Mislim, da sem eden redkih igralcev, ki je davnega leta 2010 dejansko preigral izvirni RAGE. Igro je razvil razvijalec id Software in njena glavna značilnost je bila to, da je postala prva streljačina, ki jo pokazala, da znata PS3 ter X360 prikazati čudovito grafiko tudi na konzolah.
Špilu je to sicer uspelo, vendar smo igralci dobili precej okleščeno igralno izkušnjo, ki poleg grafike ni ponujala ničesar res razburljivega. Ime RAGE je zato hitro utonilo v pozabo in kar malce presenečen sem bil, da je Bethesda dejansko odobrila nadaljevanje. Še bolj pa gledam začuden da ne glede na to, da je od izvirnika preteklo že mnogo let, dvojka ponavlja napake in doda še kupček svojih.
Razvojna ekipa: id Software/Avalanche Studios
Založnik: Bethesda Softworks
Platforme: PS4, XB1, PC
Cena: EIGRE.si – 56,49 €
Datum izida: 14.05.2019
VIDEO OPIS
Najbolj jasna napaka RAGE serije je to, da špil nima ravno prave identitete. Hoče biti več stvari hkrati, a v nobeni ji ne uspe ravno pokazati vsega svojega potenciala. Želi biti streljačina tipa DOOM, hkrati pa imeti odprti svet kot v Assassin’s Creedu. Želi pa imeti tudi vozila v slogu Far Crya ter njegovo zanimivo zgodbo, posejano s stranskimi opravili. Aja, sposoditi pa si želi še nekaj stavri iz Bordelands franšize.
Žal ji ne uspe na praktično vsakemu področju, zagotovo pa k temu ni pripomoglo dejstvo, da sta igro razvila dva studia. id Software je poskrbel za strelske segmente, medtem ko je Avalanche Studios uporabil svoje znanje iz Just Cause serije za grajenje odprtega sveta.
Štorija pravi, da nastopamo v škornjih rangerja, ki se seveda imenuje Walker. Na začetku lahko izberemo spol našega junaka in se podamo v uvodno sekvenco. Ta je precej spektakularna in začetek igre je precej obetajoč. Našo bazo napade militaristična skupina The Authority, pokosi vse naše soborce in tako naenkrat ostanemo zadnji preživeli ranger. Na nas je zato padla naloga, da zlobneže odstranimo iz pozicije moči ter pripravi slastno maščevanje.
Ne belite si preveč glavo s štorijo, saj je ta povsem bleda in nezanimiva. Imamo pač cilj poraziti zlobneža, kar bomo storili preko raziskovanja sveta, streljanja mutantov in banditov, vsake toliko pa se bomo pod rušo pospravili še kakega šefeta. To je v bistvu to in vam ne bo vzelo preveč časa. Glavna zgodbena nit za svoj razplet zahteva kriminalno malo časa, saj je lahko igre konec že po 12-tih urah.
Seveda pa ni vse samo v sledenju štoriji, saj nam RAGE 2 na zaslone izriše ogromno mapo, ki za svoje prečkanje zahteva kar precej časa. Post-apokalpitična okolica je izrisana čudovito in kar vabi po raziskovanju. Za prečkanje puščavskega peska se lahko poslužimo našega vozila, ki nosi umetno inteligenco Phoenix in nosi na sebi lepo orožarno.
Škoda potem da vse te širne planjave v sebi skrivajo bolj malo zanimivosti in je svet, kakor čudovit za ogled, skorajda prazen. Ne razumite me napak, pogosto boste med raziskovanjem naleteli na tolovajske kampe, mutante, trgovce ali pa nadgrajevalne točke. Te so ponavadi dobro zaščitene s sovražniki in nam omogočajo pridobitev novih veščin kot so hiter izmik, dvojni skok ali pa udarec ob tla, ki vse bandite dvigne v zrak. Med prebijanje skozi sovražne črte bomo nabrali tudi dobro merico valute, ki jo nato porabimo za nadgrajevanje naših orožij. Nadgrajevalni sistem je globok in ponuja veliko možnosti in res lahko čutimo, kako naš karakter proti koncu postane praktično neumrljiva mašina.
Žal pa se skozi vso to vsebino prebijamo brez kakšnega pravega cilja. RAGE 2 praktično ne pozna stranskih misij, ki bi dodatno obogatile glavno štorijo. Vsake toliko naletimo na kakšno mesto, ki sicer obiluje z NPC-ji, vendar vsi bolj ali manj stojijo na mestu, s kakšnim od njih lahko pokramljamo, drugače pa so naselbine tam zato, da lahko kako stvar prodamo ali kupimo. Na oglasni plošči poberemo kakšno misijo, ki pa je v bistvu samo “pojdi tja in ubij tega” in so vsebinsko še bolj revne od tistih iz Borderlandsa.
Tako pač pobijamo okoliške kampe in ko je vse ostalo brez pulsa, je naša naloga še, da odkrijemo vse okoliške vrednostne skrinje. Za nagrado na mapi prejmemo kljukico in nato se podamo spet na naslednjo lokacijo, kjer naredimo spet vse od začetka.
K sreči je boj močno zabaven za kar so poskrbele bogate izkušnje razvijalca id Software. Vihtenje orožij je zabavno in puška je preprosto slastno orožje, ki lahko grdavža odpihne visoko v zrak. Če temu dodamo še naše posebne sposobnosti in nekatere oklepljene nasprotnike, postane pri bojevanju pravi žur. RAGE 2 najbolj zasije, ko se najdemo v zaprtih prostorih in imamo pred sabo jasen cilj. Primer tega je prvo mesto, ko se moramo spraviti pucati kanalizacijo, katero so naselili mutanti. S puško delamo pravi raztur in naš končni cilj je, da odpremo jašek in spet zaženemo elektriko. Na koncu nas čaka še mini šef in res dobiš občutek, da si se vrnil v svet odličnega DOOM-a. A ti prebliski odličnosti so redki, saj se moramo po koncu misije zopet vrniti v dolgočasni svet, se prevažati po dolgočasni mapi in zopet čakati, da nas špil postavi v naslednjo sekvenco, kjer nas zopet čaka dobra akcija. Tempiranje dogodkov je zato revno in ravno ko nam začne dogajati, se spet vse ustavi.
Grafično je špil dober, a zopet vas ne bo ravno odpihnil. Okolica obiluje s podrobnostmi in še posebej navdušujoče je, ko se s Phoenixom peljemo skozi skale in se te pod našimi gumami lomijo. So pa obrazne animacije malce smešne in precej osnovne, je pa res, da jih tekom igranja ne bomo ravno veliko gledali. Mimogrede, RAGE 2 je skozi celotno oglaševalsko kampanjo obljubljal nore like, ki bi bili za stopnjo ali dve nad tistimi iz filmske franšize Pobesnelega Maksa. Žal temu ni tako, prav tako pa umanjka rožnata barva, ki je pri vsakemu napovedniku prav tolkla v oči. Nekaj pinky barve sicer uzremo, a to je daleč od tega, kar sem pričakoval. Škoda, da ni razvijalec bolj zavil v to odpuljeno smer, ki so nam jo obljubljali napovedniki.
Prištejte k temu majhne napake, ki pa skupaj vzeto začnejo precej najedati. Denimo streljanje iz avtomobila je mogoče samo v ravni črti in če je avto zasukan v narobno smer (vozila so na splošno štorasta) se boste morali zopet mučno preusmeriti. Igra neprestano prekinja igranje in vam kaže kratke vodiče za praktično vsako stvar, ki je jasna vsakemu, ki je kdaj odigral kakšno prvoosebno streljačino. Meniji so počasni in neodzivni. Udarimo lahko s kopitom orožja, a ima to majhen doseg in razbijanje zabojnikov postane prava muka. Ne pozabimo na hrošče, ki včasih povzročijo, da pri glasovnem podajanju zmanjka zvoka, včasih pa izginejo tudi pomembni deli uporabniškega vmesnika kot je denimo merek na orožju.
Na koncu RAGE 2 izpade mešana župa, ki vsebuje preveč različnih receptov in končni rezultat je sicer užiten, a ne boste se ravno oblizovali. Kratka kampanja, mrtev svet, bleda štorija in druge nevšečnosti oceno odločno znižajo in igro dejansko rešuje samo streljanje, kar pa ni ravno dovolj za to ceno, ki jo založnik zahteva od kupcev. Prištejte k temu, da manjka kakršnokoli večigralstvo (lahko bi dodali vsaj sodelovalni način) in dobite igro, ki bo hitro pozabljena, tako kot se je to tudi zgodilo z izvirnikom.
