“Plavaj, plavaj, barčica, po neskončnem morju! Ej, na barčici sedita fanta, sedita fanta mlada. Na večnem spletu, internetu, usklajeno vkup igrata, a svetlega, prelep’ga dneva je prehitro konec. Zagledata perut morja, kako reže valove, senca temna je pod njo in luštnega je konec. “Kaj delaš tle, mrcina morska, kdo te je priklical. Marš proč, le pejt proč, nič ne boš nažical. Ako greš ne, če ostaneš, začni trepetati, sul’ce ostre, roka trda, ko prašiča te zaklati.” Takšna zgodba je o barki, naprej pa nič ni znano, sta pristala, se razklala? Zgodbe je tu konec.”
V preživetvenem žanru, polnem zombijev, pošasti in igralcev z morilskimi nagoni skuša Raft ustvariti edinstveno izkušnjo, kjer je nevarnost prisotna zgolj preko naravnih elementov… in zelo “prijaznega” morskega psa ter ostalih morskih in zračnih bitij. Osnovni koncept je zelo enostaven in igro uspe oropati pretirane kompleksnosti, pri tem pa ustvari nekaj res posebnega, česar kljub nasičenju takšnih ali drugačnih dvojajčnih dvojčkov le redko ugledamo.
Kar naredi Raft edinstveno je, da ga v veliki meri preživiš na statični poziciji in resursi sami počasi plovejo v tvojo smer. Včasih naletiš na kakšen drug splav ali zapuščen otoček, a to te ne odtegne od glavne misije, ki je širjenje splava in lajšanja življenjskih potreb ubogega brezdomskega fantiča.
Ne gre sicer za prvi poizkus ustvaritve pristne brodolomske izkušnje. Eden takšnih je (bil) tudi Stranded Deep s skoraj identično tematiko, le da je namesto krčmarja ubral pot Robinson-a. Zaradi tega in drugih prijemov je na koncu izpadel kot precej generična preživetvena igra s poudarkom na realizem – a vseeno ne moremo zanikati, da je pohrustal del preživetvene pogače in da za takšne igre definitivno obstaja trg.
Razvojna ekipa: Redbeet Interactive
Založnik: Axolot Games
Platforme: PC
Datum izida: 23. 05. 2018 (EA)
Cena: 19.99 €
Zvrst: Preživetvena avantura
Vse se je začelo v šoli
Ideja o igri Raft je splavila kot projekt treh študentov Uppsala Univerze na Švedskem proti koncu leta 2016. V petnajstih tednih jim je uspelo izdelali delujoč prototip preživetvene igre v neskončnem oceanu. Ta projekt so v koncu decembra le malo pred božičem objavili na Itch.io in tam bi morala naša brodolomska dogodivščina praviloma dočakati konec.
Ampak zgodilo se je ravno obratno. Projekt je pričel vzbujati pozornost vedno večjega števila ljudi in pobralo ter pokrilo ga je tudi več znanih video “zabavljačev”. Do maja 2017 je tako Raft zabeležil že več kot 7 milijonov prenosov in splošni odziv je bil v veliki meri pozitiven!
Ta nepričakovan uspeh je prišel kot šok za razvijalce in hitro so se odločili vzeti koncept in ga razviti v nekaj večjega in boljšega. Polni evforije in s slavo v mislih so se tako znova usedli za mizo in projekt je ugledal nadaljnji razvoj. V lovu za založnikom so delujoč pod imenom Redbeet Interactive našli Axolot Games, stvaritelje Scrap Mechanic-a. S pomočjo skupne strasti o preživetvenih igrah in po več neprespanih nočeh je Raft v maju 2018 prišel na zgodnji dostop platforme Steam.
Plavaj, plavaj barčica
Naša zgodba se tu res prične, a sama zgodba v igri je rudimentalna. Čeprav dejansko obstaja razlog, da razen morskega psa, rib in občasnih ptic ne vidiš žive duše, je zgodba stranskega pomena. Raft ne vsebuje cinematične novele, ampak te enostavno vrže v svojevrsten mičken, majcen svet – dva kvadratna metra širok splav, ki ga veter neumorno nosi po prostranem morju.
Rokodelstvo in napredek že vse od začetka igrata pomembno vlogo, saj služita tako širjenju igralne površine, kot tudi lajšanju preživetja in raztegovanju okončnin. Prvih deset minut preživiš kot brezdomec v svinjariji in zaradi zelo omejenih opcij le upaš, da bodo razne smeti plule v relativni bližini improviziranega plovila in jih boš lahko zagrabil z roko ali s priročnim kavljem na vrvi.
Glede na to, da te iz vseh smeri obdaja voda, je seveda morje osrednji del igre. Je glavni in sprva edini vir dobrin, a vsebuje tudi morskega cucka, ki neumorno kroži okoli tebe in občasno napade leseno zaplato, da bi hitreje prišel do posladka. Zato ni nobeno presenečenje, da te ocean ne kliče ravno v svoje naročje.
Igra uspe ustvariti ta navidezni strah pred vodo, zaradi česar sem sem tudi sam vanjo sprva le redkokdaj namočil druga kot trnek, po čofu v vodo pa skoraj dobil napad panike. A po par urah igranja sem končno premagal hidrofobijo in kot ogromen bebec ugotovil, da je morskega psa pravzaprav precej lahko zamotiti ali odgnati, drugih večjih nevarnosti razen globine in nekaj rib pa (zaenkrat) ne skrivajo.
Morski pes je zanimivo zasnovan, saj občasno zaradi enega ali drugega razloga izgine iz zornega kota in ti omogoči par sekund svobode, a vseeno se konstantno vrača pod tvojo improvizirano barko in tudi, ko iz njega končno narediš švicarski sir, se zamenjava že nestrpno preseda po podvodni klopi.
Kot klasičen mornarski kliše ni nič čudnega, da boš ob fatamorgani vedno znova začutil znak smeha na obrazu in se hitro usmeril v smer novega drobca tal pod nogami. A kaj, ko so otočki mali in razen sadja ter kakšne skrinje skrivajo zgolj podvodno bogastvo v plitvini. Še ko kasneje naletiš na večje otoke, so ti navadno skorajda identični po vsem razen velikosti in par novimi sortami sovragov.
Pogrešal sem kakšen gromozanski otok z raznimi nevarnostmi, kjer nikoli ne veš, iz katerega grmovja te bo napadla čreda domorodcev ali psiho-žirafa, ob raziskovanju pa boš naletel na kakšen skrivni zaklad ali okostnjaka prejšnjega nesrečnika. Skoraj ves čas preživiš na ladji in povsem mi je jasno, da in zakaj so se za to odločili, ampak vse skupaj zna postati monotono.
Zanimivo je, kako Raft celotni žanr poizkusi obrniti na glavo in to z večinoma dobrim izidom. V večini preživetvenih iger častimo kompleksnost in čim več dejavnosti in mehanik. A tu igralci raje obožujejo enostavnost. Od simplistične, luštne in barvite grafične podobe, do predvidljivih elementov in postopnega napredka. Ves čas imaš občutek, kot da imaš vse pod nadzorom, nikoli se ne počutiš ogoljufanega in za smrt ne moreš preklinjati nesreče. Če zaserješ, si pač zasral. Se zgodi. Naslednjič bo boljše.
A enostavnost ni edin razlog za dober sprejem, prav tako dober delež hvalnic pobere dodelanost, saj se Raft počuti domače in zanesljivo. Sistem gradnje je zelo enostaven in prilagodljiv in vse mehanike so logične. Če prekuhaš morsko vodo, postane pitna, če hočeš zgraditi uto, boš rabil obilo lesa in če boš želel morskega psa odgnati, ga boš moral z ostro konico palice par krat pikniti v rebra. Z izjemo tu in tam kakšnega vizualnega hrošča, kot so deli naplavnin, ki nimajo kolizije in ignorirajo splav, nisem naletel na večje probleme.
Po Kopernikovih stopinjah
Velik del igre je tudi sodelovanje in zato podpira enostavno Drop in/Drop out večigralstvo, ki poteka na strežniku gostitelja. Če od začetka igraš skupaj s prijateljem, te zna dočakati duh trpljenja in izdaj, ko se bosta oba borila za tiste malo vode, kar jo bo kuhalnik uspel prekuhati. A ne glede na igralni način izziv prej ali slej postane skoraj neobstoječ.
Ko imaš enkrat poskrbljeno za osnovne potrebe, ti le redko kaj lahko predstavlja nevarnost za obstoj, saj splava druga kot morski pes ne more uničiti, pa še ta ga le rahlo grizlja. Večina preživetvenih iger ima ta problem, ko tekom časa težavnost postane vedno nižja, a Raft to mejo doseže zelo hitro in s tem vsaj zame sorazmerno tudi zabavnost. Za prihodnje imajo razvijalci velike načrte in upam, da vključujejo previdno uravnovešanje in dodajanje novih stvari in izzivov, da bi to mejo potisnili čim dlje stran oziroma tudi po tem času predstavljali vedno nove izzive in cilje.
Monotonost je zaenkrat eden glavnih problemov, kar je vidno tudi v upadu popularnosti v zadnjem mesecu. Ob izidu si le težko šel na YouTube brez gore Raft igralnih videov. A večina igralcev in sploh ustvarjalcev vsebin je videla vse, kar igra zaenkrat nudi in glede na to, da lahko celotno igro (oziroma se prebiješ skozi zgodbo in odkleneš vse raziskave) končaš v dobrih 10 urah. Ko dosežeš tehnološki višek (kot ga pač lahko na osamljenem splavu), ti zmanjka stvari za početje in naenkrat ni več ničesar ne-videnega ali nevarnega.
Tako je ena izmed glavnih stvari, za katere morajo razvijalci poskrbeti, ravno to. Več stvari za raziskovanje, kakšen večji razburljivejši otok, več izzivov in navsezadnje več vsega, kar je trenutno že v igri. Več je bolje, kot pravijo in sploh v tem primeru je to resnično res.
Pomaga, da razvijalci aktivno poslušajo skupnost in kažejo zanimanje. Redno objavljajo trenutne naloge in pripravljajo načrte, odgovarjajo na vprašanja in upoštevajo kritike igralcev. To seveda ne pomeni, da ima splav trenutno malo preveč optimistično zastavljeno ceno, ki vsaj trenutno ni najbolj opravičena, a imam upanje in verjamem, da sčasoma bo. Če te trenutno napisano ne pritegne, ni panike. Počakaj kakšen mesec na kakšen popust ali na več vsebine, nato pa še enkrat razmisli o nakupu. Morje bo počakalo in z njem tudi morska mrcina, zvest spremljevalec osamljenega brodolomca.
Ti pa dam vedeti, da je Raft zastavljen s co-op igranjem v mislih (sploh za doseganje višjih hribčkov na otočkih je kakšen dodaten hrbet za odriv dobrodošel), a to ne pomeni, da tudi med solo igranjem ne nudi več zabavnih ur igranja.
Zaključek
Raft je definitivno zanimiv projekt in odcep od standardnih preživetvenih iger. Resda še vedno iščeš hrano in vodo ter materiale za gradnjo in raziskovanje, a vse je bolj preračunljivo in obvladljivo, ne rabiš se poditi naokoli, temveč le “zahaklaš”, kar ti je trenutno zanimivo. Kar bi bilo zlahka preveč enostavno in dolgočasno, na koncu izpade precej dobro. A vseeno se pojavi vprašanje, zakaj bi po koncu raziskav in zgodbe nadaljeval z igranjem, sploh glede na ponavljajoči se koncept. Nova vsebina je krvavo potrebovana in s par velikimi paketki vsebine vidim za Raft svetlo prihodnost. Drugače pa le preživetveno igro, ki je že presegla svojih pet minut slave.
Pozitivno:
+ Enostavna na dober način
+ Konceptualno drugačna od večine iger tega žanra
+ Transparentni razvijalci
+ Izpiljena in brez večjih hroščev
Negativno:
– Zna postati precej monotona
– Sčasoma težavnost uplahne
– Hitro vidiš vse, kar v trenutni obliki ponuja
Osni ventilatorji so skoraj vedno izdelani iz ABS in PBT materialov. Zaradi centrifugalne sile se pri ventilatorjih zna pojaviti težava, saj se tekom časa razširijo za dobra 0.2mm. To pomeni, da more biti prostor med ventilatorjem in robom dovolj širok, da se tudi po centrifugalnem razširjenju ne stikajo z njim, saj bi to močno otežilo normalno delovanje. Ampak istočasno prevelik razmik lahko povzroči druge probleme, kot sta resonanca in vibracije, kar bi povzročilo glasnejše delovanje in “uhajanje” zraka zaradi prostora.
Potem pa smo se prepustili samo še čistim gaming užitkom. Na PC-ju so obiskovalci lahko preigravali Fortnite po mili volji, tehnološki navdušenci pa so lahko občudovali najnovejšo grafično kartico NVIDIA RTX 2080 Ti. Prisotne so bile tudi PlayStation 4 konzole, kjer so lahko naključneži izbirali med različnimi naslovi, seveda pa ni umanjkala tudi VR postaja, kjer so lahko obiskovalci preizkusili trenutno najbolj prodajano VR igro Beat Saber.
Pod črto je bil Gaming brez izgovorov#2 uspešno zaključen in med pospravljanjem vse razpostavljene opreme smo si izmučeni želeli samo še domače postelje, a v mislih smo že načrtovali naslednji dogodek, ki bo zagotovo še večji in bo vseboval nova presenečenja!
