDC 2017 uradno predstavili GTX 1080Ti. Isto so storili tudi pred leta za še eno elitno kartico, GTX 980Ti.

Novico so objavili pri Nordic hardware, kjer trdijo, da je kartica že v množični proizvodnji. Stran je dobila zaupanje informacije od tajvanskega podjetja, ki se ukvarja z izdelavo grafičnih hladilnikov.

Najverjetnejši datum izida sta 20. in 23. marec. V GTX 1080 Ti se bo nahajal čistokrven GP102 čip z 3328 procesorskimi enotami. Osnovna frekvenca jedra naj bi bila okoli 1.5 GHz, ki se med uporabo dvigne na 1.6 Ghz. Na kartici bo 10 GB pomnilnika – tip še ni znan (najverjetneje GDDRX5?). TDP bo znašal okoli 250W.

Pojavlja se vprašanje, ali je Nvidia pohitela z izdajo zaradi strahu pred AMD Vega?

Pregled: HITMAN™ (PS4)

Razvojna ekipa: Aterdux Entertainment (Danska), Feral Interactive (Linux)
Založnik: Square Enix
Spletna stran: http://www.hitman.com/
Steam: http://store.steampowered.com/app/236870/
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=LVqxMCZ3u6k
Platforme: PC, PS4, Xbox One 
Operacijski sistemi: Windows 7+, Linux
Datum izida: 11.3.2016 (Prva epizoda)
Cena:
59,99€ (PS4)49.99€ (PC)


 Pregled

Po nekoliko daljše premoru si bomo ponovno ogledali izjemno zanimivo igro. Prvič do sedaj bom opisal PS4 naslov. Tudi v prihodnje lahko pričakujete, da boste na naši strani našli vse najboljše igre, ki bodo izšle za to platformo. Ciljali bomo predvsem na ekskluzive.

Hitman 6 je ubral zanimiv korak izdaje nove vsebine, saj je celotna igra razdeljena na šest tako imenovanih epizod, katere sestavljajo prvo sezono. Zveni znano? Seveda. Isti princip so ubrali tudi pri Telltale za njihove epizodične interaktivne dogodivščine. Tam se je ta način izkazal za učinkovitega. Kako pa je tu? Glede na to, da so do sedaj izšle že vse episode, je seveda najbolj priporočljivo kupiti vse episode naenkrat, saj je tako cena nižja. To vas bo stalo dobrih 50€ na platformi Steam in 60€ na konzolah. Priznati moram, da mi način ni najbolj všeč, saj kar kliče po plačljivih DLC dodatkih in podobnem. Seveda ima svoje dobre strani, kot so hitrejša izdaja prvih epizod in dokončno (verjetno) daljša dolžina. Prav tako igralcem tudi prepreči hitenje in ljubitelji gologlavega pogubitelja lahko do popolnosti okusijo celotne zemljevide in različne pristope.

Agent 47 s svojo standardno pištolo z dušilcem.

Zgodba je kot pri vsakem Hitman-u doslej deljena preko sekvenc pred začetkom in koncem misije. Ampak ta tako ali tako nikoli ni bila fokus serije. V večini primerov služi le temu, da igralcu pove, kakšne grozote je storil lik, ki ga moramo umoriti in nam da par nasvetov, kako to storiti. Sicer pa je novi Hitman postavljen pred ostale igre v seriji, v sam pričetek dogodivščin agenta 47. Če si lastite polno sezono dobite na voljo šest zemljevidov, s po eno misijo na vsakem. Potem so tu še izzivi, ki odklepajo pripomočke, eliminacije s po petimi težavnostmi, tedenske posebne neponovljive misije in naloge, sestavljene s strani igralcev. Veliko vsebine torej, a vseeno sem pogrešal večje število map. Res so te zelo obširne in pohvalno raznolike, a ob igranju glavne zgodbe ni praktično nobenega razloga, da bi večino raziskali. Prav tako so misije skorajda ekskluzivno enake. Saj vem, da je že ime igre “hitman”, a vseeno bi bila kakšna sveža ideja dobrodošla. Lahko bi agenta poslali ugrabiti kakšno pomembno tarčo, odtujiti pomemben dokument ali pa se enostavno preobleči v kakšnega pomembneža in v njegovem imenu kakšno ušpičiti.

Tako pa so vse razen ene naloge enake – ubij eno ali več tarč. Na vas je, da se odločite, na kakšen način boste to storili. Sicer je za gologlavca značilna profesionalnost, kar pomeni, da delo opravi s čim manj motnjami. Seveda lahko igrate tudi vaškega Steaven Seagala in vsaki potencialni nevarnosti zlomite vrat ali še huje, kot Terminator z metkostrelom odpihnete možgane. Ko ste enkrat odkriti se prične še večja dirka, saj bodo tarče v nasprotnem primeru pobegnile iz prizorišča, sami pa boste izpadli kot zadnji zahojeni rednek v Ameriki. Več kot dovolj razlogov torej, da vse naredite čim tišje in manj opazno.

Sovjeti seveda ne manjkajo.

Seveda se lahko prepustite tudi notranjemu besu in poizkušate pospraviti vse kar leze in gre, vendar bo to potrebno storiti hitro in učinkovito. S tem si nikakor ne boste naredili usluge, ker je igra zasnovana z drugačnim pristopom v mislih – tiholazništvom in iskanjem priložnosti. Pristop zahteva potrpežljivost in predanost, saj lahko za najdbo najbolj ustreznega načrta porabite tudi do uro. Med lazenjem naokoli boste tako občasno slišali šepetanje osebja, govorice lokalcev, telefonske pogovore ali našli dokumente, s katerimi vam bodo nič hudega sluteči domačini olajšali delo. Sistem deluje tako, da lahko ob videnju priložnosti to izkoristite in igra vam pomaga do njene dosege s kažipoti po mapi. Tako lahko osebku podarite šopek rož, da veselo odvihra na bližnje pokopališče, kjer mu lahko na samem zarijete nož v hrbet ali pa se zamaskirate kot inštruktor joge in svojo nič hudega slutečo stranko brcnete v prepad. Nič čudnega ni tudi uboj državnika z bombo, nastavljeno v kamero, kamor jo namestite kot fotograf med snemanjem intervjuja. Seveda so ti načini pogosto najlažji, a pravi užitek se skriva v ustvarjanju lastnih pogojev, kjer ste vi gospodar, tarča pa le še ena izmed mnogih žrtev, ki so vam prepuščene na milost in nemilost. Nesrečni padci, padajoče luči, sijoči kovanci, odvajala in električna napeljava so le nekatere od stvari, ki vam pomagajo pri tem.

Nova kariera ali le preobleka?

Vendar je do tarč in priložnosti najprej potrebno priti. Verjetno je logično, da se ne morate enostavno sprehajati povsod, oblečeni v klasično agentovo obleko z rdečo kravato. Glavni pripomoček pri infiltraciji so preobleke, ki jih “najdete” tekom misij. Dajo vam dostop do prostorov, kjer drugače ne bi smeli postopati in dejanj, ki bi drugače izgledala sumljiva. Seveda je preoblek kar nekaj, a kaj, ko so navadno dokaj navezane na človeka, ki jih nosi. Zato morate tega najprej na tiho uspavati, da vam jih prepusti – po možnosti brez prič. Redkeje jih je mogoče najti tudi med raziskovanjem. A tudi preoblačenje ima svoje slabosti. Še vedno vas nekateri iz “sodelavcev” prepoznajo. Brez skrbi. Igra vam tudi tukaj nudi roko in nasprotniki, ki vašo krinko utegnejo ogroziti, so ustrezno označeni z majhno belo piko nad glavo. S slednjim boste veterani nekoliko manj navdušeni, vendar lahko pomagalo izključite v nastavitvah.

Pred vsako misijo lahko po vzoru predhodnic izbirate pripomočke, ki jih na misijo želite vzeti. Med njimi lahko najdemo vse od smrtonosnih injekcij, pripomočkov za vlom, razstreliva, kovancev, več vrst orožja, špaga… Dva lahko izberete neposredno, enega izmed dodatkov pa v željen prostor pretihotapi notranji sodelavec.  Izbira med pripomočki je na začetku omejena, s pridobivanjem izkušenj in opravljanja izzivov pa njihovo število postopoma narašča. Pred začetkom je mogoče določiti tudi začetno pozicijo, ki bo prav tako odvisna od vaše stopnje na tisti mapi. Tako lahko morilščino pričnete kot član varovanja v hotelu, kuhar v restavraciji in podobno, kar naredi igro še bolj raznovrstno.

Pred misijo lahko načrtujete opremo, a lahko bi bilo več različnih pripomočkov.

Odličen predah nudijo tudi tako imenovane priložnosti, ki jih lahko opravljate le enkrat in med njimi ne morete shranjevati. Če se vam kaj ponesreči ali pa vam tarča pobegne, je to to. Več sreče prihodnjič. Tudi izzivi igralcev pripomorejo k pre-igrivosti, saj vas lahko kdorkoli “najame” da na določen način odstranite katero koli osebo. Glavni cilj tu in nasploh v vseh načinih je zbrati čim več točk, ki jih dobite glede na uspešnost. So vas opazili? Minus. Kamere zasledile vaš fris? Minus. Ste povzročili karneval? Ponovno minus. Mislim, da razumete.

Imam pa eno stvar, ki bi jo pokaral – umetna inteligenca. Ta sicer nikoli ni bila ravno napredna, a nesposobnost se še kako pozna po daljšem igranju. Tudi, če vas sodelavci prepoznajo, navadno ne bodo reagirali do pet sekund, pa tudi potem bodo nekaj časa hodili za vami, dokler ne sprožijo alarm. Več kot dovolj, da jih na tiho odstranite. Prav tako večina sumljivih dejanj ne sproži suma, le kakšno pripombo. Pač ni nič čudnega, da se varnostnik zavihti skozi okno le malo po tem, ko je nekdo skrivnostno krepnil ali pa da se skrivnostno pojavi pot cekinov, kateri bo vsak seveda takoj sledil v temno ulico. Sicer potem, ko ste enkrat odkriti, računalnik opravi svojo nalogo in vas kar hitro spravi s tega sveta, a dokler do tega ne pride, ni niti približno pohvalen.

Strašila, srednjeveški zdravitelji in druge izstopajoče preobleke so ponovno tu.

Tipke na kontrolerju so premišljeno postavljene in nudijo kakovostno igralno doživetje. Nekoliko zmoti le vklop tihotapljenja z pritiskom desne paličice, drugih pripomb glede kontrol nimam. Nasploh je po večini nadzor primerljiv kot na osebnih računalnikih, edin problem se zna pojaviti (kot pri vseh igrah s strelnim orožjem) pri merjenju. To je zaradi kontrolerja manj natančno, a pravi morilec strelnih orožij tako ali tako naj ne bi uporabljal. Bonus za igralce konzol je še paket dodatnih šestih misij, ki imajo sicer za sabo zgodbo, a so iste narave.

Čeravno grafično novi Hitman na PS4 ni nikakršen presežek, je vsekakor nespametno trditi, da izgleda slabo. Ravno nasprotno, rekel bi, da je izgled nadpovprečen in navdušujejo mali detajli po mapi. To ne pripomore le k izgledu, ampak tudi k imerziji. Nasploh NPC-ji reagirajo na to, kako ste oblečeni in kako se obnašate, čeprav kakšnih drastičnih sprememb razen govora to nima – seveda v primeru, da imate dovoljenje za neko stvar. Pohvalil bi tudi delovanje, saj igra deluje gladko in ima celo možnost izbire nastavitve, ki dopušča odklenjene FPS. Ti so omejeni na 60 in 30, na slednjo število padejo predvsem na predelih, zasičenih z ljudmi.


Zaključek

Za celotno enoigralsko kampanjo brez dodatnih misij sem porabil dobrih 10 ur. Gre za dobro nadaljevanje serije, ki s svojim epizodnim načinom uvede nekaj novosti in skorajda garantira nadaljevanje v obliki druge sezone. Z izjemo umetne inteligence in pomanjkanja več lokacij gre za odlično igro, ki nudi veliko ur igranja… Ali pač? To je odvisno od tega, kako radi opravljate iste misije, iščete vedno nove načine odstranitve tarče in izboljšujete svoj rezultat. Celotna kampanja namreč ne vzame preveč časa, a kot sem omenil, cilj tako ali tako ni, da jo preigraš v čim krajšem času (čeprav dobiš za krajši čas več točk). Tako bo vsak sam najbolje precenil, ali se mu zdi vredna denarja.

Hitman lahko kupite tudi na Eigre.si

Prihaja Leto Mamuta!

0

V četrtek je Hearthstone svet zatresla in pretresla novica o prihajajočih spremembah v letu 2017- letu Mamuta! Blizzard je izrazil pomisleke o preveliki moči določenih kart v Classic setu. Ker so karte iz Classic seta vedno del Standard formata, so onemogočale, da bi novejše karte bile igrane, saj te večinoma niso dosegle moči “večnih klasikov”. Zato so oblikovali nov set, “Hall of Fame”, in vanj prestavili nekaj najboljših kart iz Classic seta. Te bodo lahko v prihodnje igrane samo v “Wild” formatu. Poglejmo si torej prestavljene karte:

[Azure Drake]

[Sylvanas Windrunner]

[Ragnaros the Firelord]

[Power Overwhelming]

[Ice Lance]

Upajmo da bodo te spremembe prinesle veliko raznolikosti v prihodnjih sezonah. Mogoče bomo z njimi celo doživeli mitično “Control Meto”.

Kateri napajalnik kupiti (Februar 2017)?

0

Za večino uporabnikov računalnika je napajalnik skrivnost. Zakaj? Hja, enostavno! Na prvi pogled so vsi črne ali sive škatle s “propelerjem” na vrhu, v katero pride en kabel, iz nje pa jih odide malo morje. Kot sem napisal že v prejšnjem prispevku o napajalnikih, je le ta zame eden najpomembnejših komponent same sestave. Ne le to, da z električno energijo oskrbuje vse naše nove in bleščeče komponente, ampak ga obdržimo, najverjetneje, tudi največ časa. Ravno zaradi tega mora biti njegova izbira skrbno premišljena in načrtovana.

Ampak glede na naslov članka pričakujete od mene, da vam podam nekaj primernih napajalnikov za nakup, zato bom nehal dolgoveziti in bom prešel k stvari. Napajalnike sem rangiral po moči (torej po vatih – W), zato ker je to prva pomembna lastnost pri izbiri. Naj poudarim, da je to moje lastno mnenje in moja lastna izbira, kaj boste kupili, pa prepustim vam.

200-300W

V najnižjem rangu sem izbral napajalnik be quiet! System Power B8 moči 300W in certifikata 80 Plus. Je cenovno ugoden, kar pomeni da se njegova vrednost vrti okrog 30€. Izbran je bil zato, ker je pri takšni moči nesmiselno gledati certifikate kot so 80 Plus Gold, saj nimajo nekega efekta. Napajal bo komponente nižjega cenovnega razreda in najverjetneje računalnik za pisarniška opravila.

be quiet System Power B8

Hladi ga standardni 120mm ventilator, njegov izkoristek je kar 87% in ni modularni.

 

300-400W

Prvak te kategorije je po mojem mnenju XFX XT 400. Kot name že njegovo ime pove, premore 400W moči pri 85% izkoristku. Ponaša se z certifikatom 80 Plus Bronze. Ker njegova “mišična masa” ni največja, je primeren za “igralne mašince” nižjega ranga igričarskih komponent (Intel Core i3 in Nvidia GTX 1050ti). Cena se giblje okrog 40€.

XFX XT 400

Glede na to da je nizko cenovni napajalnik, se lahko ponaša s črnimi kabli. Tako je primeren tudi za računalnike z stranskim oknom, saj se lahko lepo sklada z izbrano temo. Ni modularen.

400-500W

Na tem nivoju se nisem mora odločiti med dvema napajalnikoma, zato sem izbral oba. Primerna sta za “sweetspot” računalnike (Intel Core i5 in Nvidia GTX 1060). Pri slednjem je mogoče tudi malo navijati, sicer je pa to odvisno od sistema do sistema.

Prvi izbranec je Seasonic S12II Bronze, ki premore 430W moči in 82% izkoristka. Njegov “našitek” prikatuje standard 80 Plus Bronze, kar ni slabo. Napajalnik ni modularni, so pa kabli prevlečeni v črno mrežico, skozi katero je žal videt kable v mavrični barvi. Opozarjam da ima le en 6 pinski in en 6+2 pinski konektor. Najdemo ga za borih 50€.

Seasonic S12II Bronze

Naslednji tekmec z močjo 500W je be quiet! Pure Power 10. Ima izvrstnih 91% izkoristka in certifikat 80 Plus Silver. Tudi ta napajalnik ni modularen, so pa njegovi “repki” lepe črne barve in odeti v črno mrežico. Cena se giblje okrog 65€.

be quiet! Pure Power 10

500-600W

Počasi se gibljemo proti rangu močnejše opreme. Seasonic G Series je bil izbran zaradi svojih 550W moči in certifikata 80 Plus Gold, kar ga naredi odličen napajalnik. Premore 89% izkoristek. To je prvi pol modularni napajalnik na moji listi, njegova pomanjkljivost pa so kabli vseh barv, ki jih ne zakrije niti črna mrežica, s katero so prevlečeni. Njegova moč zadostuje za komponente srednjega ranga (Intel Core i5 in Nvidia GTX 1070) z nekaj možnosti navijanja. Zanj odštejemo okrog 80€.

Seasonic G Series

600-700W

Naš naslednji junak je SuperFlower Golden King z močjo 650W. Označen je z nalepko na kateri piše 80 Plus Platinum, kar je vrhunsko. Zagotavlja pa izkoristek večji od 89%. Najbolj bo zadovoljen pri souporabi s komponentami srednjega ali višjega rodu (Intel Core i5/i7 in Nvidia GTX 1070/1080), katerim bo omogočil meje njihovih zmogljivosti in maksimalnega navijanja. Vanj lahko vržemo tudi 2 grafični kartici srednjega razreda (Nvidia GTX 1060, mogoče tudi Nvidia GTX 1070, vendar brez navijanja), kar bo brez težav prebavil. Je pol modularne narave, pritrjeni kabli so barvni, vendar prevlečeni s črno mrežico. Modularni del kablov je pa črn. Kupimo ga lahko za 95€.

SuperFlower Golden King

700-800W

Corsair RM750x, moči 750W, je naš naslednji izzivalec. Ponaša se lahko z izkoristkom večjim od 89% in certifikatom 80 Plus Gold. Primeren je za napajanje komponent višjega cenovnega razreda (Intel Core i7 in Nvidia GTX 1080), katere lahko navijemo po želji. Če vam povečevanje frekvenc ni všeč, pa lahko brez skrbi dodate v sistem še eno grafično kartico. Napajalnik je popolnoma modularen in ima lepe črne kable, kateri pripomorejo k lepši notranjosti računalnika, kar je pri njegovi ceni 110€ že precej smiselno.

Corsair RM750x

800-900W

Če želite vrhunske komponente, dve grafični kartici (Nvidia GTX 1080) in si močno želite naviti vaš nov računalnik do maksimalne zmogljivosti je za vas primeren napajalnik EVGA SuperNOVA G2 850 z močjo 850W. Izkoristek je 98% certifikat pa 80 Plus Gold. Izdelan je v modularni obliki s čudovitimi črnimi kabli za prelepo notranjost “mašince”. Cena je že precej visoka in se giblje pri vrtoglavih 140€.

EVGA SuperNOVA G2 850

1000-????W

Naš zadnji rang je že precej entuzijastične narave in v njem najdemo napajalnik Corsair RM1000x z kot nebotičnik visoko močjo 1000W. Kot večina boljših napajalnikov ima certifikat 80 Plus Gold in več kot 89% izkoristka. Zakaj točno bi potrebovalo napajalnik takšne moči pa vejo le veliki tehnološki navdušenci, saj se ga lahko uporabi za kombinacijo dveh Nvidia GTX TITAN X Pascal grafičnih kartic in pa Intel Core i7 procesor. Je povsem modularni z črnimi kabli, zanj pa boste odšteli okrog 165€.

Corsair RM1000x

Še nekaj besed …

Rad bi vas še enkrat opomnil da je zgornji seznam moje osebno mnenje in če bi kupoval sam, bi kupil enega izmed zgornjih napajalnikov. Rad bi vas tudi opomnil, da je bolje imeti nekaj tolerance in večjo moč, kot da le ta zmanjka. Če vam nobeden napajalnik ne odgovarja si lahko pomagate z mojim prejšnjim člankom “Kako izbrati pravi napajalnik?“. Večjih novosti in inovativnosti iz sveta napajalnikov ni, zato vam lahko nov služi tudi do 10 let. V vsakem primeru upam da se boste odločili pravilno in da vam bo nova mala elektrarna služila po najboljših močeh.

Znane so sistemske zahteve za Ghost Recon: Wildlands

0

Ekipa igre Ghost Recond: Wildlands je izdala uradne sistemske zahteve za PC različico igre.

Z izidom odprte bete v naslednjem vikendu se splača pregledati, kakšen računalnik boste potrebovali, če boste igro želeli preizkusiti.

Ghost Recon: Wildlands – Minimalne zahteve

  • OS: Windows 7 SP1, Windows 8.1, Windows 10 (le 64-bitne različice)
  • Processor: Intel Core i5-2400S @ 2.5 GHz ali AMD FX-4320 @ 4 GHz ali podobno
  • Video Card: NVIDIA GeForce GTX 660/GTX 750Ti/GTX 950/GTX 1050 ali AMD HD 7870/R9 270X/R9 370X/RX 460 (2GB VRAM s Shader Model 5.0 ali višje) – Poglejte listo*/**
  • System RAM: 6GB
  • Resolution: 720p
  • Video Preset: Nizke

Ghost Recon: Wildlands – Priporočene zahteve

  • OS: Windows 7 SP1, Windows 8.1, Windows 10 (le 64-bitne različice)
  • Processor: Intel Core i7-3770 @ 3.5 GHz ali AMD FX-8350 @ 4 GHz
  • Video Card: NVIDIA GeForce GTX 970/GTX 1060 ali AMD R9 290X/R9 390/RX 480 (4GB VRAM s Shader Model 5.0 ali višje) – Poglejte listo*/**
  • System RAM: 8GB
  • Resolution: 1080p
  • Video Preset: Visoko

Podprte NVIDIA kartice v času izida 

  • GeForce GTX600 series: (minimalno) GeForce GTX 660 ali boljše | (priporočeno) N/A
  • GeForce GTX700 series: (minimalno) GeForce GTX 750Ti ali boljše | (priporočeno) N/A
  • GeForce GTX900 series: (minimalno) GeForce GTX 950 ali boljše | (priporočeno) GeForce GTX 970 ali boljše
  • GeForce GTX10-Series: (minimalno) katerakoli GeForce GTX 10 kartica | (priporočeno) GeForce GTX 1060 ali boljše

Podprte AMD kartice v času izida

  • Radeon HD7000 series: (minimalno) Radeon HD 7870 ali boljše | (priporočeno) N/A
  • Radeon 200 series: (minimalno) Radeon R9 270x ali boljše | (priporočeno) Radeon R9 290X ali boljše
  • Radeon 300/Fury X series: (minimalno) Radeon R9 370X ali boljše | (priporočeno) Radeon R9 390 ali boljše
  • Radeon 400 series: (minimalno) Radeon RX 460 ali boljše | (priporočeno) Radeon RX 480 ali boljše

Podpora za kontrolerje

  • Microsoft Xbox 360
  • Microsoft Xbox One (Original/Elite)
  • PlayStation 4 (Original/Pro)
  • Steam kontroler

Ostali kontrolerji lahko delujejo, a niso uradno podprti in morda potrebujejo dodatno programsko opremo za delovanje. Primeri vključujejo:

  • Kateri koli XBox 360 podprt kontroler
  • Logitech Chillstream
  • OUYA kontroler

Ghost Recon: Wildlands izide 7. marca za PC, PS4 in Xbox One.

Če želite sodelovati v odprti beti, si lahko igro pre-naložite 20. februarja.

Pokémon GO: Nova posodobitev je pred vrati

0

Trenerji bodo lahko kmalu ulovili kar 80 novih pokémonov iz Johto regije. Sem spadajo znani Totodile, Cyndaquil in Chikorita, katere je imel v lasti tudi sam Ash Ketchum v znanih video igrah Pokémon Silver, Pokémon Gold in v risanki.

Poleg novih pokémonov bo nova posodobitev vsebovala še naslednje:

  • Pokémoni se bodo razdelili na spol in tako bomo lahko sami valili nove.
  • Pojavile se bodo nove priložnosti za evolucije pokémonov. Nekatere živalce bodo potrebovale t.i evolucijske predmete, ki jih bomo dobili samo na pokéstopih.
  • Pokémoni, ki jih bomo srečali v “divjini” se bodo obnašali drugače kot so se do sedaj, tako da kar pazljivo do lovljenja novih.
  • V igro bodo dodane Nanab jagode, ki bodo upočasnile živalce, da jih bo lažje uloviti in Pinap jagode, ki nam bodo podvojile število bonbončkov, če bomo pokémona ulovili.
  • Niantic je dodal tudi novo garderobo za vse tiste, ki radi lepo oblečete svoje karakterja

 

Zelda: Breath of the Wild bo imela plačljive DLC-je

0

Tudi podjetja, ki izdelujejo igre, morajo biti v koraku s časom in to, da se je Nintendo odločil za 20$ sezonsko prepustnica ni prav nič posebnega. Po drugi strani pa se je to zgodilo prvič s strani japonskega giganta. Objavili so kratek posnetek, v kateremu nam Eiji Aonuma pove, da bosta prišla dva DLC-ja – eden poleti, drugi pa proti koncu leta. Kaj bosta sploh vsebovala in kakšne bonuse bomo dobili, če bomo kupili sezonsko prepustnico?

Poletni DLC:

  • Dodane bodo temnice, v katerih bomo premagovali različne izzive.
  • Nov, težji način
  • Nova funkcija zemljevida

Zimski DLC:

  • Novi izzivi
  • Nove temnice
  • Nov del glavne zgodbe

Vsi, ki boste kupili sezonsko prepustnico, boste dobili še nekaj dodatnih stvari, kot so trije zakladi, v katerih se bodo skrivale same dobrine. Zelda: Breath of the Wild DLC-je bo mogoče kupiti 3. marca 2017.

Nintendo Switch Online Service

0

Nintendo se je odločil, da bo svojim igralcem omogočil spletno igranje in razne ugodnosti.

Kaj bo omogočalo članstvo?

Članstvo bo v prvi vrsti omogočala spletno igranje, ki bo v prvih mesecih po izidu brezplačno. Poleg spletnega igranja se boste lahko s prijatelji preko njega tudi pogovarjali, prav tako pa boste vsak mesec dobili brezplačne igre in posebne popuste v njihovi trgovini. Sistem, za katerega so se odločili pri Nintendu, je zelo podoben sistemu PS Plus in Xbox Live.

Rezultat iskanja slik za nintendo switch online service

Kdaj bo na voljo?

Ker konzola še ni izšla, natančnega datuma izida niso določili. Kot smo že povedali, bodo te funkcije v prvih mesecih brezplačne, nato pa bo potreben nakup. Kot so zapisali, bo plačljiva verzija na voljo jeseni.

Koliko bo stalo članstvo?

Natančne cene pri Nintendu še niso razkrili. Glede na primerjavo cen PS Plus in Xbox Live lahko pričakujemo, da se bo gibala okoli 25 €.

Nintendo z Nintendo Switch Online Service sledi ostalim konkurentom in s tem tudi k malo več zaslužka.

 

Rezultat iskanja slik za nintendo switch

Vas zanima, kaj je Nintendo Switch? Odprite ta članek.

Preizkusili smo tipkovnico: Roccat Skeltr

Na test smo prejeli tipkovnico, glede katere sem imel že pred začetkom testiranja drobec dvoma. Kljub vsemu je že takoj pritegnila mojo pozornost. Govorim seveda o Roccat Skeltr, tipkovnici višjega cenovnega razreda. Na prvi pogled ponuja priročne tehnologije, ampak ali gre le za vizualne, nekoristne priboljške ali pa ji le ti nudijo prednost pred konkurenco? Preverimo!


Tehnične specifikacije

  • 3 nastavljive “thumbster” tipke
  • 5 nastavljivih makro tipk
  • Easy-Shift[+]™ z 20-tipkovnem EasyZone
  • ROCCAT® Talk™
  • Multimedijske funkcije
  • Bluetooth V3.0
  • 1.8m pleten USB kabel
  • 512kB spomina + 32-bit Arm IC
  • Stopnja odzivnosti 1000Hz (polling rate)
  • Membranske tipke

Embalaža

Ne morem si predstavljati, da bi kdorkoli lahko spregledal to embalažo. Je dopadljivo oblikovana z lepim potiskom. Pa me imate, šlo je za ljubezen na prvi pogled. Kaže nekaj nemške zadržanosti z elegantnimi linijami in je v klasični modro – črni barvni kombinaciji, kot smo pri Roccat-u že vajeni.

Na sprednji strani nas pričaka slika tipkovnice z predstavitvijo funkcij, ki so na zadnji strani še malo podrobneje opisane. Ena izmed bistvenih informacij, ki jo iz nje lahko izberemo je povezljivost tipkovnice s pametnim telefonom ali tablico, ampak več o slednjem v nadaljevanju. Zadnja stran je večinoma prekrita s tekstom, na vrhu pa je še ena podobna fotografija kot na sprednji strani, spet z izpostavitvijo povezovalnih možnosti s telefonom ter tablico.

Vendar vas najbrž bolj zanimajo dobrote, ki so jih pri Roccat-u dodali. Nikar se ne veselite preveč, saj jih je za na prste ene roke. Zraven so dodane osnovne reči, kot so navodila, zelo kratek micro usb kabel, še en kratek 3,5mm obojestranski audio kabel (oba za telefon ali tablico) in počivalnik za dlani. Morda bi glede na cenovni razred pričakoval še kakšen “nestandardni” posladek.


Izgled

Že pri razdiranju embalaže sem opazil, da ne gre za preveč težko tipkovnico, sploh če jo primerjam z nekaterimi mehanskimi tipkovnicami, kot je na primer SteelSeries 6Gv2 – utrdbo, ki bi za razliko od Minas Tirith-a prebivalce Mordorja pred svojimi zidovi zadrževala celo večnost. Pri Skeltr-ju tega občutka ni, a vseeno ni zanikati, da gre za lepo oblikovano tipkovnico brez pretirane količine kiča. Kot sem omenil, je priložen tudi dodaten počivalnik dlani, ki razbremeni zapestja ob pisanju in nudi nekaj opore. Doda se lahko po želji, saj to vzame samo nekaj sekund.

Njene lepo izdelane linije so prava paša za oči. Na vrhu je vidna tudi vdrtina, kamor lahko odložite mobilni telefon ali tablico, ko te povežete preko aplikacije. Sicer je tipkovnica na voljo v treh barvnih kombinacijah, naša različica pa je bila sivo-črna. Drugi dve različici sta še povsem črna in črno-bela. Vse izgledajo zelo dobro in brez skrbi se bo katera od njih podala k vašemu kotičku. Logotip Roccat je viden le na počivalniku dlani ter Windows tipki, medtem ko je na dnu tipkovnice napis “Skeltr – Smart Communication Gaming Keyboard.” Same tipke so odzivne vendar je potrebno v obzir vzeti, da gre za membransko tipkovnico. Postavitev tipk je standardna z razliko makro tipk na skrajni levi strani in skrajšanega entra, kar bo na začetku nekatere motilo. Njegov zgornji del namreč “zamenja” podaljšana tipka ž. Tipkovnica ima primarno angleško postavitev tipk, zato sta tipki z in y zamenjani, šumnikov pa ni.

Podobno, kot poznamo pri večini prenosnih računalnikov in nekaterih tipkovnicah, je na desni strani spodaj dodan funkcionalni gumb FT. S držanjem slednjega boste lahko na številčnici dostopali do hitrih tipk, kot so nastavitev glasnosti, kalkulator, predvajanje, brskalnik in podobno. Slednje me osebno ne moti, ker bližnjic ne uporabljam pogosto, zna pa iz tira spraviti rednega posluževalca.

Na njej se znajdejo še štiri dodatne tipke, ki služijo sparjenju s telefonom ali sprejemu klicev, oboje preko bluetooth povezave. Ne gre pozabiti še tri tipke pod preslednico, ki služijo hitri menjavi profilov z nastavitvami. Tako lahko naprimer na hitro zamenjate barvo osvetljave, namembnost tipk in podobno.

Kljub srednji teži je njena lega na mizi dobra. Če jo boste uporabljali na podlagi, kot je naprimer ASUS ROG Sheath se ne bo premaknila z mesta. Na spodnji strani se namreč nahajajo 4 proti-zdrsne gume, ki svoje delo solidno opravljajo. Gumirani sta tudi nogi, ki sta standardni na skoraj vseh tipkovnicah. Izgledata kar trpežno in ju ne bo mogoče odlomiti kar tako. Čeprav se mi je na ilovnati mizi ob sunkovitejših pritiskih rahlo poplesavala, pri normalni uporabi teh težav ni bilo.

Na skrajni levi in desni strani je proizvajalec tipkovnici dodal nekaj drznejših potez, ki bodo nekaterim po godu, druge pa bodo motile. Meni so se zdele kot dobra naložba. Vseeno bi izpostavil neprijetnost. Na tem izzivalnem delu se nahaja s plastiko prevlečena LED dioda, ki sveti v barvi osvetlitve tipkovnice (barvo lahko tudi poljubno nastavite). Čeprav je drugače tipkovnica izdelana iz nesvetleče plastike, je del okoli teh diod svetleč. Zaradi tega se neprijetno blešči, če nismo poravnani s tipkovnico in tipkamo nekoliko s strani. Do slednjega bo prihajalo zlasti v temnem prostoru, še posebej, če bo barva osvetlitve agresivna (modra, rumena…) .

Skeltr uporablja PS2 priklop. Pa sem vas, seveda ne, gre za USB priklop. Celo dva, saj eden služi za povezavo tipkovnice z računalnikom, drugi pa predstavlja nekakšen USB podaljšek, saj se en USB priklop nahaja tudi na zadku tipkovnice. Vendar to še ni vse. Ob obeh USB kablih sta zraven še 3.5mm podaljška za mikrofon in slušalke. Koristno, saj pogosto preklapljam med zvočnim sistemom in naglavnimi slušalkami.


Test

Končno smo prispeli do najpomembnejšega vidika tipkovnice, tipk samih. Glede samih tipk pripomb nimam. Izdelane so iz obdelane plastike z topimi robovi in tudi daljše tipkanje ne predstavlja težav. Mirne duše lahko rečem, da bi po občutku pri pisanju in igranju iger težko našel boljšo membransko tipkovnico. Tipke so odzivne in imajo tekoč hod brez zatikanja. Preslednica bo normalno prijela, tudi če jo pritisnete na obeh skrajnih smereh, kar za nekatere cenejše membranske predstavnike ne bi mogel reči.

Ponuja osvetlitev v 16.8 milijona barvah. Dejansko seveda ne boste opazili toliko barvnih kombinacij, saj se podobne barve – kot so vijolična in modra ter rdeča in roza le malenkostno razlikujejo. Kljub vsemu bo prostora za prilagoditve dovolj in vsakdo bo našel ustrezno barvo zase. Predhodno bo potrebno namestiti Roccat Swarm programsko opremo. Nikar ne skrbite, pri Roccat so se potrudili in naredili uporaben program, vendar več o tem  v nadaljevanju. Za moč osvetlitve je mogoče uporabiti 6 nastavitev, če zraven štejemo tudi popoln izklop, kar je dobrodošla opcija.

Kot sem malce višje napisal ima tipkovnica tudi dodatni USB slot. Vendar ima slednji praktično veljavo, saj je prvovrstno namenjen priključitvi pametnega telefona na tipkovnico. Če bo udobno uspel ob polnjenju telefona z računalnikom povezovati USB ključke, pri diskih ne bo tako. WD prenosnega diska, ki se napaja ekskluzivno preko USB priključka namreč ne zmore napajati.


Programska oprema

Programček Swarm je vzgleden kos opreme, ki sem ga uporabljal čez celotno testno obdobje. Vendar kot običajno tudi tukaj ni šlo brez napak. Programček je lepo oblikovan in ga redno posodobljajo. Različnih nastavitev je vrh glave. Če ste navajeni na mehanske tipkovnice, lahko nastavite zvočni efekt ob pritisku (čeprav mislim, da ene redkih slabosti mehanskih tipkovnic nihče noče podoživeti). Prvo okno nudi par osnovih opcij glede zvoka tipk, učinkov LED osvetljave, ponavljanja klikov, bluetooth povezave. Omogoča tudi ponastavitev vseh nastavitev. Drugo okno je namenjeno ekskluzivno nastavitvi makrotov ter kombinacij tipk in tretje okno je za nastavitve glede LED osvetljave.


Posebnosti

Najbolj opevani vidik s strani oglaševanja je bilo povezovanje s pametnim telefonom. In tukaj se prične. Sam si lastim Nokia Lumia 830 z operacijskim sistemom Windows 10. Da vidimo kako se bo obneslo. ERROORRRRRR, jebemti presenečenje, aplikacija seveda, kot mnogo drugih, ne podpira Windows sistema za mobilne telefone. Seveda stran obljublja, da bo kmalu izšel, ampak tega smo že vajeni. Najlažje je ljudem obljubiti nekaj, na kar tako ali tako čez čas pozabijo. Kaj pa jabolček? Tudi to ne. Krasno, očitno je podprt samo Android.

Najbolj opevano zadevico sem tako preizkusil le bežno (usmerjam zloben pogled na Roccat). Čeprav sem imel tipkovnico na testu mesec dni, se v tem času ni nič premaknilo glede podpore drugih operacijskih sistemov, pa naj sem še tako pridno hodil k maši in se klanjal pred oltarjem. Kakorkoli, na rezervnem telefonu (ki je seveda kitajec), se je aplikacija namestila pohvalno hitro. Klici so delovali brez težav in tudi možnost uporabe tipkovnice za pisanje sporočil je bila uporabna. Kljub tudi tu je obstajal kisel priokus. Ker telefon ni bil najbolj zmogljiv, je Swarm deloval počasi in zatikajoče. Uporabniki kvalitetnih android telefonov boste z aplikacijo zadovoljni, vsi ostali pa bomo še nekaj časa čakali in morda dočakali.

Opazil sem tudi zanimivo težavo, za katero ne morem potrditi, ali je splet nesrečnih okoliščin. Če je na Intel sistemu telefon pravilno izpisoval temperaturo procesorja, frekvenco grafične kartice in v glavnem vse opevano, na AMD sistemu ni delovalo nič od nadzornih funkcij. Torej – nič temperature procesorja, temperature grafične in nič preverjanja frekvence in porabe pomnilnika. Tako je ena najbolj koristnih funkcij pri meni požela bolj klavern aplavz, čeprav se morda problem skriva na moji strani. A vsaj tipkovnico se je dalo nastavljati – vse funkcije, od makro bližnjic do osvetlitve. Zelo fensi, a ne kaj preveč koristno, saj lahko iste stvari spreminjam tudi sam na računalniku. Edina rešilna bilka so tako klici in pisanje sporočil, in ja, moram priznati, ta zadeva pa je dejansko koristna – sploh pisanje sporočil.

Slabosti

Je to edina zamera? Za ceno 160€, kolikor je potrebno za lično tipkovnico odšteti, bi pričakoval mehanske tipke, v zameno pa dobil membranske, ki so po kvaliteti pritiska le malo boljše od preostalih membranskih igričarskih tipkovnic. Nekoliko me je znala razjeziti tudi v športnih igrah, saj vsaj v PES 2017 ni zmogla beležiti pritiska štirih gumbov hkrati, zaradi česa so podaje za kratek čas prenehale delovati? Seveda PES ni najboljši primer, ker je PC port za en drek, a isto se mi je dogajalo tudi v Word-u, kjer je isto zabeležila le štiri pritiske naenkrat. Kot zaprisežen uporabnik Nokia Lumia 830 me je na hladnem pustila tudi, sicer vzorno narejena, programska oprema Roccat Swarm, ki zaenkrat še ne podpira telefonov z Windows operacijskimi sistemi. Deluje pa z Androidi dobro, vsaj sklepam glede na to, da mi vsega na AMD sistemih ni uspelo usposobiti. Nekoliko moteča je bila osvetljava, saj so pod normalnim kotom pisanja v zgornjih dveh vrstah tipke slabo vidne.

Zaključek

Skeltr je s svojo kreativnostjo celostno gledano pustila kar dober vtis, saj gre navsezadnje za kvalitetno izdelano tipkovnico. Ima pa eno veliko in ključno pomanjkljivost. To je previsoka cena, ki jo nišni dodatki za široko publiko le stežka upravičijo. Za podoben denar sta na voljo kvalitetni mehanski Razer BlackWidow Ultimate in Logitech G610 Orion, a če ne marate mehanskih tipkovnic, so tudi ostale membranske tipkovnice za nižjo ceno dovolj dobro nadomestilo. Velika prednost Skeltr-ja nad konkurenco je le povezljivost z telefoni in tako tipkovnica ne bo za vsakogar. Za ceno 160€ vam morajo funkcionalnosti biti resnično pisane na kožo, da se podate v nakup.

Naš testni primerek je na voljo za nakup po znižani ceni 108,58€.

Izid Project Cars 2 ob koncu leta 2017

0

Konec januarja je na širni splet ušel napovednik za prihajajočo igro pCARS 2, v katerem lahko vidimo obilico novih dirkalnikov in dirkališč, grafično zelo dodelano podobo, zelo spremenljivo vreme (tudi sneg) in seveda dnevno-nočni prehodi za vse tiste 24 urne dirke, ki jih bomo odpeljali. Na simracing sceni je završalo, napovednik je bil analiziran do zadnje sličice, ni manjkalo tudi precej kontroverznih špekulacij. Prah se je sedaj polegel, vodilni v razvijalskem studiu Slightly Mad Studios pa so izdali nekaj uradnih informacij. Iz različnih virov smo združili čimveč informacij, ki so do sedaj znane in jih strnili na eno mesto.

V simulaciji bo ob izidu preko 170 različnih avtomobilov. V napovedniku in ostalih zaslonskih posnetkih, ki so na voljo, smo do sedaj lahko videli naslednje dirkalnike:

  • McLaren P1
  • McLaren P1 GTR
  • McLaren F1 GTR
  • Ford GT 2017
  • Lamborghini Huracán Super Trofeo
  • Mini Countryman Rallycross
  • Ford Raptor Truck / F-150
  • Pagani Huayra BC
  • Pagani Zonda R
  • BMW 320 Turbo Group 5
  • Ford Capri Zakspeed
  • Formula Ford
  • Ferrari 288 GTO
  • Nissan 240Z Fairlady
  • Mercedes C63 AMG Coupe
  • Porsche 918 Spyder
  • Chevrolet Corvette C.7R
  • Ferrari La Ferrari
  • Jaguar XJ220S
  • Ford Fiesta WRX
  • Ford Focus RS 2010
  • Ford Sierra Cosworth
  • Arial Atom
  • KTM X-Bow
  • Mercedes A-Class
  • Volkswagen Polo WRC/WRX?
  • Mitsubishi Lancer Evo
  • Lamborghini Veneno
  • Porsche 935/7 “Moby Dick”
  • Ford Escort (Mexico?)
  • Aston Martin Vulcan
  • Honda NSX

Na uradni spletni strani navajajo, da bomo vse dirkalnike lahko vozili na več kot 50 različnih dirkališčih, ki bodo na voljo v več kot 200 različnih postavitvah. Zaenkrat opažena so naslednja dirkališča:

  • Sampala
  • Mercedes Benz Ice Track
  • Brands Hatch
  • Classic Daytona Beach Road Course
  • Mugello
  • Monaco
  • Fuji
  • Texas Motor Speedway
  • Spa
  • Historic Monza
  • Historic Le Mans
  • Sachsenring
  • Indianapolis Motor Speedway
  • Historic Phoenix
  • Brannochbrea
  • Laguna Seca
  • Hell Rallycross, Norway
  • Wildcrest (fantasy RX track)
  • Long Beach

Novi izdelek izpod rok britanske razvijalske ekipe bo na voljo za PC, PS4 ter XONE proti koncu letošnjega leta. Vsa dirkališča bodo replicirana z novo tehniko skeniranja, in sicer z uporabo dronov. Površine ne bodo lasersko skenirali, ampak bodo uporabili ti. sistem “fotogrametrije”, ki z uporabo slik z različnih kotov sestavi zelo natančen 3D model okolice. Podlaga na dirkališčih bo dinamično spremenljiva s pomočjo sistema LiveTrack 3.0 – v dežju se bodo luže spreminjale glede na količino padavin in frekvenco mimo vozečih vozil, umazanija se bo ob izletu iz proge prenašala nazaj na asfalt, itd.

Prihajajo tudi izboljšave za online dirkanje. Vpeljan bo podoben model rangiranja voznikov, kot ga poznamo že v simulaciji iRacing, kjer dirkači z višjimi uvrstitvami na dirkah pridobivajo skupne rating točke, medtem ko jih s slabšimi uvrstitvami izgubljajo. Z novim fizikalnim modelom so izboljšali tudi povratne sile na volanu (FFB). Tudi nastavljanje volanov bo sedaj bolj enostavno kot v prejšnji različici, saj bo na voljo nekaj prednastavljenih možnosti – za tiste bolj hardcore dirkače pa bo še vedno obstajal možnost bolj podrobnih nastavitev.

Veliko pozornosti so posvetili tudi offline izkušnji. Poleg veliko nove vsebine, je veliko izboljšav dobila tudi umetna inteligenca. Glavne težave s prepoznim zaviranjem računalniških voznikov naj bi bile odpravljene, na pisti se bodo obnašali še bolj človeško kot poprej.

Tudi na področju zvokovne kulise lahko pričakujemo novosti. Presedlali so na fmod zvočni pogon (spomnimo lahko, da tega uporablja tudi Assetto Corsa) z nekaj razlikami. Zvok za nekatere dirkalnike so že prenesli na novi sistem in prvi vtisi naj bi bili zelo vzpodbudni.

Zaenkrat je grafična podoba zelo vzpodbudna, napovedi pa obetajo ogromno. Če bo pCARS 2 dostavil obljubljeno ali bo zopet eno veliko razočaranje kot njen predhodnik, bomo lahko videli konec letošnjega leta.

Test gaming stola: UVI CHAIR Gamer

0

Vsi, ki za računalnikom preživimo več ur dnevno, se zavedamo pomena dobrega in kvalitetnega stola, ki tudi po daljši uporabi ne bo povzročil bolečin. Kvaliteta izdelave, udobnost in pravilna pozicija telesa omogočijo nemoteno delo brez prekinitev, ki bi jih sicer povzročila bolečina ob sedenju. Tako se lahko osredotočimo na stvari, ki so pomembne.

Mnogokrat potrošniki preveliko denarja porabijo za kakovosten računalnik, tipkovnico, miško … stol pa spregledajo. Že res, da bo tudi star lesen ali ceneni pisarniški služil svojemu namenu, ampak temu sledi neizbežno vprašanje – kako dolgo? Kaj nam bo super duper računalnik, ko pa nas bo že po pol ure igranja zmotila ostra bolečina in občutek nelagodja.

Sprva bi omenil, da na spletu kroži veliko nerealnih pregledov stolov, saj jih proizvajalci podarjajo naokrog za ta namen. No, mi na srečo nismo dovolj “pomembni”, da bi dobili lasten primerek, zato se je del ekipe zbral in odpeljal do pisarne slovenske znamke stolov, UVI CHAIR, da preverimo, ali stoli res ponujajo obljubljeno.

Od leve proti desni: UVI Gamer, UVI Devil Red, UVI Styler

Resnici na ljubo se včasih kakovostnih stolov po normalnih cenah skorajda ne da dobiti. Sicer jim zadnje čase cena pada, ampak še vedno je težko najti udobje, kvaliteto ter nizko ceno obenem. UVI Gamer to obljublja, ampak kot vedno sem bil raje skeptičen. Zato sem ga preizkusil z lastno ritjo. Pa ji je bil všeč?

Začnimo pri izgledu (testiral sem modro varianto). Večina stola je črne barve, stranski del pa je moder. Barvna kombinacija se poda predvsem Roccat izdelkom, saj je skorajda identična. Na videz stol izgleda kvalitetno, spominja pa na nekatere različice DXRacer stola in tudi cena je primerljiva, čeprav malenkost nižja.

Kako pa gre podvozju, ki je prav tako pomembno? Sploh glede na to, koliko posnetkov kroži na spletu, ko kolešček popusti, ubožec na stolu pa se prevrne na tla. Je v obliki zvezde, s petimi ojačanimi jeklenimi profili, ki preprečujejo, da bi se med uporabo prevrnil. Koleščki so najlonski in preprečujejo poškodbo tal. Zato koleščki tudi gladko tečejo in omogočajo “vožnjo” brez zatikanja (vseeno imam raje avtomobil, razen po bregu navzdol, har har har). Hej, zakaj bi se moral vstati, da pridem do čipsa na drugi strani sobe?

Železen okvir, najlonski koleščki in CLASS-4 plinska vzmet, lepo skrita pod pokrivno plastiko.

Celoten del pod sedalnim območjem stola prekriva jeklena konstrukcija, ki je vzdržljiva in kvalitetno izdelana. S pomočjo ročice na desni strani lahko nastavljate višino za vsega 9 cm. Dvižni mehanizem uporablja CLASS-4 plinsko vzmetje, ki velja za enega bolj kvalitetnih na trgu. To se je izkazalo tudi med testom, saj je nastavljanje višine enostavno, nudi pa tudi večje udobje. Glede dolgoročne vzdržljivosti bi se bolj težko opredelil, ker bi moral stol uporabljati dlje.

Preko ročice lahko nastavljate naklon hrbtnega dela od 90 do 180 stopinj. Sicer oglašujejo, da je to več kot dovolj za vsesplošno uporabo, vse od prehranjevanja pa do gledanja filmov. Položna pozicija ravno ne služi za kaj drugega kot gledanje zvezd in tudi ni preveč udobna za ležanje, ampak za to imam tako ali tako posteljo. Mi je pa všeč, da je kot nastavljanja velik, precej višji od Markusa, kjer je nekje 90–130 stopinj. Ročici se nahajata na levi in desni strani, pomikata pa se lahko na vse smeri. Na njiju me je motilo le, da nista oblazinjeni, a celostno sem bil z njima zadovoljen.

Stol je stabilen tudi ob ekstremnih nagibih nazaj.

Na sliki zgoraj opazite, da se tudi sedišče stola nagne nazaj z ročico, na levi pa lahko naš nastavljen nagib zaklenemo. Odlična funkcija za vse, ki filme in serije gledate za računalnikom. No, vsaj dokler ne nameravate prespati cele noči na stolu, je udobje dobro, a vseeno toplo priporočamo posteljo. Pod stolom se nahaja gumb, katerega vrtite v levo ali desno, in s tem nastavljate trdoto nagiba. Dobrodošla funkcija, toda osebno sem nastavil na najnižjo trdoto oziroma tako imenovano trdoto za “softiče”, kar mi omogoči noge na mizo in rahlo guganje za “šefe” izgled.

Sedišče sestavlja spominska pena, prevlečena z umetnim usnjem. Sedenje je udobno, spominska pena pa se po odstranitvi zadnjice vrne na prvotno pozicijo. Spet bi težko ocenil dolgoročno vzdržljivost, glede tega me vprašajte čez 1 leto. Tudi glede hrbtišča nimam večjih pripomb. Je iz identičnih materialov in je prav tako udobno. Jekleni okvir, prevlečen s tanjšo plastjo umetne pene in usnja, se ne čuti in sedalna izkušnja ostane dobra tudi po daljših igralnih sejah, za razliko od cenenih stolov. Ob sedenju nisem čutil nobene utrujenosti in bolečine. Morda bi kot slabost omenil, da lahko kar hitro pozabite, da se morate vsake toliko časa malo pretegniti in razmigati.

Zaradi ojačane konstrukcije je UVI Gamer primeren tudi za težje uporabnike, saj naj bi zdržal težo do 185 kg. Tega sicer nisem mogel preizkusiti, ker nisem našel dovolj prigrizkov.

Čeprav s svojimi 190+ cm sodim med višje osebe, se mi stol ni zdel premajhen. Rame dokaj ugodno padejo med opornici zgoraj, pa tudi naslonjalo je dovolj visoko, da nanj lahko naslonim glavo. Tudi tisti manjši se ne prestrašite. Če ravno niste pritlikavec, boste lahko na stolu udobno sedeli.

Dodani sta dve blazini, ki bi naj naredili sedenje še bolj udobno. Sam sem eno pritrdil na nadledvični del, drugo pa na predel vratu. Sta iz istega materiala kot stol, z barvno kombinacijo pa se lepo podata zraven.

UVI Gamerja odlikuje multifunkcijski mehanizem.

Za konec bi se dotaknil še podpor za roke. Podpore, kar me je presenetilo, niso iz popolnoma trde plastike, ampak iz mehkejše plastike, ki se malce prilagodi in poskrbi za večje udobje. Podporo lahko premikamo v popolnoma vse smeri (naprej, nazaj, gor, dol in obrnemo levo ali desno). Tudi tukaj so se fantje pri UVI CHAIR dokazali. Naj pa opozorimo, da je tak manever možen samo pri modelu GAMER, ostali stoli pa ne omogočajo premika naprej in nazaj, ampak samo gor, dol, levo ali desno.

Naslonjalo za roke je nastavljivo v vse smeri!

Sestava s pomočjo je bila dokaj enostavna in celostno sem s stolom zadovoljen. Z izjemo nekaj manjših pripomb mi je bil zelo všeč, sploh udobje in prileganje je odlično. Sicer bi ga težko primerjal z drugimi stoli višjega cenovnega razreda, ker jih nisem imel priložnosti testirati – seveda se morate zavedati, da ne boste prejeli Hermana Millerja. Omenil bi še, da ima stol dvoletno garancijo, česar pri ostalih proizvajalcih nismo vajeni, kajti tudi največje znamke ponujajo zgolj eno leto.

Po besedah proizvajalcev bo stole v naslednjem tednu mogoče kupiti v vseh večjih trgovinah po Sloveniji (Mimovrste, Bigbang, EIGRE.si, Enaa3xbe.net …). Ste prodajalec in bi želeli stole prodajati v vaši trgovini? Za distribucijo skrbi podjetje AIM-HIGH plus d.o.o..

Novi Wolfenstein bo noro super, pravijo pri Bethesdi

0

Glede na to, kar pravi založnik Bethesda, bo Wolfenstein: The New Colossus najboljša igra do sedaj. Dogajanje bo postavljeno v totalizirane Združene Države Amerike, kjer se bomo borili proti nacistom in njihovi super tehnologiji. Seveda, to je le ugibanje, za enkrat uradnih podatkov, kje se bomo potepali z našim karakterjem še ni. Lahko pa povemo, da to že po imenu igre lahko ugibamo, ker “The New Collosus”  naj bi bil kip svobode.

Peter Hines je povedal, da pri Machine Games delajo s polno paro, igro je sam že preizkusil in komaj čaka, da jo bo kmalu igral celoten svet.

Wolfenstein: The New Colossus

Za tiste, ki niste seznanjeni z Wolfenstein igrami lahko povemo, da je bila prva streljačina narejena že v letu 1992 v kateri smo se kar hitro izgubili po zelo podobnih hodnikih in milijonih vrat, ki jih je vsebovala. Še dve igri sta bila pred njo, iz let 1981 in 1984. Zelo popularen je bil Wolfenstein: Return to Castle iz leta 2001, sledil je Enemy Territory iz leta 2003, Wolfenstein RPG iz leta 2008, Wolfenstein iz leta 2009, The New Order iz leta 2014 in The Old Blood iz leta 2015.

Zadnji Wolfenstein je imel dogajanje postavljeno v totalizirano Evropo polno nacijev. Igra je pokazala, kako bi izgledal svet, če bi Nemčija zmagala vojno. Kaj več o novi igri bo verjetno znano na letošnjem E3 dogodku, do takrat pa veselo čakanje.

Farming Simulator 2017 z novim DLC

0

Pred nekaj dnevi so razvijalci igre Farming Simulator (Giants) izdali nov dodatek. V njem lahko dobite razne nove pripomočke za lažje kmetovanje podjetja Kuhn.

Dodatek natančneje vsebuje 17 novih pripomočkov, od kosilnice in obračalnikov, do sejalnic in balirk. Več informacij lahko najdete tukaj.

Takoj ob ogledu nas zbode pogled na ceno, ki je kar 15 €. Visoka cena dodatkov pa nas spremlja že od prejšnjih verzij igre.

Igra Farming Simulator v originalu stane 35 €, če pa vas zanima več o igri, si preberite ta članek.

Pa igrajmo: For Honor

2

Trije člani Gaming.si ekipe smo se prvič v zgodovini strani odločili skupaj preizkusiti eno najbolj pričakovanih iger tega meseca. Kako nam je šlo? Preverite sami.

Nier: Automata z novim igralnim posnetkom

0

Square Enix so nam pokazali nov precej dolg igralni posnetek za igro Nier: Automata, ki bo izšla 7. marca na PlayStation 4. Tisti, ki uporabljate osebne računalnike za igranje iger se nikar ne bojte, tudi za vas bo poskrbljeno, čeprav bo izšla kasneje. Gre za akcijsko RPG igro, katera je nadaljevanje prejšnje iz leta 2010. Zgodba se vrsti okrog človeške rase, katera je skoraj izumrla in bila prisiljena oditi na luno, kjer se bori za preživetje.

Lastnosti:

  • Raziskovanje velikanskega odprtega sveta, kjer ne manjka zlobnežev in ostale golazni.
  • Iskanje raznih nalog, ki jih dobimo od NPC-jev in stopnjevanje karakterja.
  • Velik poudarek je na sami borbi, saj le gre za akcijski RPG.
  • Umiranje ni nič posebnega, ker ste robot in ko umrete se vaši podatki samo preselijo v drugega androida.

Oglejte si nov 29-minutni igralni posnetek, ki vam bo pustil sline, če ste zagrižen RPG privrženec, ki ima rad tudi akcijo.

Battlerite bo postal brezplačen

1
Trenutno lahko igro kupimo na platformi Steam za 19,99€, ampak splača se vam počakati, saj razvijalci pripravljajo prihod brezplačne različice. Sami so povedali, da se bodo naslednjih nekaj mesecev posvetili zgolj brezplačni opciji s katero hočejo omogočiti dostop čim večji skupini ljudi in tako dobiti čim več dragocene povratne informacije ter tako izboljšati igro.
Izboljšave in novosti:

  • Optimalna in zabavna izkušnja, boljša PvP navodila in izboljšanje PvP-ja, 1 proti 1 tekme in izboljšanje umetne inteligence.
  • Dodajanje novih igralnih načinov, ki bodo vsebovali nekakšna pravila in cilje, katerih se bodo morali igralci držati, če bodo hoteli zmagati. Razvijalci so povedali, da trenutno testirajo 3 nove igralne načine.
  • Preden bo igra izšla kot brezplačna si razvijalci želijo izboljšati igralnost. To pomeni spremeniti jedro mehanik in ne samo posameznih junakov.
  • Spremenjen uporabniški vmesnik, ki bo Omogočal fleksibilnost in boljšo uporabniško izkušnjo.

Če ste igro že kupili boste lahko 14. februarja testirali novega junaka, igrali sezono 2 in seveda pridobili dodatne stvari za valentinovo. Očitno se bo Battlerite še izboljšal s prihodom brezplačne različice in prinesel veliko novosti v samo igro, upajmo da bo razvijalcem uspel zastavljen cilj.

Vse kar vidite v posnetku se bo verjetno malce spremenilo v prihodnjih mesecih.

Lestvica najboljših PC iger – Januar 2017

0

V lestvici najboljših iger si vsak mesec ogledamo pet najboljših PC iger, ki so izšle v tem mesecu. V obzir vzamemo le polne izide in tako igre v razvoju oziroma igre v zgodnjem dostopu, alfi ali beti ter dodatki ne pridejo v poštev.

Čeprav smo izpustili nekaj mesecev prejšnjega leta, smo z januarjem smo pričeli novo leto. Kakšen je bil prvi mesec? Sicer bolj prazen, a vseeno smo dobili par uspešnic. Seveda vsi že veste za eno izmed njih, ampak a uganete tudi ostale?

5. Disgaea 2

Prva igra seznama se pridruži originalni Disgaea: Hour of Darkness, ki smo jo lanskega februarja dobili tudi na Steam-u. Čeprav ne gre za novo igro, jo lahko sedaj prvič preizkusimo tudi na osebnih računalnikih. Podobno kot prvotna predelava, je tudi dvojica na Steam-u dobila ime Disgaea 2 PC, a je za razliko od slednje združljiva tudi z Mac sistemi in Steam “mašinami”. Igrate kot Adell, kateri je pomotoma ugrabil princeso iz tako imenovanega “Netherworld-a”. Vaša naloga je, da jo vrnete domov, kjer nato skušate opraviti s tamkajšnjim vladarjem in razbiti prekletstvo sveta. Odlična strategija, ki nudi več kot 100 ur igranja in kjer se zlahka pogreznete v fantazijski svet.

4. Warhammer 40,000: Sanctus Reach

Z novo igro v seriji Warhammer smo dobili oboje – kvalitetno Warhammer igro in istočasno odlično potezno strategijo, vse zapakirano v isti izdelek. Sanctus Reach ima podoben občutek kot nekatere namizne igre, z rednimi posodobitvami, poslušanju igralske baze pa si je dobila kar nekaj privržencev. V času, kjer nekatere AAA igre prihajajo v skorajda nedelujočem stanju in z pregrešno drago ceno 60€, lahko za 30€ igrate povsem spolirano in 2GB veliko igro, ki deluje brezhibno in ima par odličnih mehanik.

3. Tales of Berseria

V Tales of Beseria sledite Velvet Crowe, mladi ženski s travmatično preteklostjo, ki se odpravi umoriti moža, ki ji je uničil življenje. A obstaja en problem. Ta možakar je zdaj spoštovan pomembnež, ki se ga drži tudi naziv rešitelj sveta. Med potovanjem se vam pridružijo tudi druge osebe, vsaka s svojo agendo, a vse veže skupni cilj. Rezultat tega je ena izmed najbolj zanimivih skupin, kar smo jih videli v vseh jRPG-jih doslej. Zelo osvežujoč prijem na standardni sistem “dobro proti zlu”, ki ga nemalokrat vidimo v današnjih igrah.

2. Detention

Igra na drugem mestu ni za vsakogar (no, čeprav jo lahko vsakdo preizkusi, ker je na voljo zastonj). Priporočam jo predvsem tistim, ki uživajo v dobri, globoki in težavni zgodbi in ki obožujejo nelinearno igranje. Zgodba je postavljena v 70. leta v Tajvan, gre pa za point & click avanturo z elementi nadnaravnega, kjer moraš čim prej priti do cilja. Zgodba je zanimiva in tudi glasbena podlaga je kot nalašč za igro tega tipa. Kot sem dejal, je na voljo zastonj, tako da če vas je ta kratek opis pritegnil, jo lahko zastonj preizkusite. Ne bo vam žal.

1. Resident Evil 7 – Biohazard

Najnovejše nadaljevanje serije Resident Evil, kjer smo lahko prvič preizkusili prekositi grozovite pošasti v prvoosebnem pogledu in s pomočjo virtualne realnosti. Prav tako se je Biohazard vrnil z grozo, ki je serijo naredila tako uspešno. S pridihom Outlast-a in Teksaškega pokola z motorko smo dobili pravi hit, ki ga bo vsak navdušenec nad originalnimi Resident Evil igrami preigral z nasmeškom na obrazu. Ima vse, kar je značilno za dobro grozljivko – solidnega protagonista, zapomljive, srhljive antagoniste in ravno pravšnjo merico grozljivih trenutkov, da vam postavijo kocine na hrbtu pokonci. A vseeno moramo priznati, da vse ni čisto idealno. Proti koncu se tempo nekoliko pohitri in skrivalništvo in premišljeno porabo streliva zamenja manj napeto, bolj akcijsko naravnano igranje. Vseeno gre za najboljšo igro v letošnjem januarju, ki je vnesla upanje v “propadajočo” serijo, ki je svoje dno dosegla z lansko co-op streljačino Umbrella Corps.

 

Pregled – Max Payne

Zadnje čase mi stare igre res ne dajo miru, zato sem se odločil, da vam postrežem še z enim pregledom, tokrat igre, ki so jo razvili pri Remedy Entertainment. Katera pa je? Prvi del franšize Max Payne, ki lahko rečem, da je s tretjim delom nažalost popolnoma pogorela. Vsi tisti, ki ste se že dotaknili te odlične tretje-osebne streljačine, ki je izšla davnega leta 2001, že veste o čem govorim. Vsi tisti, ki je še niste igrali, pa le poglejte, kaj vse ponuja.

Kot mi je v navadi, bi vam rad za začetek predstavil nekaj o sami zgodbi, ki je kar kruta. Igra nas pahne v čevlje detektiva Max Payne-a, ki je živel ameriške sanje. Imel je lepo hišo z belo ograjo, lepo ženo, majhnega otroka. A kot vemo, se vse sanje enkrat končajo in tako so se tudi njegove. Lepega sončnega popoldneva je stopil skozi domači prag in pozdravil ženo, vendar odgovora ni dobil. Policijski instinkt mu je pravil, da je nekaj hudo narobe. Kaj hitro je ugotovil, da je nekdo vlomil v njegovo hišo in storil najhujše. Tistega dne je naš detektiv izgubil vse, kar je imel. Po tej stresni izkušnji se je odločil, da svojo pot nadaljuje pri ameriški agenciji za boj proti drogam (DEA ali Drug Enforcement Administration). Tako se začne naša zgodba in z njo lov za ljudmi, ki so našemu protagonistu povzročili toliko bolečine.

Samo dogajanje spoznavamo skozi grafične novele, ki se nam prikazujejo med samo igro. Spremlja jih glas igralcev, ki ni kaj preveč dobro igran, vendar zadostuje zanimivemu in kvalitetnemu spoznavanju dogajanja. Igro začnemo oboroženi le s policijsko Beretto 92-FS, ki jo, zgolj kot zanimivost, uporabljajo tudi naši domači policisti. Kaj kmalu se naša »orožarna« pod oblakom spremeni v pravo Rambo orožarno. Našli boste namreč vse od bejzbolskega kija in palice pa vse tja do avtomatičnih pušk, molotovk in ročnih granat. Nekatera orožja lahko celo uporabljamo vsakega v eni roki (dual-wield). Naš nivo življenja je odvisen od proti-bolečinskih paketkov, ki jih najdemo po različnih stopnjah. Ti so velikokrat skriti po raznih predalih. Igra namreč omogoča kar veliko odpiranja raznih omaric, spuščanja vode v školjki, kuhinjskem koritu in podobno.

Po mojem mnenju je bil največji hit, ki nam ga je ponujal prvi Max Payne tako imenovan »bullet time«. S pritiskom na gumb smo lahko upočasnili čas in se vrgli naprej, nazaj, levo ali desno in med letom izstrelili nekaj nabojev v nepridiprave, s tem pa smo seveda imeli nekaj prednosti na bojišču. Občutek, ko izza vogala priletiš s po eno pištolo v vsaki roki in popolnoma zmaličiš nasprotnika, je kar neverjeten. Zanimivo je tudi, da naboji dejansko potujejo po zraku in se jim je z malo sreče mogoče v tem načinu tudi izogniti.

Igra je ob izidu požela veliko slave in uspehov, pa tudi zelo dobrih ocen s strani veliko ocenjevalcev računalniških iger. Videli smo jo lahko na kar sedmih platformah; in sicer: Windows, PlayStation 2, Xbox, OS X in GameBoy Advance, leta 2012 pa se je v svoji celosti znašla tudi na mobilnih platformah iOS in Android.

O igri lahko povem še to, da je že na najnižji ravni zahtevnosti kar težka, zahteva preračunavanje z »življenjem«, ki ga imamo, taktično premikanje po nivojih in kar veliko spretnega merjenja. Tudi v najlažjem načinu se vam tako lahko zgodi, da vas bo nepridiprav z enim strelom 12 kalibrske »pumparice« v trenutku pokončal.

Vsi, ki vas zanima globoka zgodba ter zanimiv način igranja in si mogoče želite podoživeti kakšen spomin na dobre stare čase , je Max Payne kot nalašč igra za vas. Seveda ob tej priložnosti ne izpustite tudi naslednika te streljačine: Max Payne 2 – The Fall Of Max Payne.