Za nami je kvalifikacijski turnir igre Fortnite za dogodek Gaming brez izgovorov #3, ki bo potekal 13. in 14. aprila v nakupovalnem centru Qlandia, Novo mesto. Kvalifikacij se je udeležilo kar 126 igralcev (63 ekip), ki so tekmovali za uvrstitev na zaključni dogodek.
Kvalifikacijski turnir je potekal od doma, saj so lahko tako igralci dokazali, kako dobro znajo igrati, ko igrajo v domačem, sproščenem okolju, medtem ko bo za najboljše štiri ekipe naslednja preizkušnja igranje pred gledalci in obiskovalci.
Med 63 ekipami smo po tako po 6 krogih dobili štiri najboljše, ki bodo igrali za naziv najboljšega Fortnite igralca dogodka Gaming brez izgovorov #3. Fortnite turnir bo potekal v soboto, 13. aprila s pričetkom ob 10.00 uri zjutraj. S seboj tekmovalci prinesete le miško, tipkovnico in slušalke, saj je za drugo računalniško opremo poskrbljeno!
Na zaključni turnir so se preko najboljših predstav uvrstile ekipe LegitBoTs (MattXK,xd_Scythe), White (roks0n,Cokei), pikoson (pekochee, TaySon) in something new (ZuS, Ciceey), ki so ob enem prejele vabilo na omenjeni dogodek, kjer se bodo potegovali za nagrade znamke Razer in Uvi Chair.
Vsem udeležencem se zahvaljujemo za igranje in vas vabimo, da se nam v Novem mestu tudi sami pridružite in z nami odigrate kakšno igro ali dve.
Igre razvijalca FromSoftware niso samo presneto težke ampak vsebujejo tudi zasede sovražnikov, ki nepozornega igralca hitro kaznujejo.
Takšne nepridiprave lahko odkrijemo v vseh njihovih naslovih – od igre Demon’s Souls, Bloodborne in do Dark Souls trilogije.
Nič drugače ni niti v njihovi nedavno izdani igri Sekiro: Shadows Die Twice, ki je najtežji naslov, ki ga je ta japonski razvijalec kadarkoli izdal.
Presenečenje tokrat igralca čaka na vrhu streh, kjer jih čakajo zelo agilni nasprotniki. Tudi če z njimi uspešno obračunamo, vas bo zagotovo presenetil sovražnik, ki so mu zaenkrat nadeli ljubko ime “Woo Guy”.
Ta dobesedno prileti iz zraka in vas bo prvič zagotovo ubil, saj je šok preprosto prevelik, da bi lahko človek pravočasno reagiral. Na spletu se je pojavila kompilacija posnetkov, kjer kopica znanih streamerjev naleti na Woo Guya. Njihova reakcija je najprej šok, kasneje pa se vsak od njih, kljub svoji smrti, prešerno nasmeji.
Smrt je reden spremljevalec Sekiro iger in še ena dodatna ne bo skorajda nikogar pošteno razjezila, saj je dotična dobra popestritev te izjemno nepredvidljive igre.
“Beat-em-up” žanr je eden tistih, ki je že dolgo časa mrtev in priznati moram, da ga kljub svoji igričarski kilometrini, še nisem izkusil. Oziroma možno, da sem igral podobno igro enkrat na avtomatu v toplicahm ampak spomin na to je sedaj že precej meglen, saj se je to zgodilo še v času, ko so po svetu še romali dinozavri.
Morda pa se nam približuje oživitev žanra, saj eden najbolj znanih predstavnikov, serija Streets of Rage, dobiva nadaljevanje.
Četrti del je bil napovedan že lani a do sedaj nismo dobili ravno veliko informacij. Vse do včeraj, ko smo končno dobili vpogled v igralne mehanike.
Zadeva izgleda precej slastno, saj so liki izrisani na roko kar da špilu prav posebno estetiko. Žal še vedno nismo dobili datuma izida, lahko pa budno spremljate uradno stran in morda kmalu dobite nove podrobnosti.
Electronic Arts odpušča kar 350 ljudi. Trenutno jih imajo zaposlenih kar 9000 tisoč. Izvrišni direktor Andrew Wilson je povedal, da so naredili nekaj zelo pomembnih korakov kot podjetje in se pripravili za priložnosti v prihodnosti. Naredili so kar nekaj sprememb v marketinškem delu ekipe in tudi v drugih delih. Pomembno je tudi to, da so zelo zmanjšali svojo prisotnost na Japonskem in v Rusiji.
Ali gre zares tako slabo zelo priznanemu založniku EA, ali je to zgolj optimizacija znotraj podjetja je vprašanje na katero bomo lahko odgovorili šele čez nekaj časa.
Na področju avtorskih pravic na internetu se obetajo ogromne spremembe. Evropski parlament je namreč z 348 glasovi ZA in 274 PROTI, uspešno izglasoval novo direktivo imenovano Article 13, ki omejuje deljenje določene vsebine na internetu.
Axel Voss, glavni pobudnik direktive je dosegel kar je hotel, saj imajo evropske članice sedaj dve leti časa, da v svoj zakonik uveljavijo omenjeno direktivo. Predvsem bo nov zakon prizadel socialna omrežja kot so Facebook, Twitter itd. ter platforme z videovsebinami kot so Twitch, Youtube in podobne. Zakon je nastal zaradi neuravnovešenosti avtorskih pravic na internetu, saj je bilo večina posnetkov oz. vsebine objavljenih brez dovoljenja imetnikov avtorskih pravic.
Tako bo moral npr. Youtube po vsej verjetnosti ustvariti še dodatne filtre, ki bodo preverjali posnetke, preden bodo te zares objavljeni in da ne vsebujejo vsebine, ki je avtorsko zaščitena. Problem bo torej nastal pri praktično vsej vsebini, saj bodo imetniki avtorskih pravic le zatirali ustvarjalce in s tem upočasnili in zmanjšali uporabo omenjenih omrežij.
Glasen NE so zakonu rekli vsi giganti kot so Twitter, Facebook, Youtube, Reddit in ostali, ki bodo morali ob primeru obstoja trenutne direktive, svoje strani prilagoditi in nadzirati objave vsakega posameznika. Prav tako bodo morale biti vse spletne strani pravno odgovorne, če se na njihovi strani pojavlja avtorsko zaščitena vsebina.
Veliko govora je bilo tudi o t.i. “meme-ih”, ki bi jih vsaka članica EU v državi tudi blokirala, saj so te ponavadi sestavljeni iz avtorsko zaščitene fotografije. Kaj vse bi moral YouTube storiti in kako sami vidijo težavo v direktivi Article 13, pa si lahko pogledate v spodnjem posnetku, ki je nastal v novembru lani.
V lanskem poletju je Blizzard razvil prav poseben sistem imenovan Endorsements, ki igralcem po končani igri ponudi možnost “ocenjevanja” svojih soigralcev.
Po vsaki igri lahko namreč kaj trem igralcem v ekipi podarimo neke vrste pohvale, ki se nato izražajo v posebni Endorsement stopnji, ki je prikazana na profilu in je javno vidna. Prav zaradi tega so se nekateri igralci začeli lepše obnašati, saj si ne želijo ostati pri nizki stopnji, medtem ko bi drugi posedovali višje stopnje.
Nekaj tednov po izidu omenjenega sistema, je glavni direktor igre, Jeff Kaplan izjavil, da so s sistemom pridobili kar 26% manj žalitev oz. prijav o žaljenju, no na letošnji konferenci GDC 2019, pa je raziskovalka Natasha Miller povedala, da je ta številka narastla že na 40%, kot zanimivost pa je omenila, da sistem uporablja 50-70% ljudi vsako igro.
V zadnjih časih praktično vsak dan izvemo za kakšen naslov, ki svojega izida ne bo doživel na tradicionalni platformi Steam ampak raje na konkurentu Epic Games.
Kot da niso že dovolj samo dve trgovini, nam praktično vsak od večjih založnikov želi vsiliti svoj zaganjalnik. Ponudnikov je res dandanes res ogromno: GoG, Origin, Uplay, Battle.net in Bethesda Launcher.
Zato je precej zanimivo, da si nekdo premisli in se vrne nazaj v topli objem Steama.
Ta nekdo je prav Bethesda, ki je včeraj potrdila, da bodo vsi njihovi večji naslovi izšli tudi za Steam platformo.
Tako se lahko v Valvovi trgovini veselimo iger kot so Wolfenstein: Youngblood, DOOM Eternal, RAGE 2 in celo Fallout 76.
Kaj točno je založnika prisililo v to odločitev še ni jasno, mnogi pa ugibajo, da njihova trgovina preprosto ni prodala dovolj kopij iger, saj si ne lasti širno igričarsko bazo Steama. Zanimivo je tudi, da se Bethesda ni odločila za konkurenta Epic Games, ki trenutno kupuje ekskluzivne pravice za igre, kjerkoli jih že najde.
Ni pa dvakrat za reči, da se to ne bo spremenilo v prihodnosti in da RAGE 2 pred izidom ne bo postal novi Metro Exodus.
We’re pleased to announce that RAGE 2, Wolfenstein: Youngblood, Wolfenstein: Cyberpilot, and DOOM Eternal will be released on Steam as well as https://t.co/p0BARqmTBp. We will also be bringing Fallout 76 to Steam later this year.
Spletna glasbena platforma Spotify je v sredo oznanila, da je proti Applu vložila protimonopolno pritožbo.
Spotify se že dolgo pritožuje nad nepoštenimi potezami Appla in vsi njihovi dosedanji pogovori niso obrodili sadov, zato so bili primorani stopiti v legalno bitko.
Ustanovitelj podjetja Daniel Ek pravi, da je Apple v bistvu “tako igralec kot tudi sodnik in namerno želi zavirati konkurenco”.
To gre na račun tega, da si Apple lasti tako App trgovino, kot tudi svoj konkurenčni glasbeni servis Apple Music. Od vsake naročnine v svoji trgovini si Apple želi odrezati 30% delež zaslužka, kar je za Spotify ogromna številka, ki si je glasbeni servis ne more privoščiti. No, v bistvu si jo lahko, vendar bi potem moral zvišati ceno svoje naročnine, ki bi bila višja od konkurenčnega servisa Apple Music.
Spotify se je zato odločil, da lahko stranke njegovo naročnino kupijo izven Applove trgovine in so se tako izognili plačevanju 30% davka. Vendar jih je s tem Apple udaril po prstih in njihovo aplikacijo omejil s serijo tehničnih pomanjkljivosti kot je denimo Spotifyeva možnost direktne komunikacije s svojimi strankami.
Spotify se je tudi pritožil, da jim je Apple preprečil izid aplikacije na Apple Watch platformi ter jim preprečil grajenje aplikacije na pametnem HomePod zvočniku.
Poleg tega je Spotify zagnal PR kampanjo Time to Play Fair. Postavil je spletno stran, kjer so naštete vse nepoštene prakse Appla, hkrati pa je spočel še spodnji video, ki bo dodobra še dodatno podmazal vojno med velikanoma.
Težko pričakovani Battle Royale način igre Battlefield V je izšel včeraj in končno vam lahko predstavimo vseh 17 vozil, ki so se pojavile v tej grafično popolni igri.
Vozila v Battlefield V Firestorm so razdeljena na tri kategorije. Večina vozil se pojavi že v drugih igralnih načinih igre Battlefield V, nekaj pa je tudi novih, ki se pojavijo le v BR načinu Firestorm.
Tanki in oklepna vozila (Combat Vehicles)
Pod Combat vozila spadajo tanki in oklepna vozila, ki jih ponavadi najdemo v Vehile Lockup lokacijah, nekatere pa lahko najdemo tudi pod klicom okrepitev oz. “Reinforcement call in”.
Churchill Mk VII – Te lahko najdemo le v zaprtih hangarjih imenovanih Vehicle Lockups. Vgrajene imajo flamethrowerje, prevaža pa se lahko celotna ekipa.
Panzer 38(t) – Lažji tank, v katerem se lahko prevažajo voznik ter dva, ki streljata.
Panzer IV – Boljša različica prejšnjega tanka, ki omogoča prevažanje celotne ekipe. Ker gre za boljšo različico, jih lahko najdemo le v zaprtih hangarjih ali pa jih pokličemo kot okrepitev.
Staghound T17E1 – Gre za oklepno vozilo, v katerega se lahko “pobaše” celotna ekipa. Najdemo jih v zaprtih hangarjih in pod okrepitvami.
Tiger I – Eden največjih tankov v igri, ki omogoča streljanje trem igralcem in enemu vozniku.
Valentine Mk VIII – Še en ogromen tank, ki pa dovoljuje le voznika in enega strelca z mitraljezom.Another big tank, but this one only fits in a driver and a turret gunner.
Oborožena transportna vozila
Gre za hitrejša vozila, ki jih lahko najdemo po celotni mapi. Vozila so namenjena tako transportu, kot streljanju z mitraljezom. Odlična so torej za hitrejše in dokaj varno prevažanje.
Kubelwagen – Hitro oklepno vozilo, ki poseduje mitraljez. Vanj se lahko vsedejo voznik, potnik in en igralec, ki strelja z mitraljezom.
M3 Halftrack – Starejša različica Kubelwagna, ki pa omogoča prevoz celotne ekipe, ki jo sestavljajo voznik in trije strelci.
Sd. Kfz 251 Halftrack – Še ena starejša različica Kubelwagna, manjša kot M3 Halftrack, ki pa deluje na isti način kot M3 Halftrack.
Universal Carrier – Lahko, manjše oklepno vozilo, ki ga lahko najdemo le v Firestorm načinu in dovoljuje do tri igralce.
Ekskluzivna Firestorm vozila
Zadnja kategorija so ekskluzivna Firestorm vozila, ki jih je možno najti le v Battle Royale načinu in so nekaj posebnega.
Prototype Helicopter – Helikopter, ki lahko prevaža celotno ekipo. Pilotova kabina dovoljuje le voznika, ostali trije igralci pa lahko s svojimi puškami streljajo s samega helikopterja.
Kettenkrad – Staromodno vozilo oz. motor, ki je nastalo iz Halftracka. Uporablja se za 2 igralca (voznik in sopotnik) ter ga je možno najti v divjini ali ga poklicati kot okrepitev.
Pickup Truck – Avtomobil, ki lahko poseduje celotno ekipo in ga lahko najdemo po celotni mapi. Gre za najbolj standarno vozilo.
Schwimmwagen – Vodno in kopno vozilo, ki ga lahko najdemo ob vodnatih predelih mape, ali pa ga pokličemo kot okrepitev. Lahko se vodi tako po vodi kot na kopnem in dovoljuje prevažanje celotne ekipe.
Sports Car – Športni avto, ki omogoča prevažanje le dvem igralcem, a gre za najhitrejše kopno vozilo. Najdemo jih parkirane po mapi Halvøy, ali pa jih pokličemo kot okrepitev.
Staff Car – Še eno bolj kot ne standarno vozilo, ki je parkirano v divjini ali pa ga lahko pokličemo kot okrepitev. Dovoljuje prevažanje celotne ekipe, iz katerga lahko seveda tudi streljamo.
Tractor – Ja, tudi traktor je v igri. Sicer ni uporaben kot ostali, vseeno pa je dobil mesto v igri!
Bethesda praznuje 25 letnico svoje franšize The Elder Scrolls in je za vse zveste privržence pripravil kupček presenečenj.
Na žalost nobeno od teh ni datum izida naslednjega dela The Elder Scrolls 6, lahko pa od 28. marca do 4. aprila igrate njihov MMO The Elder Scrolls Online povsem brezplačno, poskrbeli pa so tudi za enoigralske oboževalce.
Morrowind je zagotovo tista igra, ki je Elder Scrolls serijo močno dvignila v popularnosti in kljub temu, da je špil izšel že leta 2002, je še danes močno igran, to pa gre predvsem na račun ogromne količine modov, ki jih navdušenci še vedno redno posodabljajo in jim dodajajo vsebino.
Morrowind si lahko trenutno pridobite povsem brezplačno, vse kar morate storiti pa je, da obiščete Bethesdino stran ter pod “Reedem Code” razdelkom vnesete TES25TH-MORROWIND.
To je to, postali ste ponosni lastnik povsem svoje kopije igre Morrowind!
Ponudba je sicer originalno veljala samo za včeraj, vendar je bil naval na Bethesdine strežnike ogromen in ti so pod obremenitvijo za kratek čas podlegli. Zato se je založnik odločil akcijsko ponudbo podaljšati vse do nedelje, 31. marca 2019.
Elder Scrolls je ime, ki je z zlatimi črkami zapisano v spomin marsikaterega RPG navdušenca.
Franšiza je svojo pot začela davnega leta 1994, ko je izšel prvi naslov pod imenom The Elder Scrolls: Arena in od takrat smo dobili več nadaljevanj.
Eno teh je The Elder Scrolls Online, ki zaenkrat uspešno živi v MMO vodah. Razvijalec Zenimax Online Studios bo rojstni dan obeležil s posebnim dogodkom Free Play.
Od 28. marca pa vse do 3. aprila boste lahko The Elder Scrolls Online preizkusili povsem brezplačno in če se boste med igranjem odločili za nakup, boste lahko kupili osnovno igro ter izpopolnjeno inačico Summerset po znižani ceni.
Torej, če si boste zaželeli novih Elder Scrolls avantur, boste ta vikend zadevo preizkusili brezplačno, vse kar morate storiti pa je, da obiščete sledečo povezavo in izberete svojo platformo za igranje.
Epic Games že hiti s posodobitvami naprej, saj bodo jutri izdali že novo, 8.20 različico, kjer bodo predstavili nove pasti ter dodali sistem rangiranja.
Ko ste odprli igro, ste lahko namreč zagledali nove, plinske pasti, ki bodo v Fortnite po vsej verjetnosti prišle jutri, 27. marca. Plinske pasti bodo delovale podobno kot navadne, le da bodo ob aktivaciji spustile plin, ki bo deloval podobno kot “smrdeča granata” oziroma stinky bomb. Zaenkrat še ni znano, ali bo življenske točke vzemalo periodično, ali pa bo plin naredil direktno škodo.
To pa ni edina večja stvar, ki prihaja v novi Fortnite posodobitvi, saj bo Epic predstavil tudi sistem rangiranja, ki ga tisti bolj tekmovalni igralci pričakujejo že dlje časa.
V posodobitvi prihaja t. i. Arena Mode, ki bo vedno dostopen in bo igralcem omogočal, da plezajo po “stopničkah” do najvišje možne stopnje. Najboljši igralci si bodo nato zagotovili mesto na v Champion ligi, kjer se bodo potegovali za mesto na tekmovanju Fortnite World Cup.
Očitno ne bomo čakali prav dolgo za novo različico Nintendo Switch konzole.
Po dveh letih naj bi japonski samuraj izdal dve novi inačici, ki bosta nosile dodatne pritikline in izboljšave. Ena od verzij naj bi doživela občutno pocenitev, kateri pa bodo manjkale nekatere funkcije.
Nadgrajena nova verzija Switch konzole naj bi bila namenjena bolj “hardcore” igralcem, medtem ko bo cenejša precej drugačna. Slednja naj ne bi bilo sploh mogoče priklopiti na TV, kontrolerja Joycon pa naj bi bila za vedno fiksirana na stranice konzole.
To naj bi zmanjšalo stroške proizvodnje in novi Switch naj bi tako stal samo 199 $, izid pa se zaenkrat napoveduje za začetek leta 2019. Kako bi lahko zadeva izgledala, si lahko ogledate na spodnji neuradni sliki.
Po veliki posodobitvi No Man’s Sky Online bo igra v poletju 2019 prejela še zastonjski dodatek No Man’s Sky VR, ki bo znanstveno fantastično izkušnjo še nadgradil.
No Man’s Sky je v letu 2016, ob izidu prejel ogromen naval igralcev, a je bila igra marsikomu zdolgočasena. Igra je požela ogromno hypa, prve dneve pa so jo preigravali prav vsi. Veselje je hitro minilo saj igralci niso našli vsebine, ki bi jih obdržala v igri.
Po posodobitvi, ki je v igro vnesla večigralski način so se razvijalci Hello Games odločili narediti še korak dlje in naznanili VR različice igre. Virtualna resničnost je sicer nekako še v razvoju, tako da je vsak nov naslov zelo dobrodošel. Prav zaradi širjenja VR izkušenj so se razvijalci odločili, da bodo vsi lastniki igre No Man’s Sky ob izidu VR različice to tudi zastonjsko prejeli. Za povrh bodo lahko zgodbo nadaljevali tam, kjer so jo končali ob preigravanju navadne edicije.
Spretno so tudi omenili, da bo No Man’s Sky VR ob enem tudi igra, ki si jo lasti največ uporabnikov virtualne resničnosti, kar je precej smešno, saj bodo različico “podarili”, pozabili pa so na dejstvo, da večina ljudi, ki si lasti igro No Man’s Sky oz. katerokoli drugo igro, ne poseduje VR očal in potrebne opreme za igranje.
Več si lahko preberete v izjavi na uradni strani igre.
Dejstvo je, da smo v zadnjem desetletju postali informacijska družba, kjer slehernik za zaslonom, najsibodi mobilnika ali računalnika, prebije precej časa. Skrajni primeri na srečo še niso prerasli v empidemijo, vseeno pa lahko v medijih dnevno zasledimo bizarne a tragične primere, med katere sodi nedavni v Indiji.
Zasvojenost s čimerkoli nikoli ni dobra in ima negativne posledice. Tudi pri igranju iger poznamo ekstremne primere, ko se je večurno igranje končalo tragično. V Indiji se soočajo z porastom zasvojenosti na mobilne igre kjer trenutno prednjači PUBG Mobile. Šlo je celo tako daleč, da so razvijalci igre same igranje omejili na maksimalno šest zaporednih ur.
Niti to ni ustavilo mladeniča iz province Telangana, ki je umrl po tem, ko je več ur poganjal PUBG Mobile. Smrt seveda ni krivda razvijalcev, temveč uporabnika. Uporabnik je PUBG vsakodnevno igral skoraj dva meseca in zaradi nepravilnega položaja utrpel poškodbe vratu in hrbtenjače
Kljub temu, da je bil hospitaliziran, so bile poškodbe prehude in zdravljenje neučinkovito.
PUBG ima milijone aktivnih uporabnikov in ekstremni primeri nikakor ne vzorčijo celotne populacije. Vseeno je ob uporabi potrebna previdnost, saj tudi videoigre, kljub ljubki grafični podobi niso popolnoma nedolžne.
Redkokdaj me kakšna stvar po eni strani izjemno navduši, a se že v naslednjem trenutku navdušenje spremeni v neznosno jezo. To je uspelo cenovnežu, ki sliši na ime Thunder. Gre za eno izmed cenovno ugodnejših stilskih ohišij podjetja Inter-Tech.
Inter-Tech je nemško podjetje, ki je na trgu prisotno od leta 1996. V glavnem se ukvarjajo z dizajnom in prodajo računalniških komponent, njihov repertoar pa vsebuje vse od ohišij pa do napajalnikov. V slovenskih računalniških krogih so pred leti “zasloveli” s serijo napajalnikov Energon, ampak stvari se v poslu lahko hitro obrnejo. Na tem mestu se jim moram zahvaliti, saj so mi v test poslali nekaj izdelkov (ohišje, katero bomo testirali sem sicer kupil z lastnim denarjem), njihove teste pa boš lahko na spletišču prečesal tekom meseca.
Vsako leto napoči kakšen trenutek, ko je potrebno za mlajše sokrvnike pripraviti kakšno presenečenje. To je tudi botrovalo mojemu sprehodu med cenovno ugodna ohišja. Veliko uporabnikov namreč ni pripravljenih odšteti obilnejšega kupčka denarcev za nujno zlo, ki k sami zmogljivosti neposredno naj ne bi doprineslo ničesar.
Če pri dražjih ohišjih te težave načeloma ni mogoče zaznati, pa je pri cenejših izjemno težko priti do dejanskih izkušenj uporabnikov ali Bog ne daj testov. Tako smo mnogokrat prisiljeni v improvizacijo in učenje iz izkušenj, kjer: “malo denarja, malo muzike” izkusimo še prepogosto.
Kdo ima najlepšega?
Med brskanjem po spletni trgovini Eigre.si je moj pogled pritegnilo najcenejše ohišje z možnostjo vpogleda v notranjost in precej stilsko modro LED osvetljavo. Že pregovorno na spletu nisem zasledil skorajda nobenega deljenja izkušenj. Zakaj potem ne bi pretegnil prstov ter ga testiral sam? Čeravno je od mojega zadnjega opismenjevanja ohišij, kjer smo si ogledali Cooler Master MasterCase Pro 6 preteklo že kar nekaj vode, najverjetneje dovolj za napolnitev že pred tisočletji usahlega Panonskega morja, je napočil čas za svež opis.
Kaj sploh počnem tukaj?
Nikoli nisem veljal za pristaša najcenejših ohišij, ker za moje potrebe preprosto nudijo premalo funkcionalnosti. Navadno namreč v polletju vsaj desetič vlečem iz njega črevesja in drobovino ter vstavljam sveže komponente ter se ob tem počutim kot Dr. Frankenstein. Tu se zna kvaliteta in premišljena izdelava še kako poznati.
Specifikacije:
Proizvajalec:
INTER-TECH
Tip ohišja:
Midi ATX
Podpora za matične plošče:
Mini-ITX, Micro-ATX, ATX
Notranja vgradna mesta 8,89cm (3,5″):
2
Notranja vgradna mesta 6,35cm (2,5″):
2
Število razširitvenih mest:
7
Priključki:
Spredaj: 1x USB 3.0 2x USB 2.0 Mikrofon, slušalke
Napajalnik:
brez
Ventilator:
Spredaj: možnost vgradnje 2x 120 mm Zadaj: priložen 1x 120 mm (standarden, LED moder, 6-pin in Molex konektor)
Dimenzije (ŠxVxG) v mm:
425 x 195 x 410 mm (V x Š x D)
Barva:
črna
Največja kompatibilnost:
Največja dolžina grafične kartice: 330 mm Največja višina procesorskega hladilnika: 160 mm
Garancija
24 mesecev
Masa:
3,06 kg
Video
Ohišje samo je namreč komponenta, ki je najmanj podvržena zobu časa. To ga naredi popolnoma uporabnega tudi skozi dve ali več vnovičnih sestav tekom mnogih let. Po eni strani bi uporabnikom zlahka svetoval, da kupijo kaj kakovostnejšega, vendarle bi s tem tudi širil zanko zavajanja. Morda pa sam ne potrebuješ dragega ohišja in dodatne cekine raje nameniš v zmogljivejše komponente.
Velikokrat se pojavi tudi debilen dizajn, namenjen resnično osnovnim uporabnikom ob uporabi cenenih komponent in brez možnosti urejanja kablov. A vseeno razumem njihov obstoj. Kot pri vseh ostalih rečeh se tudi tukaj najde mesto znanj, a vseeno vseh ohišij ne gre metati v isti koš. Zlasti v zadnjih letih je viden trend, kjer mora vsak proizvajalec svoje vstopno “gaming” ohišje tržiti pod 50€, kot to velja tudi za Thunder.
Slišim grom?
Kaj torej lahko napišem o Inter-Tech Thunder? Prvi vtisi zagotovo niso najboljši, saj je prispel v ne kaj preveč impresivni kartonasti škatli, iz katere je vsebina bila komaj razvidna. Na njej so nahajajo redke vrstice, a tu se vse skupaj tudi konča, kot tudi njegov čas v začasnem prenosnem domovanju. Ob puljenju “otročička” iz mame škatle me ni niti malo presenetila lahkotna teža, med cenejšimi ohišji že uveljavljena praksa.
Kljub temu, da so že po teži razvidni določeni kompromisi pri sestavi, je ohišje vseeno uspelo pritegniti moj pogled. Po videzu definitivno izstopa iz povprečja – ob pogledu od daleč ne bi niti malo slutil, da sem zanj odštel zgolj 30€.
Se pa to še kako pozna pri rokovanju. Akrilna stranica, ki omogoča pogled v notranjost, je izjemno lahka in pričakovane meh kakovosti. Ob neprevidnosti bodo praske stalnica, saj se pojavijo že ob najmanjšem grdem pogledu, deluje pa tudi kot pravcati magnet za prah.
Pritrjena je s štirimi kovinskimi vijaki, obdanimi s plastiko. Na stični površini ne premore gume. Pred pričetkom vijačenjem je niti ne moreš natakniti, kar bo ob večkraten snemanju in natikanju rezultiralo v trumi okoliških “risov”.
Namesto jutranjega ogledala.
Tudi prednji okrasni pokrov je v celoti plastičen. S sivo barvo in vertikalnimi risi so snovalci želeli doseči efekt brušenega aluminija, vendar iluzija izpuhti ob podrobnejšem bližnjem pogledu ali seveda dotiku. Pokrov je zgolj vizualno razdeljen na dva dela, med katerima poteka zatemnjen pas. Tu se bohoti devet modrih led diod, nadzorovanih preko gumba na zgornji nadzorni plošči. V kolikor boš spredaj želel namestiti RGB ventilator, bo efekt precej opeharjen in do izraza prišel samo ob pogledu s strani.
Za prednjo stranico lahko skriješ kar 3, žal pa to najbolj smiselno ni.
Na zgornjem delu najdemo površino z gumbi in USB ter avdio priklopi. Položaj je lahko dostopen, vsaj v kolikor računalnika nimaš utesnjenega pod mizo. Kakorkoli, tam je moč najti suhoparno selekcijo 2x USB 2.0 in 1x USB 3.0 priključkov, zraven pa se seveda nahajajo še stikala za vklop, reset ter nadzor (izklop ali vklop) LED osvetljave. Standardno zraven prideta še 3.5mm vtiča za slušalke in mikrofon. Manjšo pripombo imam samo glede stikala za LED, ki ob pritisku obstane v za prst nedosegljivemu položaju. Takrat je v roka potrebno vzeti dolg in tanek pripomoček ;).
Priklopov zlepa ne zmanjka.
Kljub relativno skopim meram Thunder podpira tako ATX, mATX in ITX osnovne plošče. Ohišje je sicer nekoliko manjše od klasičnih ATX dimenzij in tako ne premore na tone prostora.
Napajalni del ohišja so popredalčkali ločeno, v skladu s trendi zadnjih let. Osebno mi je tovrstna postavitev super, vsaj če je izvedena dobro, saj je kablovje pri cenejših ohišjih po njegovi zaslugi lažje skriti. Sicer izgubiš možnost poljubne namestitve napajalnika, saj mora biti obrnjen navzdol, pa tudi pri pasivno hlajenih napajalnikih se zna pojaviti pregrevanje, v kolikor vanje nimaš obrnjenega kakšnega ventilatorja.
Pri napajalniku so pustili tudi manjši izrez z vidnim poljem, k čimer je po vsej verjetnosti prispevala lastna Argus serije RGB napajalnikov. Doma trenutno žal ne premorem nobenega RGB napajalnika, s katerim bi preizkusil kombinirano osvetljavo.
Presneto, zapleto, kaj naj tu not dam, če je velik, masiven brž vrzi ga vstran.
Tristo kosmatih medvedov!
Krščen Matiček, presneti potencialni prejemnik batin, kdo izmed biserov je sprejel odločitev, da bo prostor za napajalnik tako skop. Nadstandardno dolgega 1250W Chieftec Navitas preprosto nisem mogel namestiti, še več, zmanjkalo je debelih 5cm. Resda je omenjen napajalnik nestandardnih mer in masivne konstrukcije, a tudi pri standardnih merah so se pojavile določene težave. Vajo sem namreč ponovil s Chieftec 135 1000W. Z nekaj truda in izrazito mrkega vzdušja mi ga je sicer uspelo namestiti, a je takoj za tem nastopil problem. Napajalnik je modularen, prostora pa za dobre 3cm, kjer v režo komajda spravim enega izmed prstov.
Bi moral modularno kablovje priključiti pred namestitvijo? Presneto da ne, prostora je preprosto premalo in napajalnika z že priklopljenimi modularnimi kabli ni mogoče spraviti skozi odprtino.
Po minutah zajebancije mi je končno uspelo s srečnim potiskom priklopiti sata priključek, potreben za diskovje. Napajalnik je s tem zapisal svojo usodo, kjer se je z ohišjem za vedno povezal. Le kdo pri zdravi pameti bi ga poizkušal iztakniti iz pločevine? Težavi se boš ognil, v kolikor imaš napajalec s fiksnimi kabli in maksimalno standardnih ATX dimenzij, kjer velja, krajše je boljše?
Razlog za zamere tiči v nastavkih za diske, ki so umeščeni na sredini napajalnega prostora. Ni manjkalo dosti, da bi se lotil njihove totalne eliminacije, a so me od poteze nekoliko odvrnili neti, ki bi terjali sveder in električni vrtalnik. Kako je do tega sploh lahko prišlo? Slabo načrtovanje in nizek budget, kakopak.
Ko notri spraviš kar 3 🙂 .
Odločili so se namreč napraviti več prostora v sprednjem delu, kjer so pustili prostor za namestitev dodatnega ventilatorja. Tako je možno tu namestiti do tri 120mm ventilatorje, dovolj prostora pa je tudi za morebiten vodni hladilnik od 120mm do 240mm. Učinek morebitnih sprednjih ventilatorjev je vprašljiv zaradi zaprtega sistema na vseh straneh z izjemo manjše reže na samem dnu.
Majhna in tesna sesalka zraku, edina luknja na prednji strani je tu.
Kar se tiče diskovnega prostora, napajalni prostor premore tri mesta za 3.5 inčne diske. SSD-ji imajo namestitveno mesto na vezni plošči, kamor je mogoče namestiti 2×2.5mm enoti. Ujezila me je tudi odsotnost navojev, kar je časovno najbolj potratno pri premeščanju nastavkov za matično ploščo, kot tudi izbokline na nasprotni strani. Dobro no, saj vsi vemo, da so m.2 bolj praktična izbira.
Za odvajanje toplote je priložen že nameščen 120mm ventilator z drsnim ležajem in modrimi LED diodami. Nič vrednega nadaljnje diskusije. Ni najtišji, niti najglasnejši, poskrbi pa za povprečen pretok zraka. Priklopiti ga je mogoče preko molex ali klasičnega 3 pinskega priklopa.
Po zaslugi navzven ukrivljene zadnje stranice je prostora za ureditev kablovja proti pričakovanjem dovolj, kar me je pozitivno presenetilo. Ne me razumeti napak, nikakor ne gre za izjemno prostorno ohišje, zgolj to, da je kable mogoče skriti in speljati urejeno, brez težavnega zapiranja stranice.
Reže za kablovje so postavljene razumno, kar omogoči delno zakritje kablov pred radovednimi očmi. Na zadnjem delu se za osnovno ploščo znajde tudi tista za 4/8 pinske procesorske priključke. Za njeno izrabo definitivno poskrbi pred namestitvijo same plošče, potrebni bodo flat kabli.
Prostora za grafično kartico je dovolj, celo preveč. Brez težav bi vanj spravil debelinke, ki presegajo 300mm. Do težav z najdaljšimi karticami bi lahko prišlo zgolj ob montaži vodnega hladilnika, ki bi odščipnil dodatnih 5cm.
Enega hladnega prosim
Zaradi zaprtosti in izjemno redkih odprtin, me je izjemno zanimal sam hladilni potencial. Za preizkus sem odigral 1h seanso igre Middle Earth: Shadow od Mordor.
Na začetku se moraš zavedati, da sta tako i5 8400, kot tudi RTX 2070 toplotno zahtevni komponenti in znatno segrejeta ohišje. A temperature so ostale v varnih mejah. Grafična kartica je dosegla 72C pri frekvenci 1715-1755MHz, procesor pa se je ustavil na 75C. Delež krivde pripade tovarniškemu hladilniku, ki ne premore hladilne sredice, ki bi vztrajneje kljubovala omejenemu pretoku zraka. Z vgradnjo dodatnega cenovno ugodnega ventilatorja se je situacija nekoliko izboljšala. Grafična je dosegala 1815-1850MHz pri 69C, procesor pa se je ustavil še stopničko nižje pri 75C. Nakup dodatnega ventilatorja se nedvomno izplača.
A funkcionalno so snovalci delo opravili dobro, z izjemo misli na vgradnjo napajalnika. Ohišje zaradi slednjega priporočam vsem lastnikom napajalnikov standardnih velikosti, po možnosti brez modularnega kablovja, ostalim pa zgolj, če ste sposobni improvizacije. V skrajni sili je sicer možno z uporabo električnega vijačnika odstraniti kletko za diske, a to je manj kot optimalna odločitev.
Razsodba
(+) Ugodna cena
(+) Moderen izgled z atraktivno osvetljavo in vpogledom v notranjost
(+) Soliden prostor za odvečno kablovje
(+) Prostornosti za komponente je dovolj, z eno izjemo…
(+) Možnost namestitve do 4 ventilatorjev in vodnega hlajenja
(+/-) Pločevina je izjemno tanka in kvaliteta izdelave priteče ceni
(-) Akrilna stranica je magnet za odtise in praske
(-) V prostor za napajalnik ne bi spravil niti svojega korenjaka
(-) Dotok zraka ni najboljši
(-) Vprašljiv učinek dodatnih ventilatorjev za prednjo stranico (razen enega)
Dolgo se je šušljalo da bosta ob izidu nove sezone prišla tako novo orožje kot tudi nov karakter. No, novopečenega Octana smo že dočakali a Sony je “nespretno” potrdil, da bo v 12 tednov dolgi otvoritveni sezoni, prišel še en karakter ter novo orožje.
Sicer so namigovanja o imenu karakterja in orožja že precej dolga, saj bo karakterju po vsej verjetnosti ime Wattson, orožje ki prihaja pa je L-Star. Sony je na svoji uradni PS4 Apex Legends predstavitveni strani zapisal, da bosta v prvi sezoni prišla dva nova predmeta (eden je Launch Pad) ter dva nova karakterja (eden je Octane).
Drugi po torej po vsej verjetnosti Wattson, ki se je tudi prvi pojavil med zapisi v datotekah. Ta naj bi imel posebne pasti imenovane Tesla Trap, ki naj bi delovale podobno kot Arc Star, postavljal pa jih tako kot sedaj plinske pasti postavlja Caustic.
Virtualna resničnost je bila par let nazaj najbolj vroča tema na igričarskem trgu. Nova tehnologija je s sabo privlekla velike obljube in tisti, ki so zadevo preizkusili, so bili skorajda enotnega mnenja, da je to tehnologija prihodnosti.
Žal pa je ta prihodnost zahtevala velik denarni vložek in poleg same naprave, so navdušenci potrebovali tudi precej močan računalnik, saj so VR naprave primorane poganjati igre pri 90 sličicah na sekundo. Kar je manj, je moteče in zna celo privabiti obisk WC-ja, saj nam zna urno postati slabo.
Glavna nosilca nove tehnologije sta bila HTC Vive ter Oculus, vsaka od teh naprav pa je ponujala svoje pluse in minuse. Od takrat je veliko podjetij zakorakalo v VR vode in vsako od njih ponuja spet svojo različico virtualne resničnosti. Tehnologija je postala zanimiva tudi Sonyju, ki je za svoj sistem PlayStation 4 namenska očala, ki ponujajo manjšo ločljivost kot PC naprave, a so hitrejše za namestitev.
Sedaj čakamo naslednjo generacijo naprav in trenutno je največji poudarek na brezžičnosti in odpravi motečih kablov, kar zna pričarati Oculus Quest.
VR je trenutno dovolj poceni, da ga lahko preizkusijo tudi tisti z bolj plitvimi denarnicami a še vedno ni ravno zastonj.
Za Oculus Rift boste na nemškem Amazonu odšteli 423 €, medtem ko je Vive še dražji. Kljub temu, da je sedaj VR precej cenejši kot je bil, ostaja še vedno vprašanje: se splača?
Osebno si lastim Oculus Rift že kakšne dve leti in zadevo sem dodobra preizkusil, zato se mi zdi primerno, da o VR napravah na splošno povem par besed.
Bodimo si na jasnem: ko prvič preizkusiš VR napravo, ostaneš brez besed. Izkušnja, ko prvič zaženeš Skyrim in vse tiste podobe, ki si jih dolgo časa gledal na ekranu, nenadoma stojijo pred tabo, je nepopisen. Ali ko prvič odstreliš zombiju glavo v Arizona Sunshine. Ali ko se prvič sprehodiš skozi vesoljsko postajo v Lone Echo.
Ni kaj, prva izkušnja v VR vas bo zagotovo navdušila. A vprašanje, koliko časa bo to navdušenje trajalo…
Za navdušenje sploh ne potrebuješ neke močne igre, saj je mene v nakup prepričal že zastonjski skupek iger v Steam Labs, kjer ne delaš drugega kot pa streljaš preproste vojake z lokom. In to govorim kot igralec, ki je preizkusil že marsikakšno igričarsko noviteto a nič me ni odpihnilo tako kot moja prva VR izkušnja.
Morda ste opazili, da sem skozi članek večkrat uporabil besedo “prvič”. Z razlogom, saj je VR najprej prava čarovnija, ki pa zlagoma preneha navduševati in pričnejo se kazati razpoke, ki postajajo čedalje večje.
Virtualne naprave in njihove izkušnja, kljub svojim revolucionarnim tehnikam, vsebujejo kup minusov, ki kmalu narastejo do te mere, da bo nekdaj čarobna naprava žalostno obsedela v kotu in pričela nabirati prah.
Začnimo s samimi igrami.
VR naprave sicer posedujejo nekaj visoko kvalitetnih iger, a teh je preprosto premalo, da bi si res nabrali pravo zalogo naslovov, ki bi jih potem radostno preigravali skozi celo leto, dokler ne izide naslednji velik hit.
Poleg tega gre za razmeroma kratke naslove, ki jih preigraš v parih urah in VR trg še vedno nima tiste prave ubijalske igre, zaradi katere bi ljudje masovno kupovali očala.
Vsi smo slišali že za Beat Saber in zadeva je sicer pravi prodajni hit, a je še vedno v sistemu Zgodnjega dostopa in ko enkrat preigraš vse glasbene proge, lahko samo še loviš svoje rekorde in čakaš na nove funkcije, kot je denimo večigralstvo.
Oculusova ekskluziva Robot Recall je odlična strelska igra, ki pa ravno tako vsebuje samo par stopenj in par ur kasneje ostaneš pri preigravanju istih sob in zopet loviš rekorde. Super, če ti to odgovarja in precej slabo za tiste, ki ne marajo repeticije.
Potem je tu Lone Echo, morda še najbolj izpopolnjena VR igra, ki nudi solidno dolžino in zanimivo zgodbo. Dejansko je Lone Echo ena tistih iger, pri kateri čutite, kaj vse lahkovse ponudi VR, a na žalost na področju kakovostnih in dolgih VR izkušenj stoji sama in potreboval bi veliko več podobnih naslovov, da bi človek lahko upravičil nakup tako dragega sistema.
VR je odličen za vse navdušence nad grozljivkami, katere ne prestraši nič več. Igra Paranormal Activity bo povzročila pumpanje adrenalina še takemu horror veteranu.
Velika razlika je tudi med naslovi, ki so bili specifično ustvarjeni za VR okolje kot tistim, ki so samo predelani v virtualnost.
Dober primer tega sta Fallout 4 VR ter Skyrim VR. To sta polni igri, ki ponujata vso vsebino navadnih različic in v njih lahko presedite ure in ure. A ni dovolj samo pregled preseliti v virtualnost, še posebej, če igralne mehanike ostanejo nespremenjene. V Skyrimu začne denimo hitro presedati boj, ki je sestavljen samo iz hitrega zamahovanja po nasprotnikih in polovico časa sploh ne veš, če si grdinu prizadejal škodo, saj je povratni učinek orožij neobstoječ.
Potem so tu manjše nevšečnosti, kot denimo igralna mehanika, da z orožjem ne morete prevrniti steklenice na mizi. Ali pa dejstvo, da vaše roke niso podrobno animirane in so pač samo tam. To se nemara slišijo kot majhne pritožbe a čar VR izkušnje je občutek “da si tam” in ti minuski vas hitro potegnejo iz začaranosti, kjer se brž zaveste, da niste nek vitez v Elder Scolls svetu, ampak stojite sredi dnevne sobe v spodnjicah, z bedastimi očali na glavi.
Naslednji problem je, da VR izkušnje poleg cene, zahtevajo še vaš čas.
Po dolgem dnevu v službi/šoli si običajni človek zaželi sprostitve v igrah in to je relativno preprosto opravilo. Zaženeš igro na konzoli/PC-ju, primeš kontoler/miško in igraš. VR ni tako preprost.
Za igranje boste najprej potrebovali organiziran prostor, drugače kar kličete po nesreči.
Pred zagonom igre so namreč potrebne predpriprave. Najprej si je potrebno organizirati prostor, saj VR naprave zahtevajo očiščeno področje, nikakor namreč ne želiš s svojim dragim kontolerjem po nesreči zadeti v ekran ali steno. Da ne omenjam vsega kablovja, ki se vse prerado zaplete med noge in včasih zadostuje samo en napačen korak, da se spotaknete in hudo ponesrečite. Brez heca, nek Rus je tako celo umrl.
Nato je potrebno preveriti, ali so kontrolerji polni ter če je zvok na PC-ju nastavljen na prave slušalke. Potem preveriti sama očala, saj se hitro umažejo in potrebujejo čiščenje.
Šele po vseh teh opravkih se lahko spustite v virtualno izkušnjo in glede na to, da morate vse to storiti skorajda vsakič, ko si zaželite nekaj virtualnega igračkanja, me ne bi presenečalo, da bi večina igralcev obupala in preprosto raje zagnala navadno igro.
Tu so še problemi neugodja. VR naprave so precej težavne za tiste, ki nosite očala. Napravo sicer lahko poveznete skozi svoje naočnike, a pazljivo, saj morajo biti leče precej pritisnjene ob obraz. To povzroči pritiskanje očal na nos in celotna izkušnja čez čas postane boleča in ob koncu boste na nosu nosili lepo rdečo odrgnino.
Ko smo že pri neugodju, za pristno VR izkušnjo boste morali igrati v stoječem položaju. Ure stanja bodo utrudile še takšnega korenjaka in čeprav je mogoče igrati tudi v sedečem položaju, to preprosto ni to in je včasih nemogoče, kot denimo pri nekaterih strelskih igrah, ko človek iz naslonjača ne more učinkovito meriti.
Vročina pri VR napravah je privedla do izuma namenskih ventilatorjev za hlajenje, ob kateri izgledaš še bolj trapasto.
Paziti morate še na vročino. Vse naprave ob vsebujejo penast nastavek, ki je sicer prijeten na občutek a prava mora pri visokih temperaturah. Igre kot so Beat Saber od igralcev zahtevajo kar nekaj telovadbe, kar seveda povzroči potenje. Ne bodite presenečeni, ko boste po pol ure igranja ožemali penasti nastavek in Bog ne daj, da bi napravo brez pranja nato podali še komu drugemu.
Screen Door Effect se z rastjo ločljivosti izboljšuje a je še vedno opazen tudi pri 4K očalih, ki jih ponuja Pimax.
Kot zadnje bi omenil še “Screen Door Effect”. To je precej velika hiba vseh virtualnih očal, nanaša pa se na ločljivost VR naprav. Ker imamo ekran praktično prilepljen na obraz, lahko močno razločimo posamezne piksle, ki sestavljajo našo sliko. To zna močno pokvariti izkušnjo, še posebej, če igra vsebuje branje majhnega teksta. Tehnologija zaenkrat še ni na tej stopnji, da bi bilo branje majhnih črk neproblematično in ob naprezanju oči, glavobol ni daleč stran.
Pod črto potegnjeno, se nakup VR naprave izplača?
Ne, vsaj v trenutni generaciji še ne. Tehnologijo najbolj tepe pomanjkanje iger in čeprav je nekaj visokoprofilnih naslovov napovedanih za 2019, za nobenega od njih ne moremo trenutno trditi, da bo VR izkušnjo popeljal na naslednjo stopnjo.
Zato priporočam, da zadevo najprej preizkusite, bodisi na našem dogodku ali pa recimo v gaming baru StageOne in če boste po nekem času še vedno očarani nad to tehnologijo, si preglejte vse do sedaj izdane igre in šele potem razmislite o nakupu. Če si lastite samo konzolo PlayStation 4, pa se vam nakup dragega PC-ja ter VR sistema definitivno ne splača. Raje potem vzemite PlayStation VR, saj boste zraven pridobili še ekskluzivno virtualno izkušnjo v Resident Evil 7, ki še vedno ni na voljo na PC-ju.
Drugače pa pustite grozdju še malo zorenja in raje počakajte na naslednjo generacijo, v kateri zna biti nekaj od naštetih težav odpravljenih.
Denovo je ime, ki je postalo precej slavno ime na PC trgu, saj gre za DRM zaščito, ki je običajno precej trd oreh za razne piratske skupnosti, ki se neumorno poskušajo prebiti skozi njene prepreke.
Zadeva pa je tudi precej kontroverzna, saj se je pojavilo že veliko poročil o temu, kako zaščita negativno vpliva na strojno optimizacijo igre. Zadnji primer tega je bila igra Devil May Cry V, ko se je na medmrežju pojavila zagonska “exe” datoteka, ki te DRM zaščite ni vsebovala in je dosegala veliko višjo stopnjo sličic na sekundo.
Ne glede na vse zaplete, Denuvo vztraja in se celo širi in njegovo naslednje področje delovanja bo ščitenje iger pred goljufijami.
Storitev se imenuje preprosto Anti-Cheat in ta naj bi preprečila goljufivcem, da bi si v večigralskih igrah pridobili nepošteno prednost.
Za Denuvom stoji podjetje Irdeto, to pa je nedavno izjavilo, da “77% igralcev za vedno zapusti igro, če menijo, da njihov nasprotnik ne igra po pravilih.”
Direktor Reinhard Blaukovitsch je izjavil še: “Goljufanje uniči igre za poštene igralce in ima velik vpliv v e-šport svetu, kjer se igralci potegujejo za bogate nagrade.”
Vse lepo in prav a bojimo se, kako bo to vplivalo na igre, ki posedujejo tako večigralski kot tudi enoigralski del. Bo Anti-cheat potem onemogočil goljufanje tudi v kampanjah? In kako bo to vplivalo na razne modifikacije, ki jih ponuja PC skupnost?
Sekiro: Shadows Die Twice je trenutno najbolj prodajan naslov v 2019, kar je ogromen uspeh za tako težak špil, ki poleg tega ne vsebuje nobenega večigralstva.
Ker je zadeva izšla na PC-ju, so jo seveda takoj pod roke vzeli modderji in tako imamo par dni po izidu že na voljo prvo modifikacijo, ki zna polepšati dan tistim, ki jim nagaja optimizacija igre.
Sekiro: Shadows Die Twice sicer teče pri 60 sličicah na sekundo a nekateri poročajo, da se zadeva še vedno opazno zatika. Modifikacija odklene to omejitev in sedaj lahko Sekiro poganjate pri veliko višjih sličicah na sekundo.
Modifikacijo si lahko prenesete iz sledeče strani. Potrebno bo najprej odpakirati datoteko sekiro.exe preko Steamless programa, ki ga prenesete tule. Nato samo zaženete popravek in uživate v bolj tekoči izkušnji.
Za ostale modifikacije lahko, kot vedno, budno spremljate Nexus stran.
