Razvojna ekipa: ROCKFISH Games (Nemčija)
Založnik: ROCKFISH Games
Spletna stran: https://everspace-game.com/
Steam: http://store.steampowered.com/app/396750/EVERSPACE/
Operacijski sistemi: Windows 7+, Mac OS
Datum izida: 26. 5. 2017
Cena: 27.99 €
Zvrst: Vesoljska streljačina
Zgodnji dostop, kot se šika
Ko sem pred kakšnim letom prvič igral Everspace, je bil še zgodaj v razvoju in po resnici povedano bi lahko v tem stanju šel v katerokoli smer. To velja tudi za glavni problem nedokončanih iger, saj nikoli ne veš, kakšen bo končen izdelek in ali se bodo razvijalci držali svojih obljub. A za Everspace lahko mirne volje povem, da so bile skrbi odveč. Tekom svojega pohoda po zgodnjem dostopu je postajal vedno bolj dodelan, a kljub temu je še par tednov pred polnim izidom nujno potreboval par pričakovanih zasnov, katere je k sreči kupcev tudi pravočasno dobil.
Ne gre za tipično vesoljsko igro, v kateri lahko dober igralec preživi zelo dolgo ali celo v nedogled. Pričakovano je namreč, da boš prej ali slej umrl in tega ne moreš odlagati v nedogled. Pravzaprav je smrt tudi edini način napredovanja zgodbe – na začetku nimaš pojma, kaj za Boga delaš v vesolju, kaj se dogaja okoli tebe in kdo sploh si. A sčasoma s pomočjo računalniškega pomagača spoznaš vse to in še več. Seveda te igra nikoli prav ne vzpodbuja k umiranju, a kaj, ko si le težko pomagaš, ko nate strelja pet piratov, dva zlobna vesoljca in trije vesoljski policaji, ki si jih pomotoma obrisnil z izstrelkom. Pa sploh ne nakladam. Opisal sem dejansko situacijo, ki se je pripetila med raziskovanjem vesolja.
Medzvezdno potovanje
Takoj je opazen navdih FTL in prva podobnost se pojavi že pri zemljevidu. V obeh igrah deluje na podoben način, saj po vstopu v “medzvezdno hitrost” dobiš (po razvejani poti, polni sovražnikov, uničenih ladij in z malo sreče tudi resursov) na izbiro, katerega izmed teritorijev želiš obiskati. A pri Everspace lahko v večini primerov črvino odpreš kadarkoli. Torej je potrebno odtehtati, kaj vse se splača raziskati, katere sovražnike se je vredno lotiti in kdaj te bodo dohitele sovražne ladje, ki te nestrpno zasledujejo. Seveda mislim, da ni potrebno omeniti, da so vsi sektorji naključno generirani, tako da bo vsak poizkus drugačen. Sicer bodo naključne naloge in sovražniki podobni, bo pa večina preostalega različna.
Zbiranje plena in nadgradnja ladje sta bistvena dela celotnega pohoda. Sprva se znajdeš s kripo – takoj ostane brez energije, ščiti so za drek, orožja niti to … A s težko prigaranimi vesoljskimi cekini sčasoma kripo začneš nadgrajevati, da postaja vredna naziva ladja. To je tudi tisto, kar sem prej omenil o smrti. Krediti, ki jih nabereš, ostanejo s teboj in jih lahko investiraš v boljši motor, nov senzor, več energije in še obilico drugih stvari, ki bi si jih vsak pilot lahko zaželel za daljše preživetje.
Zraven nadgradenj med vsakim pilotiranjem naletiš na nove dele ladje, resurse, orožja, gorivo in seveda denar. Lahko jih najdeš v škatlah, raztresenih okoli razbitin, ali pa slednje ustvariš kar sam. Seveda iz sovražnih ladij, da ne bi kdo lastne ladje razbil na prvem meteorju, na katerega naleti. V bistvu so te stvari vitalne k daljšemu preživetju, saj slabo oskrbljen verjetno ne boš mogel potovati preveč dolgo, sploh, če ostaneš brez goriva ali robotkov, ki služijo popravljanju ladje ter posameznih sistemov. Seveda lahko, če si že v tem oknu, obiščeš tudi nadgradnje, izdelavo ter modifikacije novih orožij, ščitov in ostalih koristnih pripomočkov, ki jih boš še kako potreboval, če želiš priti dlje kot prejšnjič.
V tretje gre rado
Včasih se zaradi naključne narave znajdeš v nezavidljivem položaju. Seveda lahko vedno tudi brez goriva poizkusiš prečkati pot v naslednji sektor, a kaj, ko obstaja velika možnost, da bo ladja ob tem enostavno eksplodirala. Zato je v teh primerih bolje zamižati na eno oko in se zateči k piratski obrti. Sploh pa … Ta križarka izgleda zelo bogato, sploh ti veliki rezervoarji na spodnji strani. Seveda to ni tako enostavno, kot se sliši. Seveda so te nevtralne ladje branjene in če se ene lotiš, si boš nase spravil bes celotne vesoljske policije, ki ti ne bo več pasivno pomagala, ampak te bo od takrat naprej napadala. V glavnem, hitro lahko gre vse zelo narobe in takrat lahko le skomigneš z rameni ter začneš od začetka. A kljub obilici smrti me to ni odvrnilo od igranja. Več izkušenj z igro kot imaš, boljše so tvoje možnosti za preživetje, saj lahko iz izkušenj najbolje preceniš, kaj se splača in kaj ne.
Še ena stvar, ki upraviči ure in ure romanja po galaksiji, je prečudovit pogled in atmosfera. Tako komaj čakaš, da vidiš, kaj bo prinesel naslednji teritorij, saj vsi izstopajo in kar žarijo od vizualne perfekcije, saj gre za eno izmed vesoljskih iger z najboljšo grafiko, kar sem jih imel priložnost igrati. Okolja so barvita, v daljavi lahko vidiš planete in zvezde, naokoli se bliska od anomalij in vse izgleda ravno tako, kot bi naj izgledalo vesolje v idealni vesoljski dogodivščini. Opazovanje vsega tega je nadvse prečudovito, dokler se seveda ne pojavi vesoljski pirat, kar oznani, da je spet čas za akcijo.
Še ena stvar, ki Everspace loči od večine iger podobnega stila, je nadzor. Včasih je bilo večino takšnih iger najbolje nadzorovanih s pomočjo joysticka ali kontrolerja, a tu se vse vrti okoli miške in tipkovnice, kar ti igra že takoj pove. Prav tako je na voljo prvooseben in tretjeoseben pogled in čeprav prvi nudi dosti večjo vživetje, sem večino časa sam uporabljal drugega, saj je nudil boljši pregled nad dogajanjem. A kakorkoli sem igral, so mi šli na živce indikatorji sovražnikov in točk zanimanja, ki so označeni z majhnim trikotnikom, ki se še kako hitro razgubi v barvitem vesolju. To je tudi ena mojih največjih kritik glede igre, saj sem nemalokrat moral povsem ustaviti za par sekund, saj sem med hitrejšim premikanjem izgubil trikotnik.
Zaključek
