Razvojna ekipa: Rocketcat Games (ZDA)
Založnik: Rocketcat Games
Spletna stran: https://www.deathroadtocanada.com/
Steam: https://store.steampowered.com/app/252610/
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=hOoB64QuOWA
Operacijski sistemi: Windows, Mac OS, Linux, Steam OS
Datum izida: 22.7.2016
Cena: 14.99€

Zvrst: Strategija/Igranje vlog

Video Pregled

Opis

Živih mrtvecev ima že marsikdo preko glave. Ti neinteligentni nemarneži so se vrinili v že skorajda vse žanre, večini pa je skupno, da gre za gmote mesa brez možganske mase, ki so nevarni le v večjem številu. Tudi Death Road to Canada je, kot že ime nakazuje, napolnjena z njimi. Gre za igro, ki je podobna starošolski klasiki Oregon Trail, kjer z vozom potujete skozi naključno generirano divjino. Glavna podobnost iger je, da je pri obeh uspeh močno odvisen od sreče, saj se med potovanjem srečujete z naključnimi dogodki.

Vaša naloga v igri je priti iz ZDA v Kanado. Ameriko je namreč prevzela invazija mrtvakov, v Kanadi pa jih naj ne bi bilo, oziroma bi naj bili bolj prijazni (Kanadčani pač). Tako se odpravite na petnajst dnevno potovanje skozi apokaliptičen svet, ob tem pa se srečujete z različnimi kompanjoni in obiskujete “atraktivne” lokacije. Čeprav kar nekaj časa preživite v pogledu na vašo skupinico, ki se prebija naprej po cesti, vsake toliko časa dobite priložnost obiskati razne lokacije, kjer brskate za zalogami ali zadržujete horde hodečih trupel.

Med raziskovanjem lahko nadzorujete enega ali dva (s prijateljem) preživela od skupno štirih, ki jih imate lahko naenkrat v skupini. Vsak izmed njih ima različne karakteristike in sposobnosti, ki vključujejo vse od miselnosti, zdraviteljstva pa do moči in vzdržljivosti. Vse izmed njih vam ne bodo vidne takoj na začetku, ampak jih boste morali razkriti med igranjem. Zaradi velikega kadra sem se srečeval z vedno novimi osebami z zanimivimi prednostmi in slabostmi, ki so poskrbele za to, da igranje ni postalo dolgočasno.

Sposobnosti so pomembne ne le za bojevanje proti živim mrtvecem, ampak pridejo v poštev tudi ob naključnih dogodkih. Med potovanjem vas lahko namreč naprimer napadejo razbojniki in vam hočejo vzeti vso hrano, ampak jim lahko to preprečite z svojimi plesnimi sposobnostmi.

Vse ne gre vedno po načrtu. Naključna narava igre lahko povzroči ogromno frustracij, saj ima velik vpliv na igranje. Tako lahko na primer brez razloga izgubite ogromno število surovin, za katere ste prej trdo garali, ali pa naletite na zapuščeno pumpo in tako dobite goriva vrh glave. Prav tako lahko dogodki povzročijo smrt enega ali več karakterjev, česar ni možno preprečiti. Marsikateremu bo to šlo na živce in med te osebe spadam tudi jaz. Je pa res, da je zaradi tega vsako preigravanje unikatno in nekatere izmed njih se boste spominjali še dolgo za tem, ko bodo vaši junaki postali bife.

Čeprav je igra na prvi pogled simplistična, temu pravzaprav ni tako. Upravljati je potrebno, ne le z raznolikimi orožji z različnimi redkostmi, močmi ter vzdržljivostmi, ampak tudi s posebnimi sposobnostmi ter statistikami borcev. Sumoborec ima na primer zelo močen udarec ampak je zato zelo počasen, medtem ko bo pes izjemno hiter, ampak ne more upravljati z večino orožij.

Zombiji posamezno ne predstavljajo večjih težav, dokler se ne naberejo na kup. Takrat bo namreč bojevanje dosti težje, saj je manevrski prostor navadno omejen. A (na srečo) ne boste videli “posebnih” sovražnikov kot naprimer v Left4Dead, ampak se boste ves čas spopadali le s klasičnimi zombiji, ki pa niso nič manj nevarni. Marsikdaj se jim je bolje izogniti, saj vas lahko drugače kar hitro spravijo v kot in vas pospravijo. Smrt je namreč dokončna in ko umrejo vsi popotniki je igre konec in verjemite mi, konec pride izjemno hitro. To je opazno predvsem takrat, ko vas spremljajo računalniško vodeni kompanjoni, ki jim občasno manjka kakšen kolešček v glavi in se občasno zataknejo ter umrejo. Zaradi tega sem se na roparske pohode raje odpravljal sam, saj se prej omenjen problem ni pojavil le enkrat in je lahko hitro oznanil konec avanture.

Težavnost je namreč s vsakim novim dnem višja in hitro se boste srečevali z ogromnim številom sovražnikov, zaradi česa sam v osmih urah igre še nisem uspel dokončati (sem pa bil večkrat blizu, a žal je vsakega mojega avanturista čakal bridek konec).

Z vizualnega vidika igra spominja na Enter the Gungeon in seveda tudi Oregon Trail. Zaradi enostavne, pikselkaste podobe deluje brez problema na skoraj vsakem sistemu, tudi na integriranih grafičnih karticah. Zaradi napak umetne inteligence boste s sabo raje vzeli prijatelja, saj je igranje v dvoje vedno bolj zabavno od soliranja.

Ob igranju vas spremlja tudi izjemna zvočna podlaga, ki je živahna in vsebuje dovolj različnih skladb, da ne postane monotona. Srečate se tudi z odličnim humorjem, ki vam v različnih pogovorih in dejanjih skupine hitro prikaže nasmešek na obraz. Tako boste lahko videli prdeče puge in serijske morilce, vsakega s svojo osebnostjo ter stilom igranja. A vsem je skupno to, da so zelo okusni in da najverjetneje ne bodo prišli do konca.

Zaključek

Čeprav me je igra takoj pritegnila, me je ob daljšem igranju motila odvisnost od sreče, saj se je marsikatero skrbno načrtovano potovanje klavrno končalo. Tako Death Road to Canada ni primerna za večurno igranje ampak za krajše seje, da frustracija ne preseže užitka. Preigrljivost se skriva predvsem v raznolikosti vsakega preigravanja in ravno zaradi tega igro priporočam. Vsaj za tiste, ki niso hitre jeze, saj sam ne odgovarjam za poškodbe zaslonov ter kontrolorjev.