Serija Life is Strange je vstopila na trg leta 2015 in več ali manj povzela odobravajoč aplavz od praktično vseh kritikov. Čeprav njen pristop do igralnih mehanik ni bil ravno originalen, saj se zgleduje po zvrsti, ki jo je započel razvijalec Telltale Games, je vseeno dovolj odstopala od zakoličene formule, da je postala unikatna in prepoznavna. Toplo so jo sprejeli tudi igralci, avanture glavnih protagonistov Max in Chloe si je do sedaj ogledalo že več kot 3 milijona ljudi. To je zelo dober rezultat za igro, ki spočetka ni imela ravno velikega proračuna in s katero je Square Enix precej tvegal, a se mu je riziko obrestoval. Seveda nadaljevanje že prihaja v obliki dvojke, na kateri naj bi francoski razvijalec Dontnod Entertainment začel delati že 2016, a med čakanjem so nam privoščili še nekaj avanture iz Life is Strange sveta.

Razvojna ekipa: Deck Nine
Založnik: Square Enix
Platforme: PC, PlayStation 4, Xbox One
Operacijski sistemi: Windows 7+
Datum izida: 9. 3. 2018
Cena: 28.59 €
Zvrst: Avantura

Tako so kontaktirali ameriškega razvijalca Deck Nine, kateremu so zaupali nalogo razvoja 3-delne serije, ki služi kot preddel originalni avanturi. Nastal je Life is Strange: Before the Storm, igra, ki me je s svojo kakovostjo precej presenetila.

Before the Storm se osredotoči na pripovedovanje zgodbe Chloe Price, uporniške najstnice, ki je nosila eno od dveh glavnih vlog tudi v izvirniku.

Chloe vsekakor ni imela lahkega življenja. Zgodaj v svoji mladosti je v prometni nesreči izgubila svojega očeta, hkrati pa jo je istočasno zapustila njena najboljša prijateljica iz otroštva. Njena mati je sicer podpirajoča in razumevajoča, a hkrati želi naprej s svojim življenjem in si želi življenja z novim partnerjem, kar pa gre seveda naši protagonistki v nos. Zato se zateče k uporništvu proti sistemu, v katerega spadajo starši in šola, k temu pa lahko prištejemo še popivanje ter kajenje trave. Chloe tudi nima omembe vrednih prijateljev, a se vse to spremeni, ko naleti na Rachel Amber. Ta popularna punčara ji povsem obrne svet, in ker Chloe privlačijo odštekane osebnosti, ne traja dolgo, da postaneta “BFF-jki”. Z razlago zgodbe se bom na tem mestu ustavil, saj karkoli nadaljnjega povem, bi služilo samo kot kvarnik izkušnje in ker je zgodba glavni razlog, da bi se igralec sploh spustil v tosorten naslov, je bolje, da ostane neokrnjena. Povem lahko samo še to, da je štorija sedaj precej manj »epska« kot v originalu in je osredotočena predvsem na Chloe in Rachel ter lepo dopolni manjkajočo vrzel med obema naslovoma. Vrzel, ki jo boste nekateri predani igralci serije ob odlično spisanemu koncu lahko dopolnili tudi s solzami.

Če ste igrali podobne tipe iger, kot so Telltalove epizodne igre The Walking Dead ali pa Wolf Among Us ali pa celo originalno serijo Life is Strange, potem vam bo igralnen format znan, saj Before the Strom od recepta ne odstopa niti za piko. Tako je igranje sestavljeno od sprehajanja po omejenih in ozkih prostorih, kjer si lahko ogledamo ogromno količino okoli ležečih predmetov, ki jih nato Chloe lahko tudi pokomentira. Včasih kakšen predmet celo poberemo in ga uporabimo nekje drugje, a je to zdaleč od kakšnih naprednih ugank. Lokacije niso unikatne in so znane že iz prejšnjih iger, a vseeno so malce predelane, da se ne čuti kot reciklaža.

To je specifična zvrst iger, kjer je igranje v bistvu sestavljeno od gledanja vmesnih sekvenc ter, predvsem, pogovarjanja. V pogovorih izbiramo različne opcije dialogov, kjer nas igra konstanto opozarja, da se bo glede na naše odločitve igra razvila v povsem drugo smer. No, to je samo napihovanje, saj so razlike pri poteku zgodbe minimalistične. Kakorkoli se odločimo, bo razplet isti, morda se spremeni samo vmesni dialog ter se malenkost  zamenjajo osebe v sceni. A ne pomislite na drastične spremembe, kjer bi z drugačnimi odločitvami prišparali poškodbo kakšne osebe ali pa da bi dobili povsem druge razplete. Če vas res zanimajo različne opcije, si raje poglejte kakšen YouTube posnetek in si prihranite ponoven skozihod. Še največja novost v igri je posebna opcija pregovarjanja, kjer lahko v določenih pogovorih izberemo posebno možnost kreganja. Tam se spustimo v verbalni dvoboj, kjer je v določenem časovnem oknu potrebno pravilno odgovoriti sogovorniku in tako zmagati dvoboj. A tudi to ostane na pol izkoriščena zadeva, saj tudi če zmagate verbalni obračun ali pa ga izgubite, so posledice razlikujejo v minimumu.

Glavnina vašega igralnega časa bo tako preživeta med dialogi, ki so sicer odlično zvočno odigrani in dobro pripomorejo k zatopljenosti v igro. A sem na tem mestu pogrešil pogrešil eno hudo pogrešano opcijo, za katero mislim, da služi samo kot umetno podaljševanje igralnega časa. To je preskakovanje dialogov, ki ga ni bilo niti v originalni različici in v treh letih se ni spremenilo nič. Cenim dobro zamišljene sekvence in dobro zamišljen scenarij, a včasih je premikanje tako … prekleto … počasno. Dobro, dialoge že pretrpiš, a ko Chloe zasanjano gleda v nek naključni predmet in ga opisuje, bi človek rad samo prebral podnapis in šel naprej. Zato se bo igralni čas pri komplentiranju igre razlikoval: če boste pogledali vsak predmet in se pogovarjali z vsakim, vam bo to naneslo nekaj manj kot 8 ur. A stavim, da če bi bila tu opcija preskakovanja, bi bilo vsega konec v manj kot treh.

Čas bi hitreje minil in sekvence bi bile bolj vabljive, če bi Before the Storm prikazal napredek na grafičnem oddelku. Ta ostane praktično enaka izvirniku, kjer so res mogoče za odtenek napredovale animacije ter mimike obrazov. A za igro, ki največ stavi na emocije ter čustvene odzive različnih karakterjev, bi človek pričakoval v treh letih vseeno večji preskok na tem področju.

Na tem mestu bi nekdo pričakoval, da mi Before the Storm sploh ne potegne in da je igra povsem za odpis. A motil bi se, saj se je Deck Nine odlično odrezal na razvoju karakterjev ter prepletenosti igre z izvirnikom. Chloe Price mi je osebno mnogo bolj zanimiv lik od protagonistke Max iz izvirnika. Kot igralec razumeš njeno jezo in razočaranje nad življenjem, kar odražajo tudi njeni dialogi. Čeprav si želiš pomagati drugim, se življenje zasuče in prevzame kontrolo, ki smo jo imeli nad dejanji. Življenje je res čudno.

Before the Storm je že v osnovi namenjen oboževalcem izvirnika in ti bodo s tem, kar jim je ponujeno, povsem zadovoljni. Dobili bodo odgovore na svoja vprašanja, kar je posebej razvidno v bonusni epizodi “Farewell”. Ta vsebuje vrnitev protagonistke Max in prikaže, kako močno je lahko prijateljstvo, a so nam vsem, ne glede na trdnost teh prijateljskih vezi, namenjene različne poti skozi naš obstoj.

Life is Strange: Before the Storm lahko priporočim tako poznavalcem izvirnika kot tudi povsem novim igralcem. Konec je pretkano zastavljen, tako da boste tisti, ki še niste izkusili nadaljevanja, to želeli storiti takoj. Veterani serije pa boste šokirani obnemeli, se spomnili vseh nadaljnjih dogodkov in si želeli novih avantur, hkrati pa se boste s toplimi občutki poslovili od naših priljubljenih junakinj.