Medtem ko smo na letošnjem dogodku E3 (Electronic Entertainment Expo) v Los Angelesu s strani različnih razvijalcev bili priča številnim oznanitvam novih naslovov, je igralce z nekaj več podrobnostmi o svoji prihajajoči igri Farming Simulator 19 razveselili tudi GIANTS Software. V igro med drugimi prihaja težko pričakovan proizvajalec John Deere.
Pri razvijalcu tako obljubljajo, da bo Farming Simulator 19 zagotovil izjemno igralno izkušnjo. Izdali so, da lahko v novi igri pričakujemo številne nove aktivnosti, kot so gojenje bombaža in ovsa, od živine pa lahko na novo pričakujemo konje, ki jih bo mogoče celo jezditi in tako raziskati svet na popolnoma nov in edinstven način. Tudi nabor kmetijske mehanizacije naj ne bi bil majhen, saj so zapisali da bo na voljo najobširnejši vozni park doslej. Zajemal bo proizvajalce, kot so na primer Case IH, New Holland, Challenger, Fendt, Massey Ferguson, Valtra, Deutz-Fahr, Krone in celo težko pričakovan John Deere s svojim znanim traktorjem 8400R. Dodali so še, da bo igranje možno na novih mapah z ameriškim in evropskim okoljem, kjer lahko pričakujemo nove in izboljšane funkcije širjenja svojih kmetij.
Igra naj bi izšla v jeseni 2018 za PC, PlayStation 4 in Xbox One. Omenjene podrobnosti pa si lahko ogledate še v novem napovedniku.
Priznati moram, da bi vampirji nikoli niso pretirano dogajali. Sem velik ljubitelj grozljivk, a preprosto mi vampirji nikoli niso vzbujali srha, njihova sama tematika pa mi je precej tuja in nezanimiva. Vendar tudi meni je njega dni ugajala odlična RPG igra Vampires: The Masquarede, kar priča o kakovosti dotičnega naslova. Kar se mene tiče, je to zlat standard vseh vampirskih iger, ki so izšle od takrat, in tega nedavno izdana vampirščina Vampyr ne bo spremenila.
Razvojna ekipa: DONTNOD Založnik: Focus Home Interactive
Platforme: PC Operacijski sistemi: Windows 7+ Datum izida: 5. 6. 2018 Cena: 49.99 € Zvrst: RPG
VIDEO OPIS:
Igra, ki jo je razvil razvijalec DONTNOT Entertainment, zaslužen za precej kvaliteten naslov Life is Strange, že v štartu nakaže, da bo šlo za nekakšen globok, filozofski naslov s svojo otvoritveno sekvenco. Znajdemo se v koži zdravnika Jonathana Reida, ki se zbudi sredi kupa trupel z nepojmljivo lakoto v svojem želodcu. Opoteče se do svoje prve, rdeče utripajoče žrtve, ki pa je, šok, njegova lastna sestra. Jonathan, ki mu ni jasno popolnoma nič, se zaveže, da bo maščeval njeno smrt in odkril, kdo ga je spremenil v krvosesnega morilca.
Naš protagonist Jonathan Reid.
Opoteče se do prve bolnice Whitechapel, kjer odkrije skupinico preživelih, ki poskušajo karseda najbolje pretrpeti grozote okoli njih. Vampyr se namreč odvija leta 1918, ravno po koncu prve svetovne vojne. Po majhnem mestecu pustoši španska gripa, na ulicah mrgoli raznih morilcev ter razbojnikov, kot pa da to ni dovolj, se naokoli sprehajajo nemrtvi, ki vam rade volje izpijejo kri. Našega junaka najamejo kot zdravnika in tako na svoja pleča prevzame veliko odgovornost, ki je skrb za razno razne paciente. Bolnica vam spočetka služi kot neko oporišče, v katerem počivamo, si nadgradimo sposobnosti ter nakovačimo kakšen predmet.
Sposobnosti, kovačenje? Tako je, Vampyr je RPG, kjer skozi naloge nabiramo izkušnje, izboljšujemo orožja, nabrano modrost pa vložimo v nadgradnjo naših sposobnosti. Te so zanimive, a ne posebno originalne, saj manjka klasično spreminjanje v netopirja ali pa bildanje odpornosti na česen. Naša orožja tudi niso ravno nekaj nevidenega: mačeta, pištola, puška ter zvest lesen našpičen kol so nekaj, kar bi v takšni krvavi odpravi pričakovali.
K sreči nam ni treba nadgrajevati nikakršne odpornosti na sonce, saj se celotna igra odvija ponoči. Cikla dneva in noči ni, ko se uležemo v posteljo (dejansko ne spimo v krsti), prespimo dan in se zopet odpravimo v nočno raziskovanje temačnih, sluzastih ulic. Tam naletimo na ne preveč raznovrstno bero sovragov, kot so nižji vampirji, razbojniki ter izpeljanke le-teh. Razbojniki nas ne napadejo takoj, temveč nam najprej iz razdalje požugajo, ko pa se približamo, starta akcija.
Ta je … Precej mlačna. Jonathan lahko zamahuje s svojim izbranim orožjem (ni kombiniranih udarcev, ampak samo besno klikanje), občasno sproži kako vampirsko sposobnost ter ustreli z orožjem/zamahne s kolom. Med bojem moramo biti pozorni na našo vzdržljivost ter stopnjo krvi. Prva nam omogoča zamahovanje ter instantno teleportiranje, drugo pa služi našim vampirskim sposobnostim. Sliši se v redu in dejansko v nekih pogledih tudi je, saj ko se sistemi poklopijo, zna biti kar zabavno. Izkušnjo nam pokvarijo sposobnosti naših nasprotnikov, ki nas včasih zadenejo, tudi ko se izmaknemo, ter kamera, ki občasno doživi tipični problem zbezljanosti. Nasprotniki tudi ne posedujejo nekih posebnih sposobnosti, zato zna vedno vnovično njihovo pretepanje kmalu presedati. Vnovično zato, ker ob naši smrti vsi do sedaj premagani sovragi zopet oživijo in tu nastopi še ena tečna lastnost dotične igre.
Borba še najbolj spominja na tisto iz igre ELEX.
Namreč, mnogokrat moramo zaradi naloge večkrat prečkati mesto in igra nam v te namene ne omogoči nobenih teleportirnih točk. Sicer med raziskovanjem odkrivamo nova skrivališča, kjer se lahko odpočijemo in nadgradimo, a instantnega premikanja med skrivališči umanjka. “Pa dobro, BoriSe,” morda porečete, “tudi veliko drugih RPG-jev ni vsebovalo teleportnih točk. A si postal tako razvajen?” Res je, pozoren bralec, ampak druge igre so nam postregle z bolj zanimivim in odzivnim bojem, brez konstantno oživljenimi sovragi. Če se že lahko obnašam kot razvajena diva, bi na tej točki omenil še eno pomanjkljivost: manjko kompasa, ki bi nam lahko kazal lažjo pot skozi okolico. Preživel bi tudi brez njega, če ne bi bila okolica tako prekleto enolična ter neprepoznavna. Čeprav je mesto razdeljeno v različne cone, so si vse močno podobne, zato se med pohajkovanjem konstantno ustavljamo in buljimo v zemljevid. Preveč zatavati ni pametno, saj nas lahko za ovinkom pričaka velika premočna živina in par udarcev kasneje se že lahko poslovimo od tega krutega sveta.
Žal je pri okolici zapravljen tudi zame največji potencial igre, in to je njegova atmosferičnost. Ta koncept igre je močno težko zadeti in treba je reči, da je DONTNOD-u skorajda uspelo, a ne povsem. Razumljivo je, da na ulicah ni pretiranega prebivalstva, saj se vsi bojijo bolezni ter naokoliške sovražne favne. A igri preprosto manjka tisto »nekaj«, ki je, denimo, iz Bloodborna, na katerega Vamypr v mnogo pogledih spominja, naredilo tako srh vzbujajočo, a vseeno očarljivo mojstrovino. Tu pa se preprosto sprehajamo, ubijemo bandita ali dva in se odpravimo naprej, medtem ko se praktično nikoli ne ustavimo in ne vsrkamo tega čudnega sveta. Mimogrede, ni mi jasno, zakaj so razvijalci po svetu na stavbe nalepili nekakšne plakate, ki se sicer malce razlikujejo in opozarjajo, denimo, na bolezen in okoliške nevarnosti, vgrajen pa imajo nek čuden, odsevajoč efekt, kot bi nas na obzorju čakal nevemkako pomemben zaklad.
Ulice so temačne, a preprosto preveč prazne.
Če se ne tepemo in raziskujemo, se pogovarjamo z okoliškimi prebivalci. To tvori pomemben del naše izkušnje. S tem ne ciljam na neke pogovore iz na primer Mass Effect iger, saj boste v Vampyr polovico te nekje 20-urne izkušnje preživeli pred dialogi. Razvijalec je znanje iz svoje prejšnje igre, Life Is Strange, potegnil tudi v to igro, kar se pozna. Prav vsak NPC ima svojo zgodovino in njihove zgodbe so velikokrat zanimive. Skozi dialoge odkrivamo nove pogovorne veje, sogovorniki pa so prepleteni tudi med sabo. Recimo, pogovarjamo se z medicinsko sestro in preko nje odkrijemo nove fakte o bolniku, in ko se naslednjič pogovorimo z njim, nas pričaka nova opcija razgovora. Vsak od jih ima tudi zalogo krvi in bolj kot ga spoznamo, več krvi in izkušenj ima na voljo. Nato se lahko odločimo, da nesrečneža zvabimo v temačen kotiček in se pogostimo nad njegovo bogato rdečo tekočino. Tako smo postavljeni pred precep: lahko zgrizemo vsakega prebivalca in tako pridobimo ogromno izkušenj, a nato to okrožje, v katerem se nahajamo, tone v vedno večje brezno brezupja. Seveda se lahko gremo tudi pacifista, a pri temu izgubimo veliko potencialnih izkušenjskih točk, nekakšne druge nagrade pa za to ne pridobimo, razen malce predrugačenega konca. To je problem, saj sem se zalotil, da sem želel sovaščanom pomagati, za kar v bistvu sploh nisem bil nagrajen, samo igra je postala težja zaradi moje podhranjensoti pri izkušnjah. Bogoskrunsko se mi zdi tudi dejstvo, da razvijalci niso vnesli dodelane opcije preskakovanja dialogov. Sicer lahko žlobudranje govorca preskočimo, ampak tako preskočimo njegov celoten pogovor in ne samo tisti del, ki smo ga prebrali. Okoliških prebivalcev je okoli 60, zato to nanese ogromno »zapravljenega« časa, ko dialog prebereš in bi samo rad prešel na naslednji del, a ti je to onemogočeno.
Pogovarjanja je res ogromno in tvori velik del izkušnje.
Grafično je igra ostala nekje v ciklu prejšnje generacije konzol. Čeprav je naš junaček upodobljen podrobno, so vsi okoliški prebivalci grafično oblikovani za stopnjo nižje. Grafika bode v oči tudi v nekaterih okoliških teksturah ter na obrazih naših sogovorcev, ki jim preprosto manjka dodelanosti, saj iz premajhnega števila pikslov ne razberemo ravno nekih emocij. Kar je preprosto čudno, saj je Life Is Strange na tem področju raztural. Drugače je igra precej dobro optimizirana, slišim pa, da se na PlayStation 4 nekaterim grdo zatika, pri čemer ni izvzet niti PlayStation Pro.
Vampyr ni slaba igra, vendar si je zastavila visoke cilje, ki jih preprosto ni dosegla. Ne nosi nekakšnih ogromnih napak, ampak kupček manjših, ki pa na koncu nanesejo kar dovolj težav. Razvijalcem se vidi, da jim v temu žanru manjka izkušenj, saj ni nekih temeljnih pritiklin, kot je možnost skoka in plezanja. Tako naša vampirska izkušnja postane mestoma celo dolgočasna in tistim, ki imate radi dinamične igre ter ne posedujete zvrhane merice potrpežljivosti, igro iz vsega srca odsvetujem. Priznati pa moram, da potencial je tum in ko razpletamo zanimivo štorijalno nit, se dejansko v Vampyr zatopimo in igra »vleče«. Žal pa imam občutek, da bo veliko igralcev med igranjem zazehalo, nepotrpežljivo tapkalo z nogo ter na koncu nad naslovom zafrustrirano obupalo.
Zaključek
Pozitivno:
+ Zanimiva zgodba
+ Atmosferičnost
+ Globoki karakterji
Negativno:
– Preveč enolična okolica
– Tempiranje
– Grafika
– Mestoma dolgočasna
– Kup manjših napak
Epic Games je naznanil prihod svoje najbolj popularne igre na vedno bolj popularno konzolo Nintendo Switch. Seveda gre za vsem dobro znan Fortnite, ki je popolnoma obnorel svet. Če ste že lastnik stikala, si lahko igro prenesete in pričnete z igranjem takoj. Tisti, ki že imate Epic Games račun in igrate Fortnite na Xbox One ali PC-ju, boste lahko svoj napredek prenesli kar na Nintendo Switch brez težav, kar je seveda odlično. PlayStation 4 igralci pa žal tega še ne morete narediti, počakati bo namreč treba na informacije o tem, kakšno besedo bo tukaj imel Sony.
Že smo v tretjem delu opisovanja različnih animejev za različne starostne skupine. Opisujem zgolj animeje, ki sem jih že gledal, tako da lahko iz prve roke svetujem, ali se ogled splača ali ne. Bližamo se koncu seznama animejev, primernih za starejše od 13 let, naslednji bodo 17+ ter kasneje 18+. Da ne besedičim preveč, kar preidimo še na zadnjih nekaj naslovov.
History’s Strongest Discipline Kenichi
Kenichi je fant, rahlo nesposoben in šibek. V šoli se vsi spravljajo nanj in na koncu ga brani pred nasilneži deklina. Nad njenim stilom in močjo je bil navdušen in odločil se je, da se tudi sam okrepi in nauči borilnih veščin. Odpravi se v bližnji Dojo (Dojo = klub, kjer trenirajo borilne veščine) in zaprosi za članstvo oziroma za dovoljenje učenja pri njih. Presenečen ugotovi, da je deklina, ki ga je branila, dejansko vnukinja mojstra Dojoja, in tako se začne mučno treniranje ter pot do cilja, ki si ga je zadal.
Full Metal Panic!
Sousuke Sagara je 17-letni fant, specialist v skrivni organizaciji MITHRIL. Dejansko je vojak z ogromno izkušnjami, a njegova najhujša preizkušnja še pride. Dodelili so mu novo nalogo. Varovati mora določeno osebo, ki še obiskuje srednjo šolo. Najhujše se mu je vklopiti v družbo srednješolcev, saj ni navajen mirnega okolja. Varovanje te osebe pa se izkaže za težavno, saj je veliko nasprotnikov, ki bi se je radi znebili, te napadalce pa mora odbiti, brez da bi razkril svojo pravo identiteto.
Anime ima pravo mero akcije in komedije ter je ravno pravšnji za sprostitev.
Sword Art Online
Anime pade v kategorijo enih izmed najboljših, vsaj zame. Prikaže, kako bi lahko izgledala prihodnost s FullDive opremo. Človek se popolnoma potopi v virtualno resničnost in igra večigralsko igro. Vse lepo in prav. Za izid igre so izbrali 10.000 ljudi, srečnežev, ki so lahko kot eni izmed prvih zaplavali v fantazijski svet. Ko pa se želijo zvečer ob koncu dneva odpraviti ven iz igre, v svoje pravo življenje, opazijo, da je gumb za izhod izginil.
Skozi serijo spremljamo življenje Kirita ter Asune, dveh likov, ki se spoznata v virtualnem svetu ter se v njem celo zaljubita. Kako veš, ali je taka ljubezen pristna? Kako veš, kako bo, ko se bo enkrat igra končala in boš pahnjen v kruto resničnost?
Za odgovore na ta vprašanja, si boste morali ogledat serijo.
Želim vam prijeten ogled serij, SAO res priporočam, v prihodnosti pa se vidimo v bolj odraslih vodah animejev.
Ko je izšla pretepaška igra Dragon Ball Fighter Z, smo bili kar malce presenečeni nad odzivom igričarske skupnosti. Igra se je namreč prodajala kot za med in trenutno Dragon Ball Fighter Z kraljuje na seznamu anime pretepačin.
A kmalu bo dobil močno konkurenco iz prav tako zelo popularne anime serije My Hero Academia, ki bo v igričarski formi dobila svojo pretepaško inačico. V My Hero: One’s Justice bomo sledili dogodivščinam tipčka z imenom Izuku Midoriya, ki želi prevzeti mesto All Mighta in postati glavni heroj v deželi. Med igranjem bomo lahko izbrali med tremi igralnimi liki, na voljo pa bodo heroji, kot so Izuku, Katsuki Bakugo, Ochaco Uraraka in tudi All Might, in tudi zlobneži, kot na primer Dabi, Stain in Himiko Toga.
Med igranjem bomo lahko obiskali 12 različnih stopenj, in čeprav igranje s tremi heroji spominja na Dragon Ball Fighter Z, se od njega tudi razlikuje. Za zmago nam namreč ne bo treba premagati vseh treh nasprotnikov, nadzorovali pa bomo samo en lik, kjer bosta ostala dva podpornika, ki bosta med borbo vsake toliko vskočila in primazala nasprotniku kakšno zaušnico.
Vizualno izgleda zadeva prava poslastica, z ostrimi teksturami ter prelepo animacijo.
My Hero: One’s Justice bomo lahko preigravali že letos oktobra, in sicer na Xbox One, PlayStation 4, Nintendo Switch ter PC.
Če se vam kolca po dobri grozljivki in ste že preigrali vse klasične favorite, kot so Outlast, Amnesia ter Dead Space, je morda čas, da preizkusite nekaj novega.
Ta novost se imenuje Layers of Fear, ki kljub svoji kvaliteti nikoli ni pretirano zaslovela. V igri igramo slikarja, ki se trudi dokončati svojo mojstrovino, a ob tem zlagoma zgublja um, ko navigira skozi svojo konstantno spreminjajočo se graščino.
Layers of Fear sicer ne poseduje nobenih akcijskih vložkov, vendar vseeno zna marsikoga presenetiti s svojimi unikatnimi stopnjami, kjer se zgražamo nad samo okolico ter trznemo, ko doživimo “jump scare”. In sedaj lahko to adrenalinsko veselico izkusimo za kratek čas povsem zastonj. Pri temu ne gre za omejen čas posedovanja igre; ko si jo enkrat aktiviramo v svoji Steam knjižici, ostane naša za vedno.
“Nakup” opravimo s preprostim klikom na spodnjo povezavo, spodaj pa si lahko še ogledate našo recenzijo igre Layers of Fear.
Cthulhu je ime, ki je poznavalcem hororja dobro znano, a v igrah slabo zastopano. Pravzaprav je billa edina spodobna igra, ki smo jo dobili iz tega utrganega univerzuma pisca H. P. Lovecrafta, Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth, ki pa je izšla dolgih 13 let nazaj.
Zato smo toliko bolj navdušeni nad novo igro imenovano Call of Cthulhu. Ta nas bo postavila v kožo detektiva Edwarda Pierca, ki se odpravi na samoten otok Darkwater raziskati tragično smrt družine Hawkins. A ko prispe v malo mestece, naleti na čudaške lokalce, kjer ni izvzeta niti policija in kmalu se zaplete v svet zarot, kultov ter kozmične grozote.
Napovednik prikaže vse tisto, kar pričakujemo od Cthulhu: metodično, počasno igranje ter grozljivo atmosfero.
Call of Cthulhu bomo lahko še letos igrali na konzolah Xbox One ter PlayStation 4, umanjkala pa ne bo niti PC inačica igre.
Starošolski igralci serije Resident Evil so skorajda enoglasni, da je bil drugi del njihove najljubše franšize najboljši, in mnogo kritikov bi se z njihovo trditvijo povsem strinjalo. Zato je bilo v igričarskih krogih vznemirjenje toliko večje, ko so leta 2015 napovedali predelavo legendarne dvojke.
A dolgo se je čakalo na kakšne konkretnejše informacije, vse do sejma E3, kjer smo končno dobili nekaj več detajlov o Resident Evil 2 Remake.
Drugi del te zombie pobijalščine bo nosil povsem predelan izgled, kjer bo ob vsej nadgrajeni grafiki že malce težko prepoznati glavna protagonista, Leona Kennedyja ter Claire Redfield. Naša junaka prispeta v mesto Raccoon City, ki so ga preplavili nemrtvi in na njunih plečih bo slonela samo ena naloga: preživeti.
Zanimivo je, da bosta oba karakterja vsebovala svojo zgodbo, zato bo za popolno razumevanje štorije nujen dvojni skozihod igre.
A besede so besede. Kako izgleda zadeva v akciji? Na sejmu E3 namreč niso prikazali nobenega videa, so pa k sreči zadevo pokazali za zaprtimi vrati v igralni obliki in k še večji sreči je posnetek končno prišel v roke tudi širši javnosti.
Resident Evil 2 Remake prihaja na začetku naslednjega leta, 25. januarja 2019.
Vsem dobro poznana storitev StreetView, s katero je Google obiskal Slovenijo že »davnega« leta 2014, bo doživela nadgradnjo. Avtomobili, ki so bili med slovensko javnostjo sprejeti z mešanimi občutki, se bodo ponovno popeljali po naši mali »kokoški«.
Google je tako najel oziroma plačal slovensko podjetje PR, da to novico obelodani ter hkrati opozori navadne smrtnike, da bodo avtomobili ponovno pri nas. Točneje, od 15. junija pa vse do konca septembra. Razlog, da so se odločili za tako uradno potezo, se morda skriva v nevšečnostih, ki so jih bili deležni ob prvem obisku ter njihovih posnetkih. Ljudje niso bili zadovoljni, da so fotografirani, tako kot jim niso bile po godu fotografije registrskih tablic ter raznoraznih napisov.
Google sicer sporoča, da je vse to samodejno zamegljeno, a vseeno. Zanimivo bo videti povezavo med novim sprevodom StreetView avtomobilov ter GDPR zakonom in smernicami.
Če pa boste ponovno ujeti v objektiv Google avtomobilov, lahko s pritiskom na gumb »prijavi težavo« v spodnjem desnem kotu katere koli slike enostavno zahtevate izbris točno določene slike. Vsaj tako pravijo oni.
Kdaj: 15. junij–30. september Kje: Celotna Slovenija Kdo: Google Street View Zakaj: Ker pač lahko. 🙂
Potezne strategije in namizne igre so vedno veljale za naravno kombinacijo. Nič čudnega, glede na to, da se oboje odvija v potezah in da namizne igre za pretvorbo v računalniško igro navadno potrebujejo manj dela, saj je osnova, kot so liki, generalni izgled in pravila, že znana. Prav tako je dosti manj potrebe po animacijah, saj so figurice navadno stacionarne in pomanjkanje tu nikogar ne moti. Kljub naravni združljivosti pa se vse namizne igre ne lotijo poteznih … amm … potez, in ena teh je tudi delo studia Plywood Project. Tako so naredili strategijo, ki sicer izgleda kot standardna potezna namizna igra, a se namesto tega igra realno-časovno. Vsekakor tega ne vidimo pogosto, vsaj sam kombinacije še nisem zasledil in zanimivo je videti rezultate.
Zgodba igre Wartile se prične 2016 s Kickstarterjevo kampanjo. A niti približno ji ni uspelo doseči zadane vrednosti, in od ciljnih 55.000 funtov jim je uspelo zbrati približno polovico te vrednosti. Za večino bi to pomenilo konec, a kot Fable Fortune predlani je tudi Wartile uspel zagotoviti finance in spraviti projekt v zagon. Tako je leto pozneje, v marcu 2017, dodal svoje ime v kolekcijo iger v zgodnjem dostopu in skorajda leto za tem smo januarja letos dočakali še dokončano verzijo.
Razvojna ekipa: Plywood Project (Danska) Založnik: Deck13, Whisper Games
Platforme: PC Operacijski sistemi: Windows 7+ Datum izida: 8. 2. 2018 Cena: 19.99 €
Zvrst: Realno-časovna strategija
Slabi prvi vtisi
Sprva sem naletel sicer na razočaranje. Prva stvar, ki sem jo opazil ob obisku Steam strani, je zanimiv vizualni stil, s katerim Wartile skuša pritegniti igralca *khm* bolje rečeno kupca *khm*. Vse izgleda zelo barvito in živahno, vsaka izmed map pa je samosvoja ploščad, ki takoj spravi na plan spomine na DnD seanse. A ko sem igro prvič zagnal, je začetna očarljivost nemudoma izginila. Takoj sem opazil znake pomanjkanja detajlov in sprva so bile to majhne stvari. Tekst ne sodi k celostnemu stilu, okna prav tako enostavno butajo vate ter se odpirajo brez načičkanih animacij in glavni meni je, blago rečeno, katastrofa.
Na žalost tudi ob pričetku igranja ni kazalo nič bolje in ob obisku prve plošče sem imel občutek, da je grafični stil rahlo drugačen kot oglaševano – bolje rečeno manj izrazit in podroben. Vse je nekako zbledelo, brez ostrih linij in visoko kvalitetnih tekstur. Tako sem hitro skočil na nastavitve preverit, ali sem slučajno kaj spregledal. Ampak ne, vse je še vedno nastavljeno na najvišje in ničesar drugega ni, da bi nahranil željo po obljubljeni sapo jemajoči grafični perfektnosti. Na srečo sem po prvih par zemljevidih pričel opažati vedno lepša okolja in vsekakor moram priznati, da so zemljevidi raznoliki, stil pa mi je kljub začetnemu godrnjanju prirasel k srcu. A, glej ga, zlomka. Na večjih, sploh bolj temačnih zemljevidih sličice brez pravega razloga padejo iz poprej svileno gladkih 60 na konzolnih 30, in to ne spremeni niti nižanje nastavitev. Glede na AMD Nano in i7 7700k procesor bi vsekakor pričakoval več.
Ne preveč epska avantura
Tako vizualno morda ne gre za enega najbolj šarmantnih neodvisnih špilov, a stil je unikaten in niti približno slab. Tudi zvočna plat je res bolj enostavna, vendar je glasbeno ozadje dovolj raznoliko in tematsko primerno, da opravi svojo nalogo. Vseeno me stalno muči občutek, da vse nekako ne sodi skupaj in da bi bilo vse ob uspešnem Kickstarterju na dosti višji ravni. A nič ne de, bom že prebavil. Kako pa kaže na ostalih področjih?
Kot omenjeno, v osnovi gre za realno-časovno strategijo, ki po igranju spominja na namizno igro, čeprav istoimenska namiznica dejansko ne obstaja. Namesto potez se figurice poslužujejo časovnih pavz, ki veljajo tako za premikanje kot tudi bojevanje in uporabljanje sposobnosti, predstavljenih preko kart. Tako zbiraš figurine, jih opremljaš in nadgrajuješ ter ponosno razkazuješ sovragom, dokler jih ne razbiješ na tisoče koscev. Zakaj bi šel skozi ves ta trud? Za slavo Vikingov, seveda.
Zgodba je precej enostavna in ne obsega drugega kot skupaj zbranih posameznih misij s tremi težavnostnimi stopnjami brez repa in glave. Sprva moraš najti kozo in jo žrtvovati, nato se spopadaš z mrtvimi bojevniki, misijo pozneje že rešuješ vikinškega poglavarja, vmes pride še kakšna obramba baze pred banditi … Ne bi se čudil niti, če bi naletel na del, ko bi moral vsemogočnega Odina kresniti s kladivom. Vsekakor ne morem zanikati raznolikosti, kar se misij tiče, a par besed predstavitve na začetku in koncu nima poante in da občutek, kot da bi nekdo sitnega mulca pošiljal po opravkih, da se ga znebi za pet minut. Zgodba očitno pač ni fokus, se zgodi.
Dva dela celote
Zadnji čas, da preidemo na akcijo. Večina te se odvija v prej omenjenih bojnih ploščah, kjer iz ptičje perspektive premikaš figure. Ko je sovražnik v rangu, ga tvoji fantiči (in dekline) samodejno napadajo, dokler ne pade oziroma se razbije na tisoče koscev. Da vse ne postane prehitro dolgočasno, imaš na voljo bojne točke za aktivacijo posebnih kart, predhodno izbranih iz precejšnega kupčka.
Sprva si omejen na manjšo število figuric, in tako se vse odvija počasi in brez potrebe po posebno dobrih taktičnih sposobnostih. Klik tu, klik tam in gledaš v končni zaslon z nekaj nove opreme, kakim novim likom in še pomembneje, runami in zlatniki. A kmalu se odpre več opcij in pričeti moraš razmišljati, katere klase vzeti s sabo na posamezno misijo in kako bi misijo opravil s čim višjo oceno. Tudi opreme je vedno več in artefakti ter rune znajo še dodatno pripomoči k prilagoditvi figur in ustvaritvi ultimativne ekipe, ki navadno vsebuje tank, povzročila škode, hibridnega bojevnika in kakšnega čarodeja (pardon, šamana) – a to niti približno ni nujno. Z ogromno prilagoditve lahko sam izbiraš, kakšno taktiko želiš ubrati in ta namen ima središče, kjer je na voljo vse to in še več.
Sicer sovražniki niso ravno neumni, čeprav se navadno spravijo nad prvo enoto, ki jo zagledajo in ne spremenijo fokusa niti, če jim naknadno pod nos pošlješ lokostrelca. A z izjemo tega imajo nadvse radi brhke delilce škode iz daljave in v kolikor jim med večjo bitko par sekund ne posvečaš pozornosti, slabotnejše člane kar hitro izgubiš. Dobra generalna ideja je tudi (v stilu Obi-Wana Kenobija) izkoristiti višinsko prednost, saj prinaša tako dodaten napad kot tudi obrambo. V glavnem je cilj ostati mobilen in izkoristiti vsako prednost, vsake toliko časa počiti dol kakšno coprnijo in slabiče držati stran od trdovratnih grdavžev. V kolikor se tega držiš, bi moral brez težav uspeti.
Koncept v veliki večini primerov deluje dobro, čeprav sem glede uravnovešanja našel par problemov. Eden najbolj očitnih so suličarji, s katerimi se lahko igraš igro mačke z mišjo, saj napadajo z razdalje. Ker imajo tvoji vojščaki nižji čas ohladitve (cooldown) za premikanje od nasprotnikov, je izmikanje enostavno, dokler imaš vsaj par možganskih celic in ne zaideš v kot. Tudi drugače je potrebe po taktičnosti manj, kot bi bilo pričakovano. Večinoma imaš dovolj bojnih točk za čaranje sposobnosti, da tudi po več kot petih urah igranja nisem niti enkrat izgubil, čeprav sem bil že tudi v situaciji, ko sem po lastni neumnosti branil zastavo s samotnim suličarjem proti več kot dvajsetimi nasprotniki. Strup tu, zmešanost tam, malo pametnega izmikanja vse naokrog in uspel sem priti do zmage, mnogo preden so točke pošle. Problem glede prevelike težavnosti se zna pojaviti le, če predhodno skušaš opraviti težjo stopnjo posamezne misije, a v tem primeru si čisto sam kriv. Raje zaposli prste, napreduj še kakšno stopnjo in ne bodi požrešen.
Zaključek
Pozitivno:
+ Svoboda prilagajanja
+ Širok spekter objektivov
+ Kljub težavam izgled ni od muh
+ Nestandardna kombinacija RTS in namiznih iger dobro izpade
Negativno: – Izgleda slabše, kot je oglaševano
– Občasno zatikanje
– Vizualna celota ne gre skupaj
– Večinoma ne nudi izziva
Razvijalec Bungie je pokazal nov zgodbeni napovednik za svojo akcijsko/RPG streljačino Destiny 2. Tokrat so pokazali zelo temačen napovednik, v katerem bodo oboževalci našli samo obup in slo po maščevanju, saj je umrl eden izmed glavnih karakterjev, in to je Cayde-6. Prav ste slišali. Končala se je zgodba smešnega robotskega revolveraša, na zelo krut način.
S prihodom nove razširitve, imenovane Forsaken, so razvijalci obljubili kar nekaj izboljšav, novih stvari in temačno zgodbo.
Ne letošnji E3 konferenci je založnik Ubisoft kar nekaj časa posvetil svoji večigralski PvP akcijski igri For Honor.
Napovedali so novo vsebino, ki bo 16. oktobra prišla v obliki posodobitve Marching Fire. Dodane bodo nove mape ter štirje novi kitajski bojevniki. Poleg tega bo dodan nov igralni način, imenovan Break. V njem se bomo spopadli v 4v4 bojih, nove pa bodo oblegovalne naprave, kjer bo ena stran poskušala z njihovo pomočjo prebiti zidove, medtem ko jim bo nasprotna stran to poskušala preprečiti. Poleg vsega tega, naj bi For Honor preko te posodobitve dobil tudi vizualno prenovo, a detajlov glede tega še ni na voljo.
For Honor je ob izidu naletel na kar nekaj težav, a so jih razvijalci s pridnim delom preko posodobitev precej odpravili in sedaj imamo pred sabo na voljo povsem spodobno akcijsko pretepačino. Tisti, ki igre še niste izkusili, pa imate sedaj na voljo prav posebno akcijsko ponudbo.
Ubisoft je namreč ponudil For Honor: Starter Edition povsem zastonj, vse, kar morate storiti, je, da si prilastite v njihovi spletni trgovini Uplay. Tu ne gre za omejen čas lastništva, saj ko si jo enkrat prisvojite, bo vaša ostala za vedno!
Akcijska ponudba se izteče 18. junija, zato le brž po svoj izvod!
Spodaj si lahko ogledate napovednik, ki prikaže malce več o novi posodobitve Marching Fire.
Morda najbolj pričakovana igra sploh, The Last of Us Part II, je že z lanskim napovednikom poskrbela, da je gledalcem postalo ob ogledu napovednika precej neprijetno. Prikazni video je bil namreč kar precej nasilen, zato je marsikakšen igralec izrazil zaskrbljenost, da je morda razvijalec Naughty Dog šel malce predaleč.
Ampak očitno bo The Last of Us Part II veliko stavil na nasilnost in tudi letošnji napovednik je bil precej brutalen, morda še bolj kot lani. Kar 12-minutni posnetek pa je tokrat dejansko igralni in prvič lahko vidimo, kako bo igra izgledala v praksi.
Kot je razvidno iz posnetka, je grafika preprosto fantastična, a kakor je ta impresivna, še bolj navduši stopnja podrobnosti, ki je očitna iz praktično vsake sekunde igranja. Glavni protagonist je tokrat naša znanka Ellie, ki pa je tokrat odrasla punca. Med njenim brutalnim sprehodom skozi sovražni kamp bo zagotovo marsikaterega gledalca stiskalo v želodcu.
Boj je brutalen in tu v oko stopijo fantastične animacije, ki so preprosto odlične. Ko Ellie iz sovražnega trupla na nazoren način odtrga puščico ter ustreli sovražnika v glavo, kjer iz rane špricne majhen curek krvi, se preprosto primeš naslanjača in si rečeš: “Takole preprosto mora izgledati naslednja generacija AAA iger.”
Seveda je treba vzeti v zakup, da so morda nekatere sekvence skriptirane, a glede na renome razvijalca Naughty Dog, se za to preprosto ne sekiramo pretirano, saj bo verjetno končna izkušnja močno podobna tej iz napovednika.
Morda je edina žalostna novica, da še vedno nimamo trdnega datuma izida, a smo skoraj prepričani, da bo The Last of Us Part II pozdravil našo konzolo PlayStation 4 enkrat v 2019.
Resident Evil serija je v preteklosti sicer naletela na določene ovire (v obliki šestice), a očitno je založnik Capcom izgruntal formulo za njeno uspešnost.
Po odlični sedmici se tako franšiza vrača svojim koreninam. Par let nazaj so projekt napovedali, sedaj pa je končno izšel tudi prvi napovednik za Resident Evil 2 Remake.
Da smo si na jasnem, gre za popolno predelavo legendarne dvojke. Tu ne gre samo za višjo resolucijo, ampak bo igra popolnoma spremenjena in skorajda neprepoznavna. Zgodba bo ostala več ali manj ista, kjer se v glavno vlogo vračata policist Leon Kennedy in Claire Redfield. Kamera se bo premaknila iz statične v tretjeosebno, ki smo je vajeni iz Resident Evil 4, 5 in 6.
Igra prihaja na PC, Xbox One ter PlayStation4, igrali pa jo bomo lahko že v začetku naslednjega leta, saj izide 25. januarja 2019.
Samurajska klavščina, ki v mnogih pogledih spominja na serijo Dark Souls, a je vseeno dovolj samosvoja, dobiva nadaljevanje. Založnik KOEI Tecmo in razvijalec Team Ninja sta na letošnjem E3 sejmu uradno naznanila nadaljevanje Nioh 2.
Žal nista postregla z nobenimi drugimi podrobnosti, saj so prikazali samo kratek napovednik, ki v bistvu služi kot potrditev, da na igri delajo. Tako ne vemo niti platform, na katerih naj bi Nioh 2 izšel, a glede na to, da je enica izšla na konzoli PlayStation 4 ter kasneje tudi na PC-ju, smo lahko skorajda prepričani, da se bo podobno zgodilo v nadaljevanju.
Prvi del je v bistvu še zelo mlad, saj je izšel na PlayStation 4 februarja 2017, čemur je sledila PC izdaja novembra 2017, zato je igra verjetno v zelo zgodnji fazi razvoja.
Death Stranding je dočakal odrsko slavo, prvi naslov Hideo Kojime po tem, ko se je neslavno razšel s Konamijem in napovednik je pričakovano čuden.
DEATH STRANDING E3 2018 trailer out now! Actual game running in 4K on a PS4 Pro, from the DECIMA ENGINE. Answering some clues from the previous 3 trailers, showing gameplay & featuring 2 new female characters. A handmade, “silent” trailer with no explosions/gun fights. pic.twitter.com/9A5OHmmREz
Prikazuje plezanje po strmih pobočij, prečkanje rek in velik nahrbtni zaboj, kasneje pa nahrbtnik v obliki človeškega telesa. Ob tem nikakor ne izpusti njegovih krvavih stopal, nedvomno posledica poškodb med aktivnostmi protagonista, ki je utelešenje Normana Reedusa, mnogim bolj poznanega kot Daryl Dixona iz The Walking Dead.
Igra gradi na atmosferi, pričakovano, ampak velik del razkritja prikazuje dejansko igranje, še posebej plezalna in tiholazniška sekvena, ko se poizkuša pretihotapiti mimo grotesknih, lebdečih sovražnikov, z uporabo neznane naprave.
Prikazan posnetek je bil zajet v 4k na PS4 Pro, kot je na Twitterju izdal Kojima sam. V razkritvenem videu sta prikazana še dva lika, Léa Seydoux, kot skrivnosta bodičasto-usnjena zaveznica, in Lindsay Wagner malce pred koncem.
Vse skupaj je bilo pričakovano mistično in celo čudaško, ampak ne smemo pozabiti, da je to stalnica vseh Kojiminih iger. Datum izida ni bil izdan.
Na nadaljevanje igre Beyond Good and Evil čakamo že kar nekaj časa. Ubisoftova uspešnica je med razvojem naletela na nekaj ovir, a sedaj le dobiva svojo končno podobo.
Dvojka bo služila kot nekakšen preddel enici, kjer se bomo borili v novem sončnem sistemu za svojo svobodo. Ubisoft je na letošnjem E3-ju končno prikazal nov napovednik in tudi nekaj igralnih izsekov, ki so zaenkrat še v predalfa stanju.
Cinematična napovednika sta preprosto fantastična in sta pri meni res vzbudila zanimanje za igro, ki je v originalni izdaji nisem nikoli preigral. Žal ni še sledu o nobenem datumu izida, zato je potrpežljivost še naprej na mestu. Spodaj imamo za vas tri nove napovednike, ki bodo morda malce omilili še naprejšnje čakanje.
Zgolj 12 mesecev po Assassin’s Creed Origin se nam ponovno obeta nov, težkokategorniški naslov, v obliki Assassin’s Creed Odyssey. Dočakali ga bomo že letos, 5. 10. 2018. Zaradi kratkega razvojnega cikla bo delila podobne mehanike, ki so bile vpeljane že v Origin, vendar se čuti nadgrajenost, dodanih pa je tudi nekaj novih, globjih mehanik. Morda je nekoliko zaskbljujoče Ubisoftovo pretirano opiranje na franšizo, ki je postala molzna krava in bo očitno izdajana letno. To se jim v prihodnosti lahko vrne kot bumerang, saj bomo igralci prej ali slej želeli kakšno inovacijo v ponavljajoči se formuli.
Kakor koli, tokrat se iz puščav Egipta selimo v antično Grčijo, v obdobje najbolj razvejane mitologije, ko so stvarniki upravljali s svetom z Olimpa. Obdobje junaštev, polbogov in bogov, ki imajo s stvarjenci veliko skupnih lastnosti, z izjemo nadnaravnih moči, seveda. Ampak obdobje antike je obsežno in raznoliko. Natančneje, igra bo postavljena v začetek peloponeških vojn (leto 431 pr. n. št.), 27 let trajajočih spopadov med Atenami in Šparto.
Mogoča bo izbira med Alexuisom in Kassandro, moškim in ženskim protagonistom, potomcema legendarnega špartanskega kralja Leonidisa (Termopile – film 300), s čimer seveda ni nič narobe. Je pa sila čudno, da so se za to odločili ravno v obdobju nesporne neenakosti, kjer so bile ženske možem podrejene (razen, če igramo kot polboginja). Atika namreč ni mesto Amazonk, kjer bi se pomanjkljivo oblečene bojevnice bojevale za svoja prepričanja. Kakor koli, zanimivo bo videti, kako jim bo uspelo prikazati preostale odnose v svetu, vsaj, če želijo pričarati zgodovinsko kolikor toliko realistično izkušnjo.
Kaže, da se včasih akcijska avantura počasi, a vztrajno pretvarja v čistokrvni RPG. Temu priča popolnoma prenovljen bojni in nadgrajevalni sistem. Na voljo bodo tri drevesa, kjer bo možna izbira med lokostrelcem, bojevnikom ali morilcem. Ponovno so dodane pomorske bitke, ki jih bomo bili s svojo ladjo. Slednjo bo mogoče nadgrajevati in urejati po lastni volji. Dialogi bodo polno govorjeni in zgodba bo prvič imela več različnih koncev. Možnost, da se v vojni pridružimo “demokratičnim” Atenam ali oligarhični Šparti, bo zaznamovala našo pot, prepredeno s pomembnimi odločitvami, ki bodo vidno vplivale na ogromen svet, ta pa je že stalnica v nedavnih Assassin’s Creed naslovih. Omeniti moram še možnost izbire med večimi bojnimi sposobnostmi in nabiranjem opreme ter romence z NPC-ji, več kot dovolj vsebine, za dolgotrajno igranje.
Pred kratkim so razvijalci Phoenix Labs pričeli z odprto beto v igri Dauntless. Gre za tretjeosebno akcijsko igro, v kateri so meč, sekira in še nekaj drugih orožij naši najboljši prijatelji proti velikanskim pošastim, ki jih moramo premagovati. Danes so že napovedali svoj prvi DLC, imenovan “Coming Storm”, ki bo v mesecu avgustu izšel popolnoma brezplačno. Mogoče nas bodo razvijalci tudi presenetili s prihajajočimi izboljšavami in dodatki na trenutnem dogodku E3.
Dauntless si lahko brezplačno prenesete iz njihove uradne spletne strani in pričnete z igranjem takoj, popolnoma brezplačno. Igra ni P2W, in če imate radi hitro akcijsko pobijanje velikanskih šefov s prijatelji, bo verjetno to prava izbira za vas.
Kar nekoliko razočaran sem obsedel v svojem stolu, ko je direktor Bethesde, Todd Howard, naznanil novo smer, v katero se bo premaknila serija Fallout. Do sedaj je šlo izključno za enoigralske RPG naslove, s katerimi so zasloveli in marsikateri privrženec franšize ima zagotovo pomisleke.
“Seveda lahko igraš sam. Lahko si kdor koli želiš biti, ob raziskovanju ogromnega sveta, kjer boš opravljal naloge, izkusil zgodbo in napredoval,” je pojasnil Howard. Vseeno ne pričakuj preveč v interakciji z NPC liki, vsaj če dosledno sledimo rečenemu: “Odprt svet, preživetje, kjer je vsaka oseba ali lik živ.” S tem je na eleganten način povedal, da lahko igraš brez prijateljev, vendar boš moral vseskozi biti povezan na svetovni splet, saj se igra odvija izključno na uradnih serverjih Bethesde. Če boš igral sam, boš tako kvečjemu postavljen v neenak položaj, saj boš tekom pustlovščin lahko naletel na skupine igralcev.
Spremenil se bo tudi svet, ki naj bi bil kar štirikrat večji kot v predhodniku Fallout 4, zagotovo pa ne bo tako živahen in poseljen. Seveda bodo NPC-ji prisotni, ni pa za pričakovati, da bi nanje naleteli vsakih nekaj minut. “V igro boš postavljen s kupom preostalih igralcev, ki jih bo manj kot 100. Ker obožujemo dinamične sisteme, smo se odločili, da vanj dodamo kup raket z jedrskimi konicami in igralcem prepustimo usodo sveta.”
Področje bo razdeljeno na šest raznolikih pokrajin. Z uporabo nove tehnologije bo izgledal precej lepše od Fallout 4, o čemer pa bomo kaj več povedali ob splavitvi.
Večvrstni bodo tudi nuklearni spački, mutirane zveri, ki so nastale kot posledica jedrske vojne. V Zahodni Virginiji bomo tako srečali vse od ghoulov, hroščev, mutiranih žabcev, velikanskih letečih pošasti, kot tudi vindigov.
Velik poudarek bo na gradnji baze, kar je bilo vpeljano že v Fallout 4. Podoben bo gradbeni vmesnik in podobnosti s tistim iz Fallout 4 niso naključne, graditi pa bo mogoče kjer koli. Vse skupaj na prvi pogled spominja na igro Rust.
Če gre verjeti besedam Howarda, bo šlo za lahkotnejšo preživetveno igro, ki bo igralcem prijazna. Datum izida je napovedan 14. 11. 2018.
Mogoča bo izbira med Alexuisom in Kassandro, moškim in ženskim protagonistom, potomcema legendarnega špartanskega kralja Leonidisa (Termopile – film 300), s čimer seveda ni nič narobe. Je pa sila čudno, da so se za to odločili ravno v obdobju nesporne neenakosti, kjer so bile ženske možem podrejene (razen, če igramo kot polboginja). Atika namreč ni mesto Amazonk, kjer bi se pomanjkljivo oblečene bojevnice bojevale za svoja prepričanja. Kakor koli, zanimivo bo videti, kako jim bo uspelo prikazati preostale odnose v svetu, vsaj, če želijo pričarati zgodovinsko kolikor toliko realistično izkušnjo.
