No, ni ravno uraden igralni video, saj je posnetek zajet s kamero, a vseeno je dobra razvidna nova igra, ki se zna postaviti po robu trenutnemu prvaku, Hearthstonu.
Poanta Afrtifacta je zbiranje kupčkov kart preko trgovanja z drugimi igralci za večigralske spopade proti drugim igralcem. Ampak kašna je razlika z Blizzardovim izdelkom?
Največja novost je, da imamo na mizi vzpostavljene tri manjše spopade, ki delujejo podobni “lanom” iz MOBA iger. Artifact se močno napaja iz DOTA 2 mitologije, zato bo na vseh treh “lanih” na koncu treba premagati še sovražni stolp. Za končno zmago je tako treba uničiti dva od treh stolpov in igra tako deluje precej zanimivo, a mnogi se sprašujejo, ali ima Artifact dovolj inovativnosti in privlačnosti, da ostane na trgu.
PixARK je izšel na platformi Steam kot igra zgodnjega dostopa, prav tako pa tudi na t. i. Xbox Game Preview. Celotno zadevo razvija studio Snail Games, gre pa za peskovniško preživetveni naslov, ki vsebuje starodavne dinozavre, mistična bitja in še mnogo drugi posebnih zveri. Poleg tega vsebuje tudi eno- in večigralski način, katerega lahko na platformi Steam že testiramo.
Lastnosti:
Več kot 100 različnih zveri, namenjenih lovu,
gradnja hiš in izdelovanje predmetov,
napredovanje lika in njegovo prilagajanje,
popolnoma proceduralno narejeni svetovi brez podvajanj,
več kot 8 različnih biodomov, ki vsebujejo puščave, džungle, hribovja in še mnogo drugih stvari,
proceduralno narejene naloge.
PixARK lahko kupite na platformi Steam trenuno po znižani ceni 18,39 €, če pa imate raje kontroler, je igro mogoče kupiti tudi za Xbox One v Microsoft trgovini. Bo pa zadeva izšla kasneje tudi za PlayStation 4 in Nintendo Swtich.
“Top Laner” ekipe Fnatic, Paul “sOAZ” Boyer, si je poškodoval roko in ne bo tekmoval proti ekipi Team Vitality v polfinalu turnirja European League Championship Series.
Še dobro, da so rezerve, zato bo barve Fnatica zastopal Gabriël “Bwipo” Rau, če pa ekipa prispe do finala 8. aprila na Danskem, je zelo verjetno, da bo “Bwipo” igral tudi tam, saj je malo verjetno, da si bo “sOAZ” do takrat opomogel od poškodbe.
“Bwipo” je začel igrati za ekipo Fnatic marca, kjer je pomagal do zmage nad ekipama Unicorns of Love ter Giants Gaming. Med regularno sezono drži ekipa Fnatic izenačen rezultat z ekipo Team Vitality (1-1), zato bo spopad v soboto, 31. 3., še prekleto zanimiv.
hey guys, it’s a really unfortunate circumstance but i won’t be playing any of the games during playoffs due to a hand issue. i will still travel to copenhagen with the team to help them as much as possible and hopefully lift the trophy with them ! pic.twitter.com/E9zwYQEzPq
ASRock je tudi uradno potrdil, o čemer se je šepetalo v zadnjem tednu, njihov vstop na trg grafičnih kartic. Gre za ekskluzivno partnerstvo z AMD-jem, kar pomeni, da Nvidia grafičnih čipov, vsaj zaenkrat, v njihovi liniji ne boste našli. Svojo prvo serijo so poimenovali Phantom Gaming.
Slednja obsega RX 580, RX 570, RX 560 in RX 550. Na vse so vgrajeni popolnoma novi Phantom hladilniki in nekoliko predrugačen PCB, kar bo omogočalo višjo zmogljivost.
Dejali so:
Končno smo se razširili tudi na grafični trg. Izjemno veseli smo sodelovanja z AMD, našim ekskluzivnim partnerjem in tudi v prihodnosti bomo našim strankam dostavili najboljše, kar je na trgu moč dobiti.
ASRock se bo kot 3. pridružil Sapphire in XFX (AMD grafična jedra) in še zaostril konkurenco na trgu.
Samsungov zadnji mobilnik visokega cenovnega razreda je izšel pred skoraj dvema tednoma, ampak kot izgleda, se tudi tokrat niso uspeli izogniti poporodnim težavam. Tako se je v zadnjih dneh na Redditu in Samsungovem forumu zvrstilo več pritožb glede težav zaslona na dotik.
Ena izmed rešitev naj bi bila poenostavitev telefona na tovarniške nastavitve, kar je delu uporabnikov težavo vsaj začasno odpravilo. Težava tiči v sledljivosti, saj nekateri telefoni na dotik ne reagirajo pravilno, ali pa sploh ne.
Samsung je v odzivu za javnost razkril, da gre za znano težavo, za več informacij pa se bo treba obrniti nanje oz. pooblaščen servis. K sreči je težava prizadela manjši delež uporabnikov.
Na letošnjem dogodku GTC 2018 je grafična velikanka NVIDIA razkrila nekaj skrivnosti iz impresivnega tehnološkega dema, ki je bil zgrajen na pogonu Unreal Engine 4.
Tehnologija “Raytracing” je precej vroča zadeva v trenutnih igričarskih krogih, saj bodo igre s to tehnologijo prikazovale še bolj impresivno grafično podobo. NVIDIA je še povedala, da bo zadeva vgrajena tako v Microsoftovo knjižnico DirectX kot tudi v Vulkan.
NVIDIA je še najavila nove grafične kartice za delovne postaje, ki nosijo ime Quadro GV100. Te bodo vsebovale kar 32 GB HBM pomnilnika, spodaj pa lahko vidite polne specifikacije.
Kaj pa nove grafične kartice za normalne igričarje, kot so skrivnostne GTX 1180 ter GTX 2080? Na žalost nam na GTC-ju 2018 niso razodeli nič novega …
Da je Fortnite hudo popularna igra, vemo praktično vsi. A s selitvijo igre na mobilne telefone, se v večigralske dvoboje vključuje tudi druga demografija, ki nikoli poprej ni sodelovala v napetih večigralskih spopadih.
Kot poroča spletna stran Kotaku, se je na Twitterju prikazalo mnogo sporočil, kjer fantje opažajo porast v populaciji igre z ženske strani. Tweeti so precej zabavni, kot so primeri: “Sedaj punce končno vedo, kako nam je.” in “Odkar punca igra Fortnite, kar naenkrat jaz prosim za njeno pozornost.” A nekateri se tudi pritožujejo, češ: “Odkar punce igrajo Fortnite, sem dobil občutek, da igre ne bi smel več igrati.”
Zaradi svoje popularnosti je nekatere igralce Fortnite popolnoma obsedel, kar je seveda povzročilo probleme v vezah. Kdo sploh ima čas za odpisovanje SMS-ov, ko poteka napeta bitka, kajne? Seveda je radovednost dala svoje in punce so začele preverjati, kaj za vraga je obsedlo njihove partnerje. A ujele so se v past, saj ko enkrat začneš igrati Fortnite, ne uideš tako zlahka.
Učitelj v srednji šoli, Nick Gutierrez, je opazil, da je mobilna verzija Fortnita tista igra, ki jo igrajo tudi neigralci. V njihovi šoli se nahajajo učenci, ki imajo nizek prihodek in si zaradi tega ne morejo privoščiti PC-ja. Mobilna verzija igre jim omogoča, da sledijo popularnemu trendu in se ne počutijo izločene. Nick Fisher, še en učitelj, pa je opazil, da veliko več deklet igra Fortnite, zdaj ko je ta izšla tudi na telefonih.
In to je super. Igričarska kultura počasi prerašča okove, ki narekujejo, da igre igrajo samo moški, poleg tega pa je špil povsem brezplačen in je tako odličen za uvajanje v naš preljubi način preživljanja prostega časa tudi za tiste, ki jih prej to sploh ni zanimalo.
Grozljivka, ki je marsikomu pobarvala spodnjice v neželeno barvo, bo kmalu postala malce manj grozljiva za tiste, ki jim je bil Outlast 2 preprosto preveč grozljiv.
Razvijalec Red Barrel je težavnost igre že zmanjšal s popravkom, a sedaj bodo vključil še “Story Mode”, ki bo omogočal manj živčno raziskovanje. Podobno potezo je storil razvijalec Frictional Games za svojo igro SOMA, a v Outlast 2 bo sprememba manj drastična.
Namreč v SOMA so postali nasprotniki povsem nenevarni, medtem ko bomo v Outlast še vedno lahko umrli. Tako bo zmanjšano število sovražnikov, ki ne bodo več tako hitri, nekaj pa bodo zgubili tudi na svoji percepciji, kar nam bo omogočalo lažje tiholazenje.
A čeprav bo igra lažja, so se razvijalci odločili v ta namen vključiti groteskne scene, ki so jih bili prej primorani izrezati iz igre, saj so lovili starostno oznako M (Mature). Nova posodobitev bo Outlast postavila v rang AO (Adults Only), spremembe pa ne bodo vplivale na samo igralnost, bo pa okolica zato postala močno bolj nagnusna.
Obsidian Games in Versus Evil so izdali popolnoma nov napovednik za prihajajočo igro Pillars of Eternity II: Deadfire. V napovedniku lahko na hitro okusimo igralnost in grafično podobo, ki jo bo imel precej popularen RPG. Poleg tega pa nam napovednik pokaže potovanje, ki nas bo peljalo skozi različne tropske regije in zelo pomembno regijo Deadfire Archipelago.
Pillars of Eternity je starošolski RPG, ki nas popelje skozi magični svet, poln političnih zagonetk in fantastičnih beštij, pri tem nas cel čas postavlja pred odločitve, katere močno vplivajo na celoten potek igre. Pillars of Eternity II je nadaljevanje odlično narejene igre, ki črpa svoj navdih, kot so Baldur’s Gate, Icewind Dale ali Planescape: Torment.
Prednaročite jo lahko na platformi Steam za 45,99 €, na voljo pa bo 8. maja 2018.
Naš dogodek Gaming brez izgovorov se počasi približuje, in čeprav so začetni plani za izvedbo bili začrtani že dolgo nazaj, naše delo še zdaleč ni opravljeno. V trudu, da bo dogodek čimbolj izpopolnjen ter poln zanimivosti, tako za tekmovalce kot same obiskovalce, smo v svoje vrste pridobili še enega velikega partnerja, ki nam bo pomagal pri realizaciji vseh naših načrtov.
Tako lahko z velikim veseljem oznanimo sodelovanje z ASUS-om, ki bo prvič v zgodovini Slovenije sodeloval na pravem gaming dogodku. V te namene bodo na prizorišču prisotni štirje vrhunski prenosniki iz njihove linije izdelkov, namenjenih igričarjem, ki jih bodo lahko radovedneži tudi praktično preizkusili. Med njimi izstopa pošastni Asus prenosnik ROG Strix SCAR GL703VM-EE109T, ki vsebuje Intel® Core™ i7-7700HQ (2,8 GHz), 16 GB delovnega pomnilnika, grafično kartico NVIDIA® GeForce GTX 1060 ter 512 GB SSD diska in je kot tak namenjen največjim gaming navdušencem, ki poleg prenosljivosti potrebujejo tudi moč.
Asus prenosnik ROG Strix SCAR GL703VM-EE109T
ASUS nam je že lani decembra odstopil prenosnik za opis, in sicer je šlo za Asus VivoBook Pro N580VD, v prihodnosti pa lahko pričakujete tudi dva nova opisa iz njihove linije prenosnikov.
Kdo je ASUS?
ASUS je dobil priznanje v Fortune reviji za “eno od najbolj spoštljivih podjetij na svetu” in prizadevajo si ustvarjati izdelke za današnje in bodoče pametno življenje. Njihov impresiven portfolio vključuje izdelke, kot so Zenbo, Zenfon, Zenbook in celo vrsto IT naprav in komponent, vključno z AR, VR in IoT.
ASUS po celem svetu zaposluje preko 17.000 ljudi in preko 5.500 svetovno talentiranih uslužbencev v R&D oddelku. Žene jih inovacija, njihova zavezanost kvaliteti jim je prinesla 4.385 nagrad, njihov dobiček pa je v letu 2016 znašal 13.3 milijarde dolarjev.
Tajvanska industrijska tehnologija je močno zrasla v zadnjih desetletjih in je sedaj eden glavnih igralcev na svetovnem trgu. ASUS, ki je začel kot proizvajalec matičnih plošč z nekaj zaposlenimi, je že dolgo v ospredju te rasti in je sedaj vodilno tajvansko informacijsko podjetje z več kot 17.000 zaposlenimi po vsem svetu. ASUS izdeluje produkte v skoraj vseh področjih informacijske tehnologije, vključno z računalniškimi komponentami, dodatki, prenosnimi računalniki, tablicami, strežniki in pametnimi telefoni.
ASUS se tako pridružuje naši vrsti partnerjev pri dogodku “Gaming brez izgovorov”, ki se bo zgodil 14. 4. 2018 na lokaciji Citypark v Ljubljani. Skupaj z njihovo pomočjo bomo izpeljali dva velika turnirja, in sicer v igrah Counter-Strike: Global Offensive ter FIFA18.
V kolikor se zanimate za nakup enega izmed Asus prenosnikov, pa lahko to po ugodnih cenah storite pri Telekomu Slovenije.
Upamo, da se na dogodku zberete v čim večjem številu, zato ste tako igralci kot sami obiskovalci vljudno vabljeni na Gaming brezizgovorov! Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo tudi v klepetu na našem Discord kanalu (klikni me, potrebujete program Discord).
Izšle so 4K teksture za še vedno zelo popularen RPG, The Elder Scrolls: Skyrim. Ustvaril jih je t. i. modder “MystiriousDawn Pfuscher”. To posebno grafično izboljšavo je mogoče uporabiti le, če si lastite Skyrim Special Edition. MystiriousDawn se je celo tako potrudil, da je naredil teksture v več različicah, tako da so sedaj na voljo v 1K, 2K in seveda 4K ločljivosti. Očitno izboljšano grafiko si lahko prenesete od tukaj.
The Elder Scrolls: Skyrim je RPG, ki ga je razvilo podjetje Bethesda. Velja za eno najbolj vplivnih iger vseh časov, katero še danes preigrava mnogo ljudi in se še vedno pojavlja na vrhu prodajnih lestvic. Če potrebujete nov izgovor za preigravanje, je morda ta mod prav to.
Društvo za zaščito živali Ljubljana ter zavod Danes sta pričela s kampanjo, kjer poskušata ozaveščati ljudi o baterijski reji kokoš nesnic. Gre za pohvalno gibanje, pri katerem želijo podporo doseči tudi preko igre.
Na spletni strani Kura.si lahko tako odigramo igro, ki prikazuje razburljivo življenje koklje. Pri izbiri igralnega načina imamo na voljo dve opciji: “Zgodba” in “Preživetje”. Igra je precej preprosta, in sicer moramo ob primernem trenutku pritisniti preslednico, da izležemo jajce, zraven pa se lahko premikamo v zelo omejeni kletki. Ko jih izležemo pet ali pa če v kletki preživimo minuto (oba igralna načina sta praktično ista), nas igra vpraša, če želimo napredovati na naslednjo stopnjo, ob pritisku na opcijo “seveda” pa nas pričaka spodnje sporočilo:
Društvo s to igro seveda želi opozoriti na grozljive pogoje, v katerih živijo kokoši. Kot poroča spletna stran delo.si, Slovenci pojemo 10.7 kilograma jajc na prebivalca letno, kjer pa kar 61 % jajc prihaja iz baterijske reje. Takole pravi Nina Bakovnik iz Društva za zaščito živali:
»Kokoši živijo v majhnih kletkah ena ob drugi in v pomanjkanju prostora lahko zgolj vstajajo in se usedajo. V kletkah ostanejo celo življenje in nikoli niso izpuščene.« Prav tako v primerjavi s talno rejo nimajo ločenega prostora za gnezdenje in valjenje jajc, kar je zanje zelo travmatično.
»Naše sporočilo ni, da je talna reja, ki je takoj za baterijsko, bistveno boljša. Nobena reja, ki je namenjena množični proizvodnji jajc, ni idealna za dobrobit živali. A s pozivom k odpovedi prodaje jajc iz baterijske reje, ki je najslabša, želimo narediti prvi korak.”
V Sloveniji so prodajo jajc iz baterijske reje umaknili že v trgovinah Hofer in Lidl, cilj pa je v to prepričati še ostale trgovine ter rejce.
Glede na to, da živimo v kokoški, se spodobi, da za naše kokoši bolje poskrbimo. Peticijo za spremembo lahko podpišete na sledeči povezavi, kjer si lahko preberete tudi več o baterijski reji kokoši.
Virtualne naprave so že nekaj časa prisotne na tržišču in obljubljale so naslednjo stopnjo igričarske izkušnje. Pa so te obljube izpolnile? In predvsem, je sedaj napočil končno čas nakupa virtualne naprave?
Veliko vprašanj, in čeprav je VR storil ogromen “bum” po svetu, v Sloveniji ni storil večjega efekta. S prihodom filma Ready Player One je zato na mestu, da razložimo, kaj hudimana sploh so te naprave, kako jih pridobiti in kakšna je njihova cena.
VR?
Virtualne naprave, s kratico VR, omogočajo bistveno bolj zatopljeno gaming izkušnjo v vsakem naslovu, ki je bil prirejen za to napravo. Sestavljena je iz masivnih očal, senzorjev ter kontrolerjev, zadevo pa je mogoče uporabiti za več kot samo igre, saj omogočajo gledanje filmov, sprehajanje po virtualni mapi sveta ter ustvarjanje grafičnih stvaritev.
Dandanes je moč izbirati med kar nekaj VR-napravami različnih proizvajalcev. Zagotovo ste že slišali za Samsung Gear VR, ki so očala, v katera vstavimo mobilni telefon, ta pa nas popelje v virtualno izkušnjo. A za tisto pravo zadevo je treba seči globlje v žep, kjer se nahajata dva glavna igralca – HTC ter Oculus.
HTC
HTC drži v pesti napravo HTC Vive, povezano s podjetjem Valve, ki ima v lasti največjo digitalno trgovino za igre, Steam. Vive drži ceno 499 €, v paketu pa dobite sledeče pripomočke:
Očala – OLED leče ločljivosti 20160 x 1200, pri osveževalni frekvenci 90 Hz, širina pogleda 110, z vgrajenim mikrofonom,
dva senzorja za zaznavanje premikanja,
Vive kontrolerja za upravljanje v virtualnem prostoru.
Na drugi strani je podjetje Oculus, ki spada pod okrilje socialne platforme Facebook. Svoje igre prodajajo v digitalni trgovini Oculus Store, cena pa je 399 €, dobite pa sledeče:
Očala – OLED leče ločljivosti 20160 x 1200, pri osveževalni frekvenci 90 Hz, širina pogleda 110, z vgrajenim mikrofonom in vgrajenimi slušalkami,
Kot je razvidno iz zgornjih specifikacij, sta si napravi precej podobni. Razlika je predvsem v ceni, saj je HTC Vive dražji kar za 100 €, kjer pa naprava svoje dražje cene zaenkrat ne upraviči. V bistvu je HTC-jeva največja prednost, da se njegovi senzorji obnesejo bolje pri zaznavanju premikanja, še posebej če igrate v večjih prostorih, ter da imajo njihovi kontrolerji možnost polnjenja preko USB-ja, pri Oculusu pa bo potrebno poseči po dveh AA baterijah. Po drugi strani ima Oculus Rift boljše kontrolerje, imenovane Touch, ki bolj sedejo v roke. Medtem ko Vive za premikanje in obračanje uporablja sledilno ploščico, imajo Touch kontrolerji klasične gobice. A Oculus ima še eno večjo prednost, to so vgrajene slušalke, presenetljivo visoke kvalitete, medtem ko moramo pri Vivuu uporabiti svoje slušalke.
Načeloma je odvisno od vas, katero platformo želite podpreti ter katere igre želite preigravati. Čeprav ima vsaka trgovina svoje ekskluzive, je moč praktično vsako igro, bodisi se nahaja na Steamu bodisi na Oculus Storu, preigravati na obeh napravah, zahvaljujoč odličnemu programu ReVive.
Razlika v ceni bo za marsikoga odločilen faktor, in menim, da HTC Vive svoje višje cenovne nalepke preprosto nima opravičiti z ničimer. A nekaterim Oculus ni všeč predvsem zato, ker za njim stoji Facebook, ki je zadnje čase pod hudim navalom pritožb zaradi njihovih kolobocij z razkrivanjem in prodajanjem uporabniških podatkov.
Namestitev
Obe napravi imata precej podoben način namestitve. Najprej ustvarite uporabniški račun, nato pa prenesete namestitveni program. Namestite oba senzorja, med katerima mora biti vsaj meter razlike, postavite pa jih lahko na mizo, še bolje pa je, če ju namestite na steno, saj bosta tako boljše zaznavala tla. Sledi priklop očal, kjer HDMI in USB kabel povežete v računalnik in že smo proti koncu. A pozor, dobro se prepričajte, da imate dovolj prostora za igranje. Pripravite si vsaj 1,5 m prostora v vse smeri, pozorni pa bodite tudi na strop, da med mahanjem ne zrušite kakega lestenca. V ta namen s kontrolerji občrtate “varni prostor”, kjer se vam bo ob igranju nato izrisala mreža, ko se preveč približamo robovom našega igralnega prostora.
Senzorje je dobro namestiti višje, saj nam to omogoči boljše zaznavanje premikov.
Igre
Čeprav na začetku VR-naprave niso ponujale kaj posebej pohvalnega na področju iger, saj je šlo bolj za manjše igre, se je situacija skozi leta spremenila. Obe platformi ponujata kar nekaj odličnih predstavnic VR-žanra, zato bomo spodaj našteli nekaj obveznih izkušenj:
Lone Echo – vesoljska pustolovščina, ki najbolj izkoristi vse pritikline virtualnega prostora. Sprehajanje v breztežnostnem prostoru je naravnost osupljivo.
Robo Recall – se spomnite filma I, Robot? No, to je praktično to in je po mojem mnenju najbolj spektakularna igra na voljo za VR.
Fallout 4 VR – polna igra (zaenkrat brez dodatkov), ki jo lahko izkusite v VR obliki. Zadeva uradno ne podpira Oculus Rifta, a s parimi triki jo lahko prepričate v delovanje tudi na tej napravi
Paranormal Activity: The Lost Soul – če potrebujete dobro dozo grozljivosti, potem je to igra za vas.
Arizona Sunshine – streljanje zombijev ter iskanje streliva v apokaliptičnem okolju, podprto z odlično grafiko.
Rec Room – povsem brezplačna igra, ki je naravnana v druženje v večigralskih nalogah.
Robo Recall je ena od iger, kjer vaša okolica nikoli ni varna pred mahanjem
To je samo nekaj iger, a knjižica vrednih naslovov je veliko večja, zato se najde za vsakega nekaj, od športnih simulacij, vožnje avtomobilov do realističnih streljank.
Se splača?
Kot ponosni lastnik virtualne naprave lahko temu vprašanju samo pritrdim. Težko je razložiti ljudem, kakšni so občutki, ko si končno nadeneš VR-očala in se potopiš v virtualni svet. Napravo sem pokazal tudi par prijateljem in vsi po vrsti so bili preprosto navdušeni, zanimivo pa je, kako je zadeva prijazna do uporabnika. Igralne mehanike so zelo hitro izgruntali tudi ljudje, ki sploh ne igrajo iger, kar gre na račun inovativnim kontrolerjem, ki zahtevajo samo kratko okno privajanja.
Zadevo je preprosto potrebno preizkusiti in kot okoreli ljubitelj grozljivk sem bil skeptičen, da me lahko sploh še kaj prestraši. A tudi jaz sem kar dolgo tuhtal, če se upam vrniti v igro Paranormal Activity, saj me je igra po slabih 30 minutah pustila prepotenega od strahu. Dvomil sem tudi v druge igre, a ko sem izkusil breztežnost v Lone Echo, streljanje zombijev v Arizona Sunshine ali pa dirkanje v Project Cars 2, me je zadeva preprosto očarala in priporočam jo vsem, ki jih zanima gaming industrija.
Seveda pa ni vse tako rožnato, 400 oz. 500 evrov je pošten vložek, kjer je seveda potrebno še prišteti strošek posedovanja dovolj močnega PC-ja ter strošek samih iger. V Sloveniji je velik problem, da VR-naprav preprosto ni. Srečo lahko preizkusite seveda na Bolhi ali pa ceneje.si, a cene so astronomske in se gibljejo med 600 in 700 $. Zainteresiranim se priporoča nakup v Amazon trgovini, bodite edino pozorni, da pri Oculusu kupite komplet, imenovan Oculus Touch, kjer dobite zraven še Touch kontrolerje, ki so superiorni navadnemu Xbox kontrolerju.
Primer pojave efekta znanega kot Screen Door Effect, Z izboljšanjem resolucije, bo ta problem izginil a zahteval bo tudi močnejšo strojno opremo
Bodite pozorni tudi tisti z bolj slabimi želodci, saj se pri nekaterih pripeti, da občutijo slabost, še posebej pri hitrejših igrah. Prisoten je tudi tako imenovan “Screen Door Effect”, ki je posledica prenizke ločljivosti leč v očalih. Zato lahko opazimo vidne piksle, ki pokvarijo izkušnjo, a ob daljši uporabi se na njih privadimo. Problem je tudi prenizka širina vidnega polja (FOV), saj ob straneh še vedno lahko vidimo črne obrobe. Tu je še HDMI kabel, ki je priklopljen v računalnik in zna biti moteč, če se vanj ob premikanju zapletemo.
Prihodnost je svetla
Čedalje več proizvajalcev se spušča v virtualni trg. Na PlayStation 4 je že dolgo prisotna njihova lastna VR-naprava in po Sonyjevih besedah so nad prodajo navdušeni. V VR se je spustil tudi Microsoft z njihovo tehnologijo Mixed Reality. To tehnologijo so povzeli drugi proizvajalci, kot so Samsung ter ACER, očala pa so malenkost drugačna, saj so senzroji vgrajeni že v sama očala. Cene Mixed Reality naprav se razlikujejo, denimo Samsungova naprava Odyssey je 499 €, Acerjeva pa 449 €. Pozornost je potrebna tudi pri Pimaxu, ki izdeluje prva očala s 4K resolucijo, imenovana Pimax 8K.
V izdelavi sta tudi naslednika glavnih dveh VR-naprav. HTCje najavil Vive Pro z izboljšano resolucijo po nori ceni, Oculus pa pripravlja povsem brezžično napravo Oculus Go, ki ne bo potrebovala računalnika, odpravljena pa bo tudi potreba po senzorjih, saj bodo komponente že vgrajene v očala, zadeva pa bo stala samo 200 €.
VR-rokavice nam bodo omogočale tudi občutek dotika. Zadeve so zaenkrat še v prototipni fazi, a sčasoma bodo pomemben dejavnik v VR izkušnji
Prototipno že razvijajo tudi bolj napredne zadeve, kot so VR-rokavice, ki nam bodo omogočale zaznavanje dotika, v izdelavi pa so tudi “premična tla”, ki nam bodo omogočala sprehajanje v virtualnem prostoru v vse smeri.
Če sem vas s tem člankom navdušil z VR zadevami, vam za začetek lahko priporočim ogled filma Ready Player One, ki bo zelo kmalu doživel premiero v Sloveniji, na voljo pa vam je tudi naša recenzija filma. Za preizkus prave virtualne resničnosti pa lahko počakate na 14. april, ko se bo odvil naš dogodek Gaming brez izgovorov, kjer bodo prisotne tudi virtualne naprave.
Dogodek Gaming brez izgovorov je iz dneva v dan bližje, zato je na mestu, da par besed povemo o samih računalniških konfiguracijah, ki bodo tekmovalce čakale na samem prizorišču.
Ko smo si zadali izvedbo dogodka Gaming brez izgovorov, je bila naša glavna vodilna vizija, da naše igralce postavimo na prvo mesto. Da bi jim omogočili čimbolj brezskrbno izkušnjo, jih bodo računalniki že čakali na prizorišču, pripravljeni za akcijo. Da bi bila izkušnja popolna, smo zavihali rokave in igričarske računalnike sestavili povsem sami, a brez pomoči seveda ni šlo.
Tu je vskočilo v podporo podjetje Inter-Tech GmbH, ki bo priskrbel dva pomembna sestavna dela vsakega računalnika. Tako so nam velikodušno ponudili vrhunski napajalnik Argus RGB-650W CM, ki ne izstopa samo po moči, ampak tudi lepoti. Vsebuje namreč RGB osvetljavo, ki je obvezni sestavni del vsakega pravovernega igričarja.
Njihova pomoč pa se ni ustavila samo tu, saj vsak paket potrebuje lep in močan ovoj. S tem namenom so nam priskrbeli vrhunska CXC2 ohišja, ki so res prava paša za oči. Spredaj vsebujejo tri modre Argus L-12025 LED ventilatorje, sprednja stran pa je zgrajena iz kaljenega stekla, kar da ohišju prav unikaten izgled.
Kdo je Inter-Tech GmbH?
Inter-Tech GmbH je ponudnik računalniških komponent, katerega nabor izdelkov je namenjen tako končnim kot OEM uporabnikom. Že od leta 1996 na evropskem tržišču ponujajo računalniška ohišja in napajalnike. Njihov razpon sega od majhnih ITX ohišij preko običajnih računalniških stolpov do “rack” ohišij za strežnike. V zadnjih letih so svoj nabor izdelkov razširili tudi na druga področja in sedaj ponujajo tudi napajalnike za prenosnike, zunanja ohišja za trde diske, hladilnike za procesorje, ventilatorje in različne računalniške dodatke za igričarje in ostale uporabnike. Njihov moto je »oblika sledi funkciji« in skupaj z zanesljivimi proizvodnimi partnerji ponujajo dobro oblikovane in zanesljive izdelke.
Inter-Tech se tako pridružuje naši vrsti partnerjev pri dogodku “Gaming brez izgovorov”, ki se bo zgodil 14. 4. 2018 na lokaciji Cityparka v Ljubljani. Skupaj z njihovo pomočjo bomo izpeljali dva velika turnirja, in sicer v igrah Counter-Strike: Global Offensive ter FIFA18.
Upamo, da se na dogodku zberete v čim večjem številu, zato ste tako igralci kot sami obiskovalci vljudno vabljeni na Gaming brezizgovorov! Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo tudi v klepetu na našem Discord kanalu (klikni me, potrebujete program Discord).
Deset let je že, odkar je na svet prijokala zadnja igra v Burnout franšizi, in čeprav jih je mnogo poskušalo napolniti praznino, ki je po tem nastala, so le redke bile uspešne. Primeri teh so Split/Second in Forza Horizon, ne smemo pa seveda pozabiti tudi na Need for Speed, ki pa sploh z zadnjimi izidi ni uspela odpreti src in denarnic. Tako se izid Burnout Paradise Remastered počuti sveže in zanimivo tudi desetletje pozneje. A ob igranju me je vleklo v dve smeri. Seveda je odlično spet izkusiti to uspešnico v izboljšani grafiki in z izboljšanimi teksturami, a po drugi strani se vidi, da se nekatere stvari niso najbolje postarale in da smo od takrat preko tehnološkega napredka mnogo spremenili (na bolje).
Večina besed, ki jih je bilo izrečenih o Burnout Paradise v 2008, še vedno drži. Remastered ne prinese večjih sprememb na področju igranosti in mehanik, prav tako je enak tudi svet. A ena stvar, ki jo je potrebno imeti v mislih je, da ta verzija vsebuje vse dodatke in novo igralno področje, ki smo ga prejeli po izidu originala in že od začetka je možno dostopati do vseh “novih” avtomobilov, kar žal malo izniči napredek, ki si ga v originalu dosegel z odklepanjem. Velik del originala je bil namreč ravno iskanje novih konjičkov in nabiranje izkušenj kot njihov voznik, a z instantnim dostopom najbolj mačo vozil se uniči občutek napredka.
Razvojna ekipa: Criterion Games/Stellar Entertainment Založnik: Electronic Arts Inc.
Platforme: PS4/XBOne (PC verzija izide pozneje) Datum izida: 16. 3. 2018 Cena: 39.99 € (31.67 € – Eigre.si) Zvrst: Arkadna peskovniška dirkačina
Prvak je že star
Burnout Paradise Remastered bi s par besedami opisal, da je izdelan čisto razumljivo za takraten čas. Ampak dandanes te precej stvari spomni na to, da original praznuje 10. obletnico. Hitrega potovanja na primer ni, dirke je potrebno odkrivati postopoma, kazanje poti je rudimentarno in v veliki količini časa te ograje ter nevidni zidovi prikujejo na cesto. Ampak v celoti se vse še vedno počuti čisto dobro, saj imaš na voljo več kot dovolj opravil za krajšanje časa. Dogodki se navadno pričnejo na eni strani zemljevida in končajo povsem drugje, tako da si ob koncu čisto na drugem mestu in brez hitrega potovanja je tako sprotno opravljanje dirk in ostalih igralnih načinov precej oteženo in bolj kot ne si odvisen sam od sebe.
Preobražena različica se seveda lahko pohvali z novo grafično podobo in podporo do 4K ločljivosti, kar je skupaj s konstantnimi 60 sličicami tudi na navadni PS4 konzoli vse naokrog lepa stvar. A ob prvem zagonu me je zagrabil star nostalgičen trik, ko je moj um vprašal: “Čakaj malo, a ni Burnout vedno izgledal tako?” Komaj po ogledu enega izmed napovednikov prvotne igre me je prešinilo, koliko se je dejansko spremenilo in končno sem lahko pričel ceniti izboljšano grafiko, še posebej na višjih ločljivostih. A kljub temu, le malokdo bi predelavo zamenjal za novodobni naslov. Celostno se vizualna celota ni ravno odlično postarala in ponekod kljub prenovi že kaže leta. Večina tekstur in učinkov se ne more primerjati z DriveClub in podobnimi, sploh kamera in njen nadzor se ne izkažeta, saj obstajata le dva vidna kota, en izpred avta in drug izza zadka.
A kljub temu vizualna zastaranost ne odvzame od užitka, ki ga doživiš med igranjem. In kakorkoli, večino časa preživiš v visokih hitrostih in edini upočasnjeni posnetki, kjer od blizu gledaš peštanje avtomobilov, niso od muh.
A še vedno živahen
Ko prenehaš primerjati grafiko, napoči čas in trenutek, ki mu je igra namenjena. Ko izpod žgočega asfalta in žganih kosov pnevmatik zaslišiš predenje lastnega konjička. Igranje ostaja zabavno, k čemu veliko pripomore podpora za 60 sličic na sekundo, zlasti, če se spomnimo še nedavne zaklenjenosti nekaterih iger na 30 FPS. Kljub temu, da konkurenca ni počivala in da so dirkalne igre naredile kar velik preskok, Burnout Paradise s svojo preprostostjo prinaša prijetno osvežitev. Še vedno premore različne tipe dirk in vsem poznan odpad, garažo in tablo uničenja. Všeč mi je tudi dizajn mape, ki opogumlja, da vse raziščeš in najdeš sam.
Da se lahko lotiš dirkanja, bo potrebno zgolj zagnati konjička in najti prvo točko na mapi. Slednje je preprosto, saj se dirke organizirajo skoraj na vsakem križišče. Potem so tukaj še zbirateljski predmeti, ki niso ravno skriti po mestu, saj jih obdaja modra neonska svetloba, ki te izziva, da poiščeš pot do nje in predmet razbiješ na koščke.
Med samimi dirkami te igra ne vodi za roko, torej brez puščic pred križiščem, kjer bi moral zaviti levo. Edino pomagalo bo na zemljevidu izrisana točka, do katere boš moral priti. Sprva sistem potrebuje nekaj navajanja, saj bo pogled pogosto zašel iz avta na mini zemljevid spodaj desno, in če ti takrat nasproti prileti kakšen nedeljski voznik, vsi vemo, kaj sledi. A sčasoma podzavestno pričneš za sekundo metati pogled na zemljevid ter iskati naslednji odcep in ti problemi bi morali postati redek primerek.
Burnout Paradise prav tako uspe ujeti idealno razmerje pri upravljanju avtomobila, čeprav je sama vožnja arkadna in ne sloni na realizmu. Vsak avtomobil ima občutek teže in težji ter počasnejši se bodo počutili bolj štorasto od hitrih in agilnih. Upravljanje vsakega se počuti dobro in tudi brez pretiranega navajanja bi moral kmalu dirkati kot profič, čeprav ti tu in tam kakšen tresk ne uide.
Bogat bolj kot nekoč
Vse naokoli se pojavljajo takšni znaki zastaranja, pa naj govorim o teleportiranju nasprotnikov v nekaterih igralnih načinih, le malo izbire pri kameri ali o simulirani vožnji lastnega konjička, če katerega nasprotnika vržeš v zid in pri tem opazuješ njegovo uničenje. Po večini se sicer navadiš nanje in niso moteči, čeprav se je velika večina dirkačin od takrat pričela posluževati bolj “modernih” metod reševanja takšnih situacij.
Skupno obstajajo tri vrste oziroma stili avtomobilov, in to so dirkači, kaskaderji in razbijači. Raznih avtomobilov je precej, a če hočeš menjavati med njimi, moraš obiskati eno izmed treh smetišč, kar je zaradi odsotnosti hitrega potovanja kar mala dogodivščina samo po sebi. Odsotnost hitrega potovanja je tudi drugod lahko naporna, saj po dirki pristaneš na cilju povsem na drugi strani mape.
Malo pripomorejo bližnjice, ki ti tako tu kot tudi med dirkami pomagajo pri sekanju poti, a z izjemo tega si večino časa omejen povsem in samo na cesto, saj je ob njej stalno prisotna ograja, ki jo v višavah označuje tudi nevidni zid, v kolikor si jo želiš preskočiti.
Če sta dirkanje in raznolikost avtomobilov uživanska, si posebno omembo zasluži glasba. Pravzaprav ima igra eno izmed najboljših zbirk glasbe in lahko konkurira Tony Hawk Underground ter GTA serijama. Glasbena spremljava je ves čas primerna in adrenalinska, med njo pa najdemo več starejših hitov, kot je seveda nujno prisoten Paradise City od Guns and Roses in ostale klasike, ki so kot dober viski. Bolj so stare, lepše jih je slišati.
YouTube kanal Crowbat je izdal nov video, ki prikaže najnovejšo piratsko simulacijo v precej slabi luči.
Kot je razvidno iz naslova posnetka, se poraja vprašanje, če je Sea of Thieves samo zamaskiran Early Access naslov, ki pa ga prodajajo po polni ceni, torej 60 €.
Igra naj bi vsebovala samo par ur vsebine, s katastrofalnimi stranskimi nalogami, kjer šepa samo raziskovanje, ki naj bi bil glavna privlačnost tega naslova. Manjkalo naj bi tudi samo napredovanje, saj je to prikazano samo v odklepanju kozmetičnih dodatkov in naj bi v tem pogledu zaostajala za rahlo sorodnim naslovom Assassins Creed: Black Flag.
Po 4 letih razvoja naj bi igra v končni verziji ostala praktično ista kot v beta izdajah in mnogi se sprašujejo, kaj za vraga je razvijalec Rare počel v vsem temu času.
Sea of Thieves drži na Metacriticu s strani uporabnikov zaenkrat porazno oceno 5.5, medtem ko so bili igričarski kritiki malce bolj radodarni in ji v povprečju namenili oceno 71.
Ste vedeli, da ste Far Cry 4 lahko dokončali v samo nekaj minutah? Ko na začetku našega junaka Ajaya Ghala odpeljejo na srečanje z glavnim zlobnežem, Paganom Minom, se ta za nekaj minut poslovi, a vas prosi, da malce počakate. Seveda gremo kot igralec takoj na pustolovščino, a če upoštevamo njegove besede in v sobi dejansko počakamo, se Pagan vrne in vas odpelje k prostoru, kjer odložite pepel svoje mame k večnemu počitku. Igra se takrat konča in vaše delo je opravljeno v samo nekaj minutah.
Podobnega prijema so se razvijalci poslužili v Far Cry 5, ki izide že jutri. Na začetku se odpravite s šerifom aretirati možakarja Josepha Seeda v Eden’s Gate, kjer je na vas, začetniku, da ga tudi aretirate. A če ta ukaz ignorirate, se odvrti alternativni konec in igre je konec v samo nekaj minutah.
Spodnji video to pokaže v celoti, in čeprav ne gre za nekaj res posebnega vseeno velja opozorilo o rahlih kvarnikih.
Včeraj smo bili priča zgodovinskemu dogodku, in sicer ameriška League of Legends ekipa Team SoloMid je izpadla v četrtfinalu NA LCS in bo tako prvič v zgodovini izpustila nastop v finalu!
Ekipa TSM že od samega začetka igre velja za eno izmed najboljših ameriških ekip in to so vedno znova potrdili z uvrstitvijo v finale in s kar 6 zmagami NA LCS-a. Kljub temu ekipa nikoli ni zabeležila vidnih rezultatov na mednarodnih Riot turnirjih. Za leto 2018 so si zastavili visoke cilje in za realizacijo le-teh v ekipo pripeljali najboljši “Bot Lane” iz Evrope, trikratnega zmagovalca EU LCS-a, “Ad Carryja” Jesperja “Zven” Svenningsena ter “Supporta” Alfonsa Aguirro “Mithy” Rodrígueza.
Čeprac so sestavili na papirju super ekipo, je bil njihov začetek sezone slab. A iz tedna v teden je ekipa postajala boljša in boljša in ob koncu “regular splita” jim je uspelo končati celo na 3. mestu. Pričakovanja v končnici so bila velika in velika večina je že videla TSM v finalu, a na njihovo presenečenje se je njihov pot končala že veliko prej, in sicer v četrtfinalu. Ekipa, ki je prekinila dolgo tradicijo TSM-a, je, po mnenju večine strokovnjakov, najslabša ekipa v končnici, in sicer gre za Clutch Gaming, ki pa je pokazal, kako nepredvidljiva igra je lahko League of Legends. Z izvrstno igro ter zelo dobrim “pick-and-banom” so zlahka premagali TSM z rezultatom kar 3:1. Zmaga Clutch Gaminga nad TSM-om pa je prinesla še dodatno svežino za ameriški LCS, saj se bo tako letos na vrh prebila nova ekipa, medtem ko so vsi dosedanji zmagovalci že izpadli. Naslednji teden si bomo lahko tako v soboto ob 23:00 ogledali spopad med ekipama Echo Fox in Team Liquid, v nedeljo ob 21:00 pa med ekipama 100Thieves in Clutch Gaming.
Kdo pa bo po vašem mnenju osvojil prvo mesto in predstavljal Ameriko na letošnjem Mid-Season-Invitational turnirju?
Ponoči so se slišale solze objokovanja Dragon Ball oboževalcev širom oble, saj je izšla zadnja epizoda popularne anime serije Dragon Ball Super.
Dragon Ball je bil tudi v Sloveniji hudimano popularen anime, serija pa ima za sabo bogato zgodovino.
Sami začetki segajo v leto 1984, kjer je na svet privekala v obliki mange, izpod ustvarjalca Akire Toriyame. Kasneje je izšla kot anime serija leta 1986, pod preprostim imenom Dragon Ball. Leta 1989 je izšla nova izvedenka pod imenom Dragon Ball Z, leta 1996 pa kot Dragon Ball GT. Potem je kar nekaj časa veljalo zatišje, natančneje 19 let, preden smo pridobili povsem novo serijo. Tako je leta 2015 izšel Dragon Ball Super, ki je včeraj dočakal svoj konec. A oboževalci na svoj odmerek priljubljenega animeja ne bodo čakali predolgo, saj nas že konec leta, natančneje 14. decembra, čaka film Dragon Ball Super Movie, ki bo vsaj malce ublažil včerajšnji udarec.
Kot se za goreče oboževalce spodobi, so si ti zadnjo epizodo ogledali v velikem številu na unikaten način. Samo v Ekvadorju je lokalna vlada organizirala javno predvajanje, kjer je na ulice pridrvelo preko 10.000 ljudi za še zadnje slovo, o podobnih številkah pa poročajo po celi Južni Ameriki.
Pred tedni je indie razvijalec Subset Games, poznan po zelo uspešni strategiji FTL: Faster Than Light, izdal svojo novo stvaritev, ki nosi naslov Into the Breach. Gre za potezno strategijo, v kateri prevladuje futuristična bojna mašinerija in trdovraten vesoljski mrčes, imenovan Vek. Če smo se v igri FTL bojevali z vesoljskimi ladjami v vesolju, se v Into the Breach spustimo na planet in poskušamo Zemljo obvarovati prej omenjene vesoljske nadloge. Reševanja Zemlje in dezinsekcije mrčesa sem se lotil tudi sam, pri igranju igre pa sem imel mešane občutke.
Razvojna ekipa: Subset Games Založnik: Subset Games
Platforme: PC Operacijski sistemi: Windows Vista+ Datum izida: 27. 2. 2018 Cena: 14.99 €
Zvrst: potezna strategija
Zgodba v igri je postavljena v različne časovne dimenzije, v vsaki dimenziji pa se Zemlja znajde v napadu ogromnih vesoljskih insektov Vek, ki grozijo s popolnim uničenjem človeštva. Na nas je, da to preprečimo s pomočjo naprednih bojnih strojev iz prihodnosti, ki jih upravljajo izkušeni piloti pod našim poveljstom. Na začetku igre izberemo tri bojne stroje, s katerimi potujemo v eno izmed časovnih obdobij Zemlje, kjer nas na štirih različnih otokih pričakajo voditelji tamkajšnjih civilizacij. Ti nam tekom igre dajejo navodila v posameznih scenarijih, o katerih bom povedal več v nadaljevanju. Voditelji so sicer kul, vendar znajo na trenutke zamoriti z neprestanim komentiranjem in kritiziranjem naših potez na bojišču.
Na enem izmed otokov poleg ljudi živijo tudi roboti, zato je za njihovo delovanje baje potrebno ledeno ozračje. Očitno Vek na tem otoku ni edini problem.
Kolateralna škoda
Na vsakem otoku smo deležni najrazličnejših scenarijev v vsaki regiji, ki se oblikujejo popolnoma naključno, zato so poteze Veka vedno drugačne. Scenarij pričnemo tako, da najprej svojo bojno mašinerijo razporedimo po bojišču kar se da taktično. Ob pričetku pa dobesedno pademo z neba na zemljo, tako da ustvarimo tresenje tal, okoliško prebivalstvo pa vzklika od navdušenja, ker predpostavlja, da je rešitev končno tu. Bili so razočarani, saj sem, še posebej na začetku igranja, ko sem se še bolj lovil, mimogrede, po nesreči zrušil nekaj okoliških stavb. Okolico je možno popolnoma uničiti, vendar je ne odnesemo brez konkretnih posledic. Za vsako uničeno prebivališče nam igra odvzame po eno enoto energije. Ko ostanemo brez enot, pa je igre konec in lahko spakiramo nazaj, od koder smo prišli.
Pa da se vrnemo k scenarijem in bojevanju. Into the Breach je potezna strategija v pravem pomenu besede, saj moramo vsako svojo potezo res dobro premisliti. Na trenutke moramo dobro napeti možgančke in predvideti možne poteze mrčesa, še posebej, ko pririjejo iz tal. Na to polje lahko postavimo stroj in blokiramo prihod novih sovražnikov, ampak za ceno enega izgubljenega življenja. Naša glavna naloga je sicer zavarovanje prebivalstva, dokler se Vek golazen ne umakne, vendar ima vsak scenarij še dodatno nalogo, ki zajema na primer zavarovanje elektrarn ali varovanje vlaka med prečkanjem igralne mape. Omenil sem že, da imamo v začetni fazi igre za bojevanje na razpolago tri bojne stroje. Sprehajalca, sposobnega zadati uničujoč udarec, tank in top, ki je koristen za odpihovanje komarjev na dolgi razdalji. Kasneje lahko skozi različne dosežke v igri odklenemo še cel kup strojev, vsakega s svojo edinstveno sposobnostjo in orožjem. Za vsak uspešno zaključen scenarij pridobimo zvezdice, ki jih lahko porabimo za nadgraditev bojnih strojev ob končnem osvobojenju posameznega otoka.
En scenarij zahteva uničenje jeza za povzročitev poplave, ki upočasni vesoljske stvore. Problem pa je, da tudi stroji v vodi ne morejo uporabljati svojega orožja.
Insekti, nadležnejši od komarja v vroči poletni noči
Vek nam lahko s svojimi edinstvenimi sposobnostmi zelo zagode, tako da naši napredni stroji postanejo kup zoglenelega železja, kot bi mignil. Sršeni lahko premagujejo večino ovir na mapi zaradi letenja, kobilice odlikuje skok na dolge razdalje, hrošči se ponašajo s smrtonosnimi izpljunki, nagrado za najbolj nadležen stvor pa zagotovo dobi grda meduza z zelenimi izrastki, ki ima to sposobnost, da na igralni mapi ozdravi vse insekte, katere smo uspeli že dobro namlatiti. V tem primeru je zato najbolje vso ognjeno moč osredotočiti na to kreaturo, da jo čim hitreje pospravimo.
Se nas pa igra v določenih trenutkih usmili, zato nam iz neba prileti časovna kapsula, ki vsebuje naključne nadgradnje oziroma orožja za stroje. Kapsulo moramo pobrati ali pa jo zavarovati do končne poteze, da jo lahko ob koncu odpremo. Sam sem se ob tem počutil, kot otrok, ki odpira Kinder jajček.
Spaki z zelenimi izrastki so še posebej nadležni, saj ozdravijo vse insekte na igralni mapi.
Ko nas Vek v igri porazi, lahko nazaj v prihodnost pošljemo enega pilota s pridobljenenimi točkami izkušenosti (XP). Igro pa je treba ob vsakem porazu pričeti znova, le odklenjeni otoki ostanejo odklenjeni in je zato novo igro mogoče pričeti na katerikoli mapi.
Into the Breach zagotovo navduši s svojo preprostostjo, zaradi svojega retrografičnega stila pa vzbudi nostalgijo po igrah iz devetdesetih. Ima dobro in preprosto zgodbo, vendar bi lahko vsebovala še več vsebine. Odličen dodatek k igri bi bila zagotovo podpora za modifikacije, ki je trenutno ni. Sama igra je zaradi preprostega grafičnega pogona nezahtevna in bo delovala na večini računalnikov, tudi na manj zmogljivih.
