Nova igra razvijalce From Software izide že naslednji mesec, kar pomeni, da morajo PC-jaši prevetriti ventilatorje svojih grafičnih kartic in preveriti, če njihova mašina sploh nosi dovolj mišic.
Pripravljenost svojega mlinčka lahko preverite preko uradnih sistemskih zahtev, katere so izšle včeraj. In te, k sreči, sploh niso visoke.
Grobo pogledano, so zahteve precej podobne tistim, ki jih je zahteval njihov prejšnji naslov, Dark Souls 3. Upamo, da ste v dveh letih vsaj malce nadgradili sistem in boste morda Sekiro poganjali na celo priporočljivih zahtevah.
MINIMALNE SISTEMSKE ZAHTEVE:
OS: Windows 7 64-bit | Windows 8 64-bit | Windows 10 64-bit
Epic Games Store se je zadnje čase sicer znašla pod plazom pritožb igričarjev, predvsem zaradi svojih ekskluzivnih naslovov, ki bodo v prihodnosti PC bazo pošteno razdelili.
Tako bo streljačina The Division 2 izšla ekskluzivno za Epicovo trgovino, valove pa je razburkal umik ruske, post apokaliptične avanture Metro Exodus, katero so prej prodajali na Steamu in se skorajda tik pred izidom odločili za njegovega konkurenta.
Epic pa nove stranke na svojo platformo vabi tudi preko brezplačnih naslovov in če so nam prej častili naslova Subnautica ter Super Meat Boy, nas tokrat čaka zastonjski Axiom Verge.
Tega si sicer še vedno lahko privoščite na Steamu za ceno 17,99 €, nihče pa vam ne bo zameril, če bi zadevo radi imeli v svoji knjižici, brez da bi zanjo odšteli težko prislužene denarce.
Gre za starošolsko, od strani gledano, raziskovalno streljačino, ki zna koga spomniti na naslove kot so Metroid, Contra ali pa Master Blaster.
Čaka nas preko 70 različnih unikatnih nasprotnikov in kar 900 različnih sob, ne manjkajo pa tudi ogromni šefi ter ogromno orožij in orodij, s pomočjo katerih bomo poskušali našo pikslasto pojavo ohraniti pri življenju.
Axiom Verge lahko aktivirate preko sledeče povezave in kot vedno, bo naslov ostal potem vaš za vedno. Časa za aktivacijo imate kar precej, saj se ponudba izteče šele 21. februarja 2019.
Sestava cenovno-ugodnega gaming mlinčka se navadno prične na enem mestu – grafična kartica. Ko imaš izbrano to, navadno celotni sistem zgradiš okoli nje. Vsaka nova generacija grafičnih kartic prinese vsaj nekaj novosti in v optimalnem primeru dodatno zmogljivost z nižjo porabo, zato vsako novo generacijo čakamo kot Amazon paket presenečenja. Nikoli ne veš, kaj pričakovati, ali bo vredno svojega denarja in ali bo iz škatlice vse tako, kot mora biti.
AMD Radeon VII se lahko okrona za prvo grafično kartico na 7nm litografiji, kar je pogumen korak naprej za AMD. Do sedaj so bile najnovejše generacije grafičnih kartic zasnovane na 12nm, 14nm ali 16nm litografiji, zato bi naj vsaj na prvi pogled s pomočjo novejše zasnove šlo za velik preskok, če seveda preostanek uspe zadostiti pričakovanjem.
Če si še podrobneje ogledamo listo tehničnih specifikacij, je AMD prav tako podvojil količino HMB2 pomnilniških nizov, po zaslugi česar grafična vsebuje 16GB in sapo jemajočih 1TB/s pomnilniške pasovne širine. Sicer je samo osrčje precej podobno kot poprej s celo nekoliko manj GPU jedri (3840 proti prejšnjih 4096), a deluje na 200MHz višjem taktu. Teoretično bi tako iz specifikacij pričakovali nekje 6% boljše delovanje od bližnje konkurence, čeprav, no, teorija je pač teorija.
Poglejte ga, krasotca.
A ne glede na to, kolikokrat prebiramo listo specifikacij ena stvar ostane enaka. Stvar, ki bi jo vsekakor pričakoval od vsake nove grafične kartice je kakšna nova funkcija ali dve, ki bi dodatno prodale misel o nadgradnji. A žal Radeon VII tu deluje precej suhoparno. Medtem, ko se je Nvidia lani na veliko šopirila z RTX in njenim sledenjem žarkov (ray tracing) ter globokim učenjem (deep learning), je AMD tokrat šmeksi novosti glede na oglaševanje zamenjal z golo zmogljivostjo. Vsi namreč vemo, kako se je oglaševalna funkcija obnesla za Nvidio, z (zaenkrat) zelo nizko praktično uporabnostjo in previsoko ceno, da bi prišla do izraza.
Seveda so kljub temu tudi pri AMD morali nekaj storiti glede dodatkov, zato so se v klasičnem stilu odločili za že znano taktiko. Zraven grafične kartice tako nudijo tri brezplačne igre, Resident Evil 2 (Remake), Division 2 in Devil May Cry 5. Potencialno tako z nakupom prihranite 150€, v kolikor ste seveda vse izmed teh treh iger nameravali kupiti takoj po izidu po polni ceni.
Brez RDR2? For shame, AMD, for shame. /s
Če damo vse to na stran, kaj nam AMD tehnika tokrat nudi na področju igranja iger? No, ker grafična kartica ne vsebuje nikakršnega znanja o sledenju žarkov te funkcije ne bo mogla izkoristiti, a če smo pošteni, je trenutno na trgu zgolj ena igra s to tehnologijo. V naslednjih mesecih bomo sicer po vsej verjetnosti dobili gonilnike, ki bodo nudili vsaj sprejemljivo delovanje pod temi pogoji, a za kaj več bomo morali počakati na drugo generacijo DXR. Kar se tiče globokega učenja ima Radeon VII solidno FP16 zmogljivost, ki šteje okoli 28 TFLOP. RTX 2080 tu resda doseže 80 TFLOP, a za igričarje dejstvo ne bi smelo biti vredno počenega groša, saj se FP16 v igrah uporablja zelo redko.
Pri novi grafični seriji je cena vitalni mejnik med katastrofalnim propadom in najboljšo stvarjo, kar smo jo kadarkoli videli. No, cena je zastavljena zelo optimistično, zato gorje vsem, ki ste pričakovali predah po pregrešno dragi RTX seriji, ki je posledično po statistikah bila priča precej razočarajoči prodaji. Kajti kljub vsem fenci-šmensi novim funkcijam se je ta v najpomembnejši stvari – zmogljivosti – zastavila cilj zgolj malenkostne nadgradnje napram GTX serije, pri tem pa stala enako oziroma več.
Radeon VII tu povzroči še več zmede. Seveda je več kot očitno mišljena kot konkurenca RTX 2080, saj bo tudi v prodajo šla po skoraj identični osnovni ceni. A žal gre po zaslugi manjka novih funkcij prej za konkurenco GTX 1080 Ti, ki šteje že dve leti in nudi podobo zmogljivost.
Veliko vprašanje je torej, kako se grafična kartica izkaže v praksi ob igranju iger. Aplikacije bomo dali na stran, saj je AMD resda omenil razne programe, ki bi naj po zaslugi določenih funkcij dočakali velik preskok v zmogljivosti, a glede na to, da se bo po dosedanjih izkušnjah Radeon VII uporabljala skoraj ekskluzivno v igrah, primerjava v visoko-ločljivostni video obdelavi večini ne pomeni prav nič.
Delovanje
Testi so bili izvedeni na najnovejših gonilnikih (19.2.1) in naslednjem sistemu:
Procesor: Intel i7 7740x
Matična plošča: Aorus X299 Gaming 9
Grafična kartica: AMD RADEON VII
Pomnilnik: 32GB DDR4 2666MHz
Napajalnik: Chieftec A135 Series 1000W Gol
Trdi disk: 256GB M.2 SSD
Ohišje: Corsair Carbid SPEC-04
Za čim manjši vpliv procesorja in pomnilnika smo uporabili i7 7740x, ki je omogočil maksimalen izkoristek grafične kartice. Že takoj je namreč očitno, da je grafična kartica za vse sisteme nizkega in srednjega ranga premočna (beri – predraga) in ne bo prišla do izraza v polni meri, zato se jo splača omisliti zgolj, če si lastite zelo zmogljiv računalnik.
Grafično kartico smo testirali v raznih igrah na tovarniških nastavitvah.
Witcher 3 – 3840×2160 Ultra nastavitve Shadow of the Tomb Raider – 3840×2160 Ultra nastavitveMonster Hunter: World – 3840×2160 Ultra nastavitveFar Cry 5 – 3840×2160 Ultra nastavitve
Kot lahko vidimo, je dosegala precej pričakovane rezultate, ki jo umeščajo med GTX 1080 Ti in RTX 2080. Teste smo izvajali pri ločljivosti 3840×2160 in ultra nastavitvah, ki so v večini primerov prinesle dokaj gladke rezultate.
Večinoma je sicer RTX 2080 nekje 10% hitrejša, a v nekaterih naslovih, ki jim bolj ugajajo AMD grafične kartice (npr. Far Cry 5) vidimo obratne rezultate. Seveda se najdejo anomalije tudi v drugi smeri, kjer recimo v Assassin’s Creed Odyssey RTX 2080 vodi za kar 50%.
Opazil sem trend večje razlike med RTX in Radeon VII na nižjih resolucijah (v korist prve), kar je zelo zanimivo. Lahko bi označevalo, da bo Radeon VII ob trendu vedno višjih resolucij z vpeljavo 8K v veliki meri presegel konkurenta, a se obnesel slabše na nižjih resolucijah.
Vidimo lahko, da kot RTX 2080 tudi Radeon VII samostojno na ultra nastavitvah in 4K v veliki meri še zmerom ne zmore priskrbeti svileno gladke 60FPS igralne izkušnje, vsaj v večjih AAA naslovih. V večini se bo gibala okoli 50FPS, kar bo označevalo potrebo po nižanju določenih intenzivnih nastavitvah.
Radeon VII je tako pametna izbira predvsem pri FHD+ ter tudi višjih resolucijah, pari klasičnem FHD pa zaradi enormnih sličic na sekundo enostavno ni izkoriščena, razen seveda, če ima zaslon absurdno visoke hitrosti osveževanja.
Rezultati
Če vse vzamemo pod lupo si na hitro oglejmo, kako se glede na praktične rezultate Radeon VII obnese v cenovno/zmogljivostnim razmerju). Glede na to, da gre za najdražjo grafično kartico, ki jo je AMD kadarkoli dal na potrošniški trg (če izvzamemo anomalije, kot sta HD 7990 ali R9 295X2) se cenovno ujema z hibridno hlajeno RX Vega 64 in presega RTX 2080 ter GTX 1080 Ti.
Tako se Radeon VII trenutno nahaja v trdem orehu. Po eni strani je resda 35% hitrejši od druge najzmogljivejše AMD grafične kartice RX Vega 64, a istočasno je tudi 70% dražji od nje ter dražji od neposredne konkurence. Skorajda isti debakel kot pri RX 590. Po eni strani imamo višjo zmogljivost kot prej, a po drugi strani ceno, ki glede na razmerje nudi manj za porabljen denar.
Edina grafična kartica z nižjim cenovno/zmogljivostnim razmerjem na trgu trenutno je RTX 2080 Ti (ter Titan X in podobne) in vsi vemo, kaj si mi mislimo o njej.
A če si resnično želite AMD grafične kartice, gre trenutno pri Radeon VII za najzmogljivejšo stvar v rdečem taboru.
Navijanje
Kljub temu, da večina navijalskih programov (npr. MSI Afterburner) grafične kartice še ne podpira, funkcionalnost Radeon Wattman nudi vse, kar potrebujemo za navitje.
Po nekoliko preizkušanja sem ob maksimalni hitrosti ventilatorjev uspeli doseči maksimalen GPU takt 1960MHz in HBM2 raven 1175MHz, a pri tem je takt znal nihati (navedena je maksimalna dosežena raven ob nihanju). Pri tem sem opazil še nekaj prostora, zato sem se malo poigral tudi z voltažo, ki je na dani frekvenci delovala tudi pri 1195mV (sama po sebi bi drugače voltaža bila 1260mV). A žal ob praktičnem preizkusu v večini izvedenih testov navitje ni bilo tako stabilno, kot bi si želel.
Rezultat žal ni nudil ogromnega zmogljivostnega preskoka in grafična kartica je prav tako znala občasno doseči nad 100C. S tem, da je priporočen limit s strani AMD 110C in da je 120C absolutna meja, pri kateri sistem ugasne, glede stabilnosti navitja na takšni meji nimam dolgoročnega upanja, sploh glede na glasnost, ki jo ventilatorji pri 100% znajo povzročati.
Najvišja frekvenca (MHz)
Povprečna frekvenca (MHz)
Voltaža (mV)
Hitrost ventilatorjev (RPM)
Temperatura (C)
Stabilno
1779
1762
1045
2861
55
Ja
1840
1820
1412
2935
73
Ja
1860
1830
1260
2935
75
Ja
1900
1855
1260
2935
78
Ja
1920
1895
1260
2935
83
Ja
1930
1903
1260
2935
86
Ja
1960
1920
1260
2935
95
Ne
Zaključek
Interesantno bo videti, kaj bo poteza AMD v prihajajočih mesecih. Trenutno je Radeon VII zgolj to, kar je bila GTX 1080 Ti pred dvema letoma, s tem, da so se odločili za par čudnih potez, kot je vstavitev 16GB VRAM na kartico, ki jih na polno ne zmore izkoristiti. Kaj ti pomaga 16GB HBM2 in dvakrat večja hitrost pomnilnika od RTX 2080, če pa jih grafična kartica ne potrebuje in lepo zveni zgolj na papirju, pri tem pa je funkcionalno bolj oskubljena kot golič. To absolutno ni dovolj za prevzem grafičnega trga izpod šap Nvidie in razlika bo še bolj očitna, ko zelen tabor končno prestopi na isto, 7nm litografijo.
Kdor sovraži Nvidio kot hudič križ si lahko nabavi Radeon VII, a s tem bo odštel 700€ za grafuljo, ki je v zelenem taboru ekvivalentna GTX 1080 Ti, katero se rabljeno da dobiti že za 500€. Če enostavno ne potrebujete najhitrejše AMD grafične kartice na trgu, je Radeon VII dobra generacija za preskok. Ne, da bi bila nujno slaba, a cenovno-zmogljivostno razmerje je prenizko, da bi se nadgradnja splačala.
Enderal je projekt razvojne ekipe Sure A.I., katera se radi posluži Bethesdovih modifikacijskih orodij za razvoj svojih obsežnih modov, ki lahko konkurirajo večjim, plačljivim naslovom.
Leta nazaj so spočeli modifikacijo Nehrim, ta je bila spočeta v pogonu Obliviona in je precej navdušila igričarsko skupnost.
Leta 2016 pa smo prejeli Enderal, tokrat v pogonu Skyrima in produkcijska vrednost njihovega naslova je samo še poskočila.
Pozdravile so nas zanimive naloge ter karakterji, nadgrajena grafična podoba ter popolnoma predelan sistem napredovanja. Ni skrivnost, da Sure A.I. svoj navdih vleče od Gothic iger, saj tudi oni prihajajo iz Nemčije.
Tako se boste za napredovanje stopenj poslužili izkušenjskih točk, veliko več poudarka pa je tudi na preživetvenih mehanikah ter kovačenju svoje opreme.
V preteklosti sem zadevo probal tudi sam in priznati moram, da se gre za presneto impresivno zadevo. Igra zna požgečkati tisti “Gothic srbež”, katerega dolgoletni oboževalci serije iščejo povsod, se je pa treba zavedati, da je tu še vedno Skyrim bojevalni sistem. Ki pa je, kot vsi vemo, precej zanič.
Enderal je v preteklosti za svoje delovanje zahteval nameščeno inštalacijo Skyrima, skladno z izidom na Steamu pa te zahteve ne bo več. Za igranje boste v knjižnici samo potrebovali registrirano kopijo igre Skyrim, kar odpravi to nepotrebno zavzemanje prostora na disku.
Verzija na Steamu bo prav tako vsebovala dodatek Forgotten Stories, kateri bo dodal nove karakterje, 12 različnih nalog in izboljšano kovačenje ter optimiziranost.
Žal ni podprta verzija igre Skyrim Special Edition, razvijalec pravi, da to morda še pride v prihodnosti.
Enderal: Forgotten Stories bomo lahko preigravali že naslednji teden in sicer 15. februarja. Svojo brezplačno kopijo poiščite takrat na Steamu.
Ko sta založnik EA ter razvijalec Respawn napovedala svojo battle royale igro v svetu Titanfalla, so bili igralci sicer navdušeni, a nihče ni ravno pričakoval huronskega uspeha.
Vseeno pa je Apex Legends v samo parih dneh od izida nabral lepo število igričarske baze, navdušen pa je tudi sam razvijalec:
“To je bilo res neverjetno potovanje. Testirali smo in prilagajali. Kregali smo se in se tudi strinjali. Prišli smo do točke, ko smo začutili nekaj magije. Vedeli smo, da obstaja rizik, odpeljati našo franšizo v to smer, kot “free to play” igro in narediti nenaden izid. Ampak zaljubili smo se v Apex Legends in želeli smo si in tudi potrebovali, da jo igrajo tudi drugi,” je povedal šef Respawna, Vince Zampella.
In ta tveganost se jim je izplačala.
V treh dneh od izida so nabrali že 10 milijonov igralcev, istočasno pa jo je včeraj preigravalo preko milijona ljudi. Apex Legends drži tudi prepričljivo vodstvo pri gledanosti na Twitchu.
To je velik uspeh, saj je denimo Overwatch za takšne številke potreboval 3 tedne, PUBG pa pol leta. Seveda se gre v temu primeru za plačljiva naslova, kar naredi primerjavo malce nepošteno.
Je pa Apex še vedno daleč od svojega največjega konkurenta, igre Fortnite. Ta je med nedavnim koncertom Marshmellova nabrala 10 milijonov istočasnih igralcev, kar pomeni, da se razvijalec Epic trenutno še ne trese od strahu.
A če bo Apex pridno pridobival na vsebini ter delal nove dogodke, zna kmalu postati velika konkurenca na vrhu battle royale streljačin.
Oboževalci serije Game of Thrones že od leta 2016 nepotrpežljivo čakamo na 8. sezono svoje fantazijske televizijske droge, ki naj bi bila tudi zadnja.
Čakanje se počasi približuje koncu, saj bomo frišni del lahko že gledali 14. aprila 2019, vse skupaj pa bo sezona vsebovala zgolj 6 epizod a po besedah producentov, naj bi bile te “enourni”, ki naj bi sago pripeljale do zadovoljivega zaključka.
Medtem, ko še čakamo na prve dobre napovednike, se je HBO odločil prikazati nekaj slik, ki bodo za prvo silo vendarle malce potešile našo žejo.
Do aprila pa je mogoče čas, da si ponovno ogledate vse sezone in nemara celo preberete knjige ter se tako ultimativno pripravite na novo sezono.
Cersei na Železnem prestolu nosi nov oklepDanny se je vrnila v Winterfell in bo Starkom pomagala v borbi z Army of the DeadJon se je vrnil domov. Končno…Najbolj zanimiv parček gleda v daljavo in očitno vidita nekaj zanimivegaSansa je postala gospodarica WinterfellaKako se bo končala zgodba Arye?Sam je zagotovo vesel, da se je zopet združil z Jonom.Trooka vrana se lepo greje ob ognjuTudi pajek je svojo pot našel v WinterfellBrienne bo v Winterfellu držala pomembno vlogoUnion Knight se je prav tako pridružil Jon Snowu v WinterfelluTyrion se je ponovno vrnil v Winterfell, kjer ga nismo videli od prve sezone.Kingslayer se je vrnil, tokrat z brado.Kraljica stoji sama v hladnih sobah Rdeče trdnjave
Le redko katero ime je bolj povezano z Warhammer 40.000 univerzo kot Games Workshop. A že pred leti so se v pobijanju heretske nesnage preizkusili tudi pri Tindalos Interactive, saj so v 2015 v sodelovanju z založnikom Focus Home Interactive prvič pogledali v to bogato skledo fantazijske univerze in poskrbeli za uživantsko vesoljsko strategijo, navezano na istoimensko namiznico. A zgodbe s tem ni bilo konec. Oh, ne. Zdaleč od tega. Ekipa, odgovorna za originalen Battlefleet Gothic: Armada se je ponovno vrnila, tokrat pa je s sabo prinesla absolutno nadgradnjo originalnega dela s priključeno dvojico na koncu.
Ena bistvenih sestavin prve igre so bile masovne bitke z ogromnimi ter mogočnimi vesoljskimi ladjami, našemljene v barve in oblike klasičnih ladij Warhammer 40.000 ras. Kjer se večina iger pod to licenco fokusira na zgolj en planet, klavnico soldatov ter potoke, NE, reke krvi, se tu vse odvija v vesolju in namesto špricanja krvi nam nasmeh na obrazu osvetljuje ognjemet nedavno razstreljene ladje. Seveda s stilom, ob katerem bi še Michael Bay potočil solzico sreče, saj eksplozije v vesoljskih strategiji pač ne morejo manjkati. A če damo stilsko privlačnost na stran je dosti pomembnejše vprašanje – ali Armada 2 premore osebnosti in taktičnosti za klasično Warhammer strateško štampiljko?
Dvojica se ne upira sledenju poti, ki jo je ubral že predhodnik, a ne na slepo. Izboljša marsikaj, med drugim so bile preučene in izboljšane mnoge izmed glavnih problematik, dobili pa smo tudi nadgrajeno kampanjo s skupno več kot 50 urami vsebine. Original je bil dober, a nadaljevanje ga potamani. Iz njega ustvari eno najboljših simulacij vesoljskih bitk, kar sem jih doslej igral – s strategijo in taktiko na sprednjem sedežu ter debelim, zlobno režečim se orkom za improviziranim volanom.
P.S. Lahko te že takoj pomirim, da je naslov zgolj parodija trenutnega stanja pri večini tujih “novinarskih” strani (čeprav dejstvo tehnično drži). Nikakor se nočemo vpletati v socialen debakel dandanašnje družbe, ker smo nenazadnje zgolj stran z (večinoma) igričarsko vsebino.
Razvojna ekipa: Tindalos Interactive Založnik: Focus Home Interactive Platforme: PC Datum izida: 24.1.2019 Cena: 39.99€
Zvrst: Realno-časovna strategija
Za slavo imperija!
Ne bom zanikal, da svoj nos raje tiščim v starejšo Warhammer postavitev, v obdobje Reikspiela in Starega Sveta, mečev (ne tistih z geni motorne žage), samostrelih in vonjem smodnika izza prve linije imperialnih ščitonoscev. Futurizem ni enostavno ni blizu, a vseeno sem mu dal priložnost in se kmalu zaljubil tudi v modernejšo inačico. Zaradi nepoznavanja futuristične univerze sem se sicer počutil kot pohoten homoseksualec na nudistični plaži, brez pojma o dogajanju okoli mene, a z neznansko željo po treskanju zadnjic (khm orkovskih ladij khm).
A entuziazem je ostal tudi po tem, ko sem uro po pričetku kampanje uspel v možganih ohraniti zgolj ime glavnega lika, ostali obrazi pa so brez-pomensko bliskali mimo mene brez, kot da bi imel hud primer bibliofobije. Mah, saj bodo itak prehitro umrli, da bi se splačalo. Posledično sem tudi po par urah širjenja Imperija stalno videval karakterje, za katere nisem imel pojma, ali sem jih že videl ali se z njihovo groteskno faco srečujem prvič. A krivde si ne lastim sam. Vraga, vsi so takšne spake, da sem komajda ločil rase, kaj šele tipe v posamezni rasi.
Mokre sanje vsakega Hentai ljubitelja.
A ne glede na zanašanje na orientiranje po “oni tip brez oke” in “tisti tip s kapuco” se mi je kampanja zdela dobra, odlična pravzaprav. Že prolog, od katerega bi v večini iger pričakoval zgolj poučitev o osnovah igranja, sem bil soočen z epskim sporom z neznansko malimi možnostmi za zmago, pri tem pa panično udrihal po tipkovnici. Občutek je bil odličen, spomnil me je na dobre čase, ko sva se z Arthasom podala na lov za Frostmournom, dokler me prase ni izdalo.
Več kot očitno razvijalci vedo kako doseči epskost brez pretiranega pretiravanja o premočnih glavnih junakih, od katerih je odvisna celotna univerza, kar je dandanes prava redkost. Preveč zgodb o tipičnem superjunačku brez slabosti, ki zgodbo zamenjajo z razkazovanjem mišic – še Witcher 3 se mi je nekoliko priskutil, ko je Geralt brez ene same kapljice znoja pobil na desetine banditov.
No, glavnino svojega časa sem preigraval Imperialistično kampanjo, kjer kot Admiral bojne flote Gothic skušaš rešiti Imperialistično cesarstvo pred ostalimi nevredneži sveta. Od kaotičnega kaosa, žuželkastih Tyranidov, brutalnih orkov pa do starodavnih Nekronov in potuhnjenih Aeldarijev, vsi prej kot slej pridejo pred poslednjo sodbo in ne mislim biti milosten krojitelj usode.
Kdo bi si mislil, da je včasih najboljša taktika uporaba kreme za sončenje.
Za razliko od prvega dela sta zraven osnovne kampanje na voljo še dve drugi in v 20 urah, ki sem jih skupno preživel v njih, so vse dobro uravnovešene in polne epskih trenutkov, kot je to pač mogoče za vesoljsko strategijo z neastronomskim proračunom. S strateškimi fantazijskimi klasikami, kot je na primer prej omenjen Warcract 3 se vseeno nikakor ne morejo primerjati.
Pravila kampanje so precej enostavna. Igralcu je naloženo ustvarjanje obširnih flot in razvoj planetov, med tem pa opravljanja nalog za Cesarja in boj proti premnogim sovražnikom. Zraven je seveda tudi precej drugih faktorjev, ker je Warhammer univerza vse prej kot enostavna, a to služi kot osnova, ki se ponavlja skozi celotno igranje. Paziti moraš na kar nekaj merilcev in indikatorjev, kot so groza v sektorjih, globalna ogroženost, stanje flot in še marsikaj drugega.
Med tem pa v lahkotnem menedžmenskem stilu hkrati tudi nadgrajuješ planete in s tem pridobivaš bonuse za denarnico in hitrost gradnje ladij, včasih pa tudi zanimivejše unikatne bonuse, na primer hitrejše ladje v celotnem sektorju. Sprva se lahko vse počuti precej težaško, sploh glede na zelo počasen pričetek kampanje, kjer se večino časa boriš s financami, a v praksi se kmalu naučiš nadzirati razne mehanike in v kolikor imaš vsaj osnovne sposobnosti finančnega vlaganja stvar postaja vedno enostavnejša.
Zavzemanje novih osončij je brutalno težko, a hkrati neverjetno zadovoljujoče.
Ne preveč enostavna, seveda, saj zna biti kampanja brutalna in te ves čas drži na prstih tako z težavnostjo, kot tudi po želji časovno omejenostjo, ki še pripomore k občutku nujnosti v nadpovprečno dobro izvedeni zgodbi z odlično govorno predstavo. Edin pravi problem, ki sem ga tu našel, je zgolj hrošč na globalnem zemljevidu, ki omeji preglednost in v veliki meri onemogoči premikanje in lahkotno navigacijo, drugače pa je vse absolutna nadgradnja prvega dela.
Okostnjaki in orki in človečki, ojoj
A seveda kampanja ne predstavlja celotnega dela. Battlefleed Gothic: Armada 2 ima dober primer razvijalcev, ki dejansko prisluhnejo kritikam in željam igralcev in si ne bojijo priznati slabosti in jih odpraviti. Ne bom porabil preveč časa s primerjavo, ker žal moram priznati, da originalne igre nisem igral, ampak obširne izboljšave se najdejo tako pri preglednejšem uporabniškem vmesniku, izboljšanem nadzoru, uravnovešanju, malem morju dodatne vsebine in marsičemu drugemu.
Nov uporabniški vmesnik je manj kičast in kar je še pomembneje, dosti bolj pregleden.
Poanta vsega skupaj še vedno seveda leži v bojevanju. Med kampanjo si sprva seznanjen s precej malimi flotami s po eno ali dvema lahkima križarkama in nekaj manjšimi spremljevalnimi ladjami, a sčasoma pod svoj nadzor prejemaš vedno večje ladje in vedno večjo število teh, dokler nisi sčasoma seznanjen z dobro orkestrirano zbirko groze, ki jo niti najboljši Starcraft 2 veteran ne bo zmogel nadzirati brez občasne upočasnitve časa.
Vidim, da oboževalcem nad vesoljskimi strategijami že teče slina, zato ne bom več odlašal. Kakšna je torej variacija ladij in samo bojevanje? Zemljevid se počuti dovolj obširen, da zmore nuditi dovolj prostora za navigacijo in občasno kakšno naravno prepreko v obliki plavajočih meduz, meteorskega dežja ali česa tretjega, pa tudi po drugod imaš proste roke pri povzročanju gorja sovražnikom ter maničnemu smehu ob siju eksplozij sovražne flote.
Kolikor mi je znano, sicer eksplozije v vesolju niti približno ne bi izgledale tako masivno, a vsakomur svoje…
Že ko se prvič soočiš z zobniki vojne te obsije sama sijajnost bojnih okolij, a žal brez sape zna ostati tudi grafična kartica in zato se vsi z malo slabšim sistemom na višjih nastavitvah znate spopadati tudi z občasnimi padci na najbolj obremenjenih področjih. A vseeno priporočam intenziven grafičen tretma, saj je izgled res sijajen. Škoda le, da za manj zmogljive sisteme ne obstaja opcija za enostavnejše ozadje, saj se že GTX 1070 na 2560×1440 na srednjih nastavitvah zna tu in tam spotikati ob vsej sijajnosti.
Nadzor boja je sicer presenetljivo enostaven. Manevriranje ladij je sploh pri večjih primerkih zelo pomemben zalogaj, saj večino streljanja opravijo same, prepuščeno ti je zgolj nastavljanje najslajših tarč, uporaba sposobnosti in rotiranje v pravo smer. Prav tako lahko nastavljaš različne položaje, ki še dodatno zasidrajo vlogo posameznih ladij ter jih lahko prosto spreminjaš tekom boja.
Tudi ob bližnjem pogledu ladje brstijo od podrobnosti.
Obstaja položaj za bolj učinkovito zaletavanje v nasprotne ladje, maskirni položaj za radarsko nevidnost, način za natančnejše merjenje ter še eden za hitrejše streljanje topov, pa smo pokrili zgolj Imperij! Pravilna odločitev v pravilnem trenutku lahko vodi v zmago ali poraz.
Zaleti se nekam
Kjer igra sploh blesti je v obnašanju ladij, saj se nadzor in premikanje počuti sijajno. Tudi najmanjše ne bodo ravno brzele po vesolju, temveč zna vsak zavoj predstavljati lasten zalogaj, v kolikor utrpiš več škode, pa veliko sreče pri bežanju. Za kratek naval služi neke vrste nitro oziroma pri orkih velik rdeč gumb, ki (pri večini ladij) omogoča hitro obračanje in par sekundno brco v tazadnjo, kar stvar nekoliko olajša. Nadzor se razlikuje od frakcije do frakcije, nekatere so bolj agilne, druge manj, vse pa se igrajo drugače.
Imperialistične ladje jemljejo navdih iz gotske arhitekture, kot se to tudi spodobi.
Zapovrh imajo lahko ladje še same po sebi sposobnosti, ki sploh pri večjih lahko absolutno zdesetkajo sovražno floto ali pa poskrbijo za izboljšano manevriranje ter obrambo. Za razliko od ostalih vesoljskih strategij so tudi same ladje bolj podrobno poustvarjene, saj moraš pri vsaki (z nekaj izjemami) paziti na štiri različne “resurse” in to so osnovna ščit in zdravje, morala ter število posadke.
Tipični topovski rafal bo počasi načenjal zdravje trupa, dokler ta končno ne bo popustil, kar bo vodilo v ogromno eksplozijo in gručo kletvic iz ust nasprotnika. Torpedi, strele, bombe in roji bojnih ladjic lahko pri tem za tvojo korist pripomorejo na različne načine. Včasih pa ne preostane drugega, kot da enostavno daš “gas na polno”, dvigneš sredinca in se frontalno zaženeš direktno v trup največje sovražne ladje.
Velika izbira, a kaj, ko je večina ladjic precej podobnih.
Glede na to, da se stil bojevanja za vsako nacijo razlikuje, moraš vnaprej predvideti sovražnikove poteze in se nanje pripraviti, to pa vodi v taktične bitke, kjer bo navadno zmagal bolj izkušen igralec oziroma tisti z večjo taktično prednostjo.
Osebno so mi bile najbolj pri srcu imperialistične flote (v imperialistični kampanji imaš dostop do treh frakcij), ki so precej dobro uravnotežene. Pri ničemer ravno ne blestijo, a prav tako nimajo večjih šibkih točk. Trn v peti so mi bili predvsem vesoljski hrošči, ki so se v rojih konstantno zaletavali v moje ladje in me prisilili v dokaj neorganizirano in panično manevriranje v vse smeri. Seveda so blesteli v boju na blizu, medtem, ko so se moje ladje s stranskimi topovi zanašale predvsem na obstreljevanje sovražnikov od daleč.
Vsako ladjo si lahko pogledaš tudi od blizu in se čudiš nad podrobnimi detajli.
Absolutno sem navdušen nad variacijo, ki jo različne frakcije nudijo in če se kaos bojuje koliko toliko podobno standardnim “dobrim tipčkom”, ima vsaka druga nacija svoj stil bojevanja.
Nekroni ne uporabljajo ščitov, a premorejo naravno regeneracijo zdravja in se lahko voljno teleportirajo, a so drugače precej štorasti, orki na ladje naložijo na tone orožja in premorejo odlično odstreljevanje posadke, a so počasni in neorganizirani, hrošči so precej občutljivi na torpede ter manevriranje, a s pomočjo AoE škode in potuhnjenosti zlahka opravijo z natrpano floto, Aeldari pa so še bolj skrivnostni in zmožni absolutno anhilirati posamezne ladje z navalom škode ter nato brzinsko ponikniti v neznano, a so njihove ladje precej krhke in se ne obnesejo najbolje v konstantnem boju; in tako dalje, in tako dalje.
Podfrakcije nimajo nekega pomena, saj nudijo zgolj vizualne spremembe.
Seveda nisi pri nobenih omejen na ravno en stil in s pomočjo pasivnih sposobnosti je veliko prostora za improviziranje, a kljub temu se vsake frakcije drži določen priokus.
Nekaj za vsakogar
A seveda Battlefleet Gothic Armada 2 ni brez slabosti in če mednje ne štejem precej kompleksne zasnove, ki potrebuje kar nekaj prakse za razumevanje vseh sistemov, so nekateri podatki manj dostopni, kot bi to želel. Čeprav je uporabniški vmesnik bolj pregleden kot pri prvem delu je kar nekaj stvari sedaj skritih pred pogledom.
Malo me je zbodlo tudi, da so ladje v posameznih kategorijah preveč podobne druga drugi in se razlikujejo zgolj v kakšnem topu in sposobnosti, a za to je glavni krivec namizna igra, po kateri se strategija zgleduje.
Izkušnje vodijo v razne pasivne bonuse, kot je hitrejše streljanje, lažje manevriranje in zvišana morala.
Še ena težava se nahaja v tem, da se znajo bitke odvijati rutinsko in glede na to, da vsaka traja dobrih 10-20 minut, ti kljub epskosti v kampanji počasi začne presedati soočanje z vedno novo skorajda identično floto, za katero veš, da se bo borila na precej predvidljiv način.
Če posebne bitke s precej dobrimi igralnimi idejami odstopajo od tega, sem ob invazijah kmalu pričel opažati vedno pogostejše pritiskanje na gumb za avtomatičen boj, ki pa je na mojo veliko žalost tu in tam kljub absolutni premoči vodilo v smrt šefovske ladje in s tem potrebo po zamenjavi kadra. Ampak kaj moremo, kot usoda hoče so vsi pogrešljivi, s tem pa postane nepotrebna tudi zapomnitev njihovih imen. Hvala, striček z lobanjo v bradi, dobro sva se imela, a na koncu si pač končal pod čekani vesoljskih hroščev. Prepričan sem, da te bo emo z umetnim očesom hitro nadomestil.
Zaključek
Pozitivno: + Epske kampanje za tri frakcije + Nadzor ladij in bojevanje se počutita odlično + Ravno pravšnja mera kompleksnosti + zvrhana mera frakcij z lastnimi stili igranja + Brezmejno vesoljsko bunkanje
Negativno: – Sprva se zna za novinca vse počutiti zastrašujoče – Uporabniški vmesnik (izven boja) je ponekod pomanjkljiv – Večina bitk v kampanji z izjemo zgodbenih deluje na identičen način
Osebno nisem preveč velik oboževalec tretjega dela Assassin’s Creed franšize.
Ta se je, za razliko od prejšnjih delov, osredotočila na tekanje po divjini, menjavanje likov ter na obdobje ameriške revolucije, ki mi je osebno povsem nezanimivo historično obdobje.
Prav tako je bil intro čisto predolg: najprej igraš povsem drug karakter, potem se postaviš v kožo mladega Indijanca Connorja in šele potem, po urah igranja, začneš nastopati v koži odraslega Assassina in preden se je to zgodio, me je že vse minilo.
Zato me je toliko bolj presenetilo, da Ubisoft dela na predelavi Assassin’s Creed III. Zadeva spada v sezonsko prepustnico Asssassin’s Creed Odyssey, moč pa jo bo kupiti tudi povsem posebej.
Včeraj smo dobili prvi igralni posnetek ter celo datum izida.
Po videnem sodeč bo nadgrajena resolucija ter svetlobni učinki, skozi sliko pa so potegnili nek oranžen, Instagramovski filter, kar mi sicer ne vzbuja ravno upanja.
Toliko bolj se veselim dejstva, da bo Ubisoft celo spremenil tempiranje igralnosti in predelave naj bi bila deležna tudi prva četrtina igre, ki je bila zame osebno najbolj kaotična.
Prenovo bo doživel tudi “spin-off”, imenovan Liberation ter vsi DLC-ji, celoten paket pa bo podpiral 4K ločljivost ter HDR učinke.
Assassin’s Creed III Remastered bomo lahko občudovali 29. marca, ko špil tudi uradno izide.
Serija Simpsonovi je svoje rojstvo doživela davnega leta 1989 in kar težko je verjeti, da tale animirana zadeva še danes brca na naših televizorjih.
Osebno sem se spravil leta nazaj spet gledati in jo prenehal spremljati nekje pri 11. sezoni, saj sem se vragolij rumenkaste družine naveličal, prav tako pa se mi je humor izpel.
Očitno pa tega mnenja ni ostali svet, saj Simpsonovi še vedno vztrajajo in ravno lani so podrli rekord najdlje trajajoče, skriptirane serije na televiziji, pred njimi je ta dosežek držal Gunsmoke.
Od kje scenaristom domišljija ne vem, vem pa, da bomo to nedeljo dobili že 652 epizodo, ta se bo imenovala I’m Dancing as Fat as I Can.
Pri koncu 32. sezone bodo Simpsonovi nabrali kar 713 epizod in zdaj nas že vse zanima, ali bo Disney, ki si je prilastil televizijsko hišo FOX, dovolil doseči številko 1000.
Simpsonovi so se sicer nedolgo tega znašli v težavah zaradi svojega indijskega karakterja Apu-ja, saj naj bi ta kazal negativne stereotipe glede Indijcev, še posebej zaradi tega, ker ga je uglasil belopolti možakar Hank Azaria.
Resident Evil franšiza je vedno stavila mnogo na sam pogled samega igranja.
Tako so starejši naslovi vsebovali statično kamero, pri kateri nikoli nismo vedeli, kaj točno se skriva za naslednjim vogalom.
Resident Evil 4 je nato odkril revolucionarno kamero, ki so jo postavili na ramena našega heroja. Ta pogled je seriji služil tudi v petem in šestem delu, v sedmici pa so se odločili preklopiti na prvoosebni poglede, kateri nam je znan predvsem iz streljačin.
Nedavni Resident Evil 2 Remake pa je naš zorni kot zopet premaknil v dobri, stari tretjeosebni pogled čeprav se je nekaterim še vedno tožilo po prvoosebni inačici.
K sreči PC igričarska skupnost vsebuje lepo dozo modderjev in eden od njih je razvil modifikacijo, kateri našo akcijo prestavi zopet v prvoosebni pogled.
In glede na videno, zadeva deluje presenetljivo dobro. Prisotne so celo animacije, katere ne bi pričakovali samo pri prestavljanju pogleda in ravno te morda kažejo na dejstvo, da je Capcom morda celo razmišljal o razvoju prvoosebnega pogleda.
Nekaj pomanjkljivosti vseeno je, kot je denimo preveliko zibanje kamere, katero zna koga pripeljati do prezgodnjega objemanja školjke. Prav tako včasih kamera prestavi zopet v tretjeosebni pogled, kar zna uničiti imerzijo.
Namestitev je precej preprosta. Na sledeči povezavi prenesete datoteko “dinput8.dll” in jo premaknete v mapo z igro.
Nato snamete samo modifikacijo in jo razširite v isto mapo kot “dinput8.dll” ter kliknete “Install_vs2017”. Nato omogočite prvoosebni pogled ter pri nastavitvah obkljukate opcijo DirectX 11, saj dvanajstica ni podprta.
To je to in že lahko uživate v bolj osebni, grozljivi izkušnji!
Igra Apex Legends je v 24 urah dosegla že preko 2.5 milijonov igralcev in je tudi uradno presegla rekord Fortnita po številu igralcev v enem dnevu. No zahvala gre predvsem dobri reklami streamerjev, ki jih je podjetje Respawn praktično najelo. Tako lahko gledalci gledajo najbolj znane streamerje kot so Ninja, Shroud, TimTheTatman in kopico drugih, ki jim na ekranu piše partnered streamer. A nič zato, tukaj smo, da vam predstavimo 8 različnih karakterjev igre Apex Legends, če jih slučajno še ne poznate.
No uradno so jih razvijalci imenovali kar “legende” oz. Legends, tako da bomo tudi mi uporabljali ta izraz.
Mirage
Rola: Holografski spretnež
Pasivni skill: Encore! Avtomatsko se postavi vaba, ki vas kopira in ukane nasprotnike, če vas nasprotnik spravi na tla.
Aktivni Skill: Psyche Out Pošlje holografsko vabo, ki zmede nasprotnika (kopira vašega karakterja).
Ultimate: Vanishing Act Mirage postane neviden, naredi pa kopije svojega karakterja, tako da nasprotnik ne ve katera kopija je prava!
Mirage je legenda, ki lahko dobesedno trolla nasprotnike. Uporabite svoje znanje in domišljijo, skrijte se v kot ter uporabite Psyche Out. Nasprotnik ne bo imel niti malo pojma, da je to le kopija in se bo enostavno zagnal v njo ter vas poizukusil ubiti. Takrat skocite iza vogala ter ga presenitite.
Caustic
Rola: Strupeni pastir
Pasivni skill: Nox Vision Zaznate nasprotnike, ko te preidejo vaš plin.
Aktivni skill: Nox Gas Trap Postavi 6 vab, ki jih nasprotniki sprožijo ko stopijo na njih, ali pa jih sami sprožite s tem, ko ustrelite v njih.
Ultimate: Nox Gas Grenade Granata, ki spusti ogromno količino plina.
Bangalore
Role: Profesionalni vojak
Pasivni skill: Doubletime Streljanje med premikanjem vas za nekaj časa naredi hitrejše.
Aktivni skill: Smoke launcher Dimna bomba postane kot dimna pregrada, ki vas bo zaščitila.
Ultimate: Rolling Thunder Artilerija oziroma bombni napad, ki se zgodi na označenem mestu.
Bangalore se v večini primerov uporablja kot glavni ofenzivni karakter. Z dimnimi bombami lahko zaščitite vaše zdravnike, ki rešujejo ekipo, jih uporabite za vabo ali pa se celo skrijete v njih. Njen ultimate je sicer močan, a ga je treba skrbno uporabiti.
Wraith
Rola: Meddimenzionalni bojevnik
Pasivni skill: Voices from the Void Ob bližanju nasprotnika zaslišite glasove.
Aktivni skill: Into the Void Pot skozi praznino, pri kateri se izognete vsem nasprotnikovim strelom.
Ultimate: Dimensional Rift Označite dve lokaciji, ki ju povežete s portali za 60 sekund.
Wraith je na nek način podoben heroj Tracer iz Overwatcha, a namesto malih teleportacij Wraith izgine v praznino v drugo dimenzijo. Pripomore tudi svojim soigralcem, da pridejo iz ene točke do druge v zelo kratkem času. S svojim ultimatom lahko potujete približno 15 sekund, kar je dovolj da pokrijete ogromno dolžino.
Pathfinder
Rola: Robotski skavt
Pasivni skill: Insider Knowledge Skeniranje, ki vam izda kje bo naslednja obročna cona v katero se boste morali premakniti.
Aktivni skill: Grappling Hook Kljuka, s katero se povlečete na izbrano mesto.
Ultimate: Zipline Gun Ustvari zipline, ki ga lahko uporabi celotna ekipa
Pathfinder je prvi support, ki ga srečamo v igri. Robot, ki ima vlogo skavta, ki pomaga soigralcem bo predvsem všeč tistim profesionalnim igralcem, saj z njim lahko delamo posebne akcije.
Lifeline
Rola: Bojni zdravnik
Pasivni skill: Combat Medic Oživite svoje ranjene soigralce hitreje in ob zaščiti. Predmeti za zdravljenje so uporabljeni 25% ceneje.
Aktivni skill: D.O.C. Heal Drone Dron, ki pozdravi soigralce v bližini.
Ultimate: Care Package Pošiljka z uporabnimi defenzivnimi predmeti kot so zdravila, ščiti in podobno.
Vsaka ekipa potrebuje enega supporta, in to je v večini primerov Lifeline. Njeni droni, ki zdravijo soigralce so zelo uporabni, pomaga pa tudi pri hitrejšemu zdravljenju.
Gibraltar
Role: Vojaška trdnjava
Pasivni skill: Gun Shield Ko pri streljanju merite s pištolo ustvarite pregrado, ki blokira nasprotnikove metke.
Aktivni skill: Dome of Protection Ustvari ščit, ki obstane za 15 sekund.
Ultimate: Defensive Bombardment Klic bombnega napada, ki ga označite z dimno bombo.
Gibraltar je tako imenovani tank igre Apex Legends, ki je zaradi svoje teže tudi počasnejši. V spopadih ga imajo ekipe v odspredju, da lahko zaščiti svoje soigralce. Njegov ultimate je podoben Banalorovemu, vendar je bolj fokusiran.
Bloodhound
Rola: Zasledovalec
Pasivni skill: Tracker Opazite lahko stopinje oziroma sledi vaših nasprotnikov.
Aktivni akill: Eye of the Allfather Za določen čas razkrije nasprotnike, pasti in druge sledi čez strukture, stene in podobno.
Ultimate: Beast of the Hunt Pretvori se v lovca, poveča vaše zasledovalne čute, pohitri vaše premikanje in vidi več sledi.
Bloodhound je pravi vohun igre, ki pripomore ekipi k odkrivanju nasprotnikov. Vsaka ekipa se mora paziti Bloodhounda, ki vas bo našel tudi če se skrivate v najmanjšem kotičku stavbe.
Konami je napovedal prihod zelo znane franšize Yu-Gi-Oh in sicer na konzolo Nintendo Switch.
Vsi, ki si lastite konzolo, boste lahko kmalu igrali Legacy of the Duelist: Link Evolution. V sami igri se bomo borili proti klasičnim karakterjem iz risanke, seveda pa se bomo lahko borili tudi proti drugim igralcem.
Trenutno je Legacy of the Duelist: Link Evolution že na voljo za PC, XB1 in PS4, a lepo je videti, da razvijalci ne pozabljajo na še eno zelo priljubljeno konzolo.
Žal datuma izida še ne vemo, bomo pa zagotovo kaj več izvedeli 21. februarja.
Nintendo je naznanil še dva naslova za knjižnico NES.
Do zbirke iger lahko dostopajo samo tisti, ki imajo zakupljeno Nintendo Switch Online naročnino, ta pa nam prinese veliko količino starih iger, s katerimi smo zrasli.
Tokrat sta v knjižnico prišli Super Mario Bros 2 in Kirby’s Adventure, igrali pa jih bomo lahko šele 13. februarja.
Lepo je videti, da so se pri Nintendu odločili ta oživljanje starejših iger, saj bodo s tem definitivno privabili starejšo populacijo do igranja iger, ker je prav nostalgija in obujanje spominov tisto, zaradi katerih se stari dinozavri včasih odločimo za ponovno igranje.
Naj ti bo jasno dragi bralec, da je pričujoči članek nastal kot posledica dolgoletnih izkušenj s poslovalnicami slovenskih mobilnih in internetnih ponudnikov in se ne gre samo za en osamljen, izoliran problem.
In upam, da se boš lahko z mojo izkušnjo poistovetil in v komentarju zapisal tudi kakšno svojo izkustvo.
Moj Bog, reši me pred nadaljnjimi izkušnjami pri naših poslovalnicah mobilnih in internetnih operaterjev.
Zadnja leta se sicer povsod v Sloveniji pojavlja trend, da se na delovna mesta postavlja ljudi, ob katerih že na prvi pogled vidiš, da te z njimi čaka slaba izkušnja. Soditi knjige po platnicah je enostavno, a kaj morem, če mi izkušnje govorijo, da je pri teh zadevah naslovnica lepa in barvita, notri so pa na pol polomljeni stavki, prepredeni z emotikoni in spisani s fontom Comic Sans.
Ta prazen pogled je na slovenskih pultih stalnica
Predvsem se to kaže na področjih, kjer se težko najde nova delovna sila. Denimo gostinstvo, kjer te postreže oseba, ki komajda govori slovensko ali pa te pozdravi študent, kateri te med obiskom dobro obiskane restavracije, ob dodatnemu naročilu tatarske omake, samo bebavo gleda. Sledi odgovor: “grem “prašat” in se nazaj vrne z odgovorom: “nimamo”.
Da se ne razumemo narobe, spoštujem čisto vsak poklic, toliko bolj tiste, katera je težko opravljati, ampak za božjo voljo, poskusi vsaj komunicirati z mano in ne dajati splošnega, “jebe se mi”, vtisa.
In ta trend se je razširil tudi na sprejemne mize skorajda vseh naših večjih mobilnih in internetnih ponudnikov.
Seveda so vsi zaposleni za mizami mladi, postavi, z lepo urejenimi pričeskami, vprašljivo pa je njihovo znanje, saj se v večini primerov ne premakne dlje od moje tatarske izkušnje iz restavracije.
Gre za ukvarjanje z IT izdelki, zato tudi pričakujem, da bo človek, ki je tam za nudenje pomoči, znal nekaj več kot pa zamenjati SIM kartico ter da ob vprašanju za določen model telefona, ne bo znal le brati specifikacij iz nalepke ob napravi.
Pojdimo na konkretne primere in sicer na mojo prvo slabo izkušnjo izpred let, ko je moji punci crknil sprednji zvočnik na telefonu.
Naprava je bila pod garancijo, zato sva se odpravila na poslovalnico Telekom Slovenija. Pričaka naju mično oblečena gospodična, kar mi je takoj vzbudilo slabe občutke. Šesti IT čut nesposobnosti pač.
Pokaževa telefon, poveva kaj je narobe in da gre za več kot očitno fizično okvaro produkta.
A brihta je bila drugega mnenja. Vse njene silne izkušnje namreč kažejo na dejstvo, da je problem zagotovo v napačni SIM kartici, ker so zdaj izšle nove, manjše in da bo to sigurno odpravilo težavo, saj je imela že podoben primer (?!).
V nasprotno je ni bilo mogoče prepričati in seveda sva dobila nadomestno kartico, na katero sva morala malce počakati, da se aktivira.
In šok, prideva domov, zvočnik seveda še vedno ni delal.
Drug dan se vrneva in za pultom je bil tokrat bradat možak. Poveva mu svojo težavo in tudi kako je zadevo poskušala odpraviti njegova sodelavka, nakar se je nasmejal, malce zavil z očmi in seveda vzel telefon in ga poslal na popravilo, zraven pa še ponudil dober nadomestni aparat.
Od navdušenja sem mu skoraj pred vsemi stisnil petko.
A zmotil si se bralec, če bi morda pomislil, da je problem osredotočen samo na Telekom Slovenija.
“In potem me stranka vpraša, če imam Nougat operacijski sistem! Sem mu povedala, da jaz jem samo Nutello!”
Daleč večjo moro mi je povzročil Telemach.
Na njihovi spletni strani sem zasledil dobro ponudbo in se v momentu navdiha odločil zamenjati svojega ponudnika, hkrati pa sem si naročil nov mobilnik.
Postopek je bil v celoti opravljen preko njihove strani in je bil sila preprost, par dni kasneje mi je GLS že dostavil nov telefon.
Nočne more pa so se začele pri prenosu stare številke na novo SIM kartico. Čeprav sem na spletni strani ob naročilu obkljukal opcijo prenosa številke in čeprav mi je Telemach zagotovil, da bodo za vse poskrbeli oni, se to nikakor ni zgodilo.
Prenos naj bi trajal 3-4 dni in po enem tednu stara številka še vedno ni delovala. Kličem na podporo, “nekaj se je zalomilo”, bo zadeva zrihtana naslednji teden.
Mine še en teden in nobene spremembe. Kličem spet tja, pravijo da sploh ni bilo vloženega postopka za prenos ampak “da zdaj pa bo”.
Še en teden. Ista stvar. Na temu mestu sem začel že zlagoma zgubljati živce zato kličem bivšega operaterja, če so dobili zahtevo za prenos številke. Pravijo, da o temu ne vedo nič.
Sklenem se odpraviti v najbližjo poslovalnico in glej ga zlomka pričaka me mično oblečena gospodična, kateri razložim svojo zagato. Malce me gleda, zraven kima in reče: “bom ‘prašala ‘.” Pokliče ne vem koga, zaključi pogovor in mi pove, da niso prejeli nobenega zahtevka za prenos številke ampak da je zdaj ona klicala gor in da “zdaj pa bo”.
Ko ji potožim, da čakam na prekleti prenos številke že dobre tri tedne, me pogleda v oči in, tule si ne izmišljujem, skomigne z rameni.
Tako stojim, jezen zaradi preprostega prenosa cifre, ki se naredi s parimi kliki na računalnik in mi predstavnik Telemacha ne ponudi opravičila ali pa nemara kakšne posebne ugodnosti, ampak skomig z rameni!
A že tedne si brez telefona in še vedno ni bila opravljena napaka? Moje profesionalno mnenje je skomig z rameni.
Čakam še en teden. Še vedno ni prenosa. Sedaj je minil že en mesec zato mi bivši operater, od katerega sem se odjavil (vsaj tako sem mislil) pošlje novo položnico, saj sem vmes uporabljal njegove storitve, zahtevka za odjavo pa še vedno ni prejel.
Kličem na bivšega operaterja, še vedno ne duha, ne sluha o prenosu.
In tako sem prišel do zadnje opcije, ki se je v bistvu nisem želel poslužiti, a sem bil v njo prisiljen.
Majhen nasvet za vsakega, ki bere te izlive moje jeze. Vsak večji ponudnik se svoje stranke ne boji, saj je preveč zaščiten in je tvoje jamranje samo bežen skovik, ki ga ne zanima.
Bojijo pa se slabe reklame in ko zadeva postane javna, se zadeve hitro lahko obrnejo v vašo korist.
Zato sem svojo jezo izlil direktno na njihov Facebook profil a še vedno na spoštljiv način. Če se boste obnašali kot orangutan, ne boste dosegli veliko, saj vas ne bodo podprli ostali uporabniki.
A če boste svojo jezo izlili na razumen način in še vedno zraven “zaropotali” po mizi, bo vaš prispevek dobival všečke in vaša slaba izkušnja bo postala vidna vsem.
In tako me je končno kontaktiral sam Telemach, kjer sem se preko Facebooka končno pogovarjal z nekom, ki dejansko ima nekaj pojma o vseh zadevah.
Torej, kaj je bil problem? Ob prejemu telefona bi moral podpisati še en papir, ki pa mi ga seveda ni nihče poslal. Prijazni svetovalec mi je nato poslal obrazec, podpišem in čez pet dni in skorajda 2 meseca po nakupu telefona, je bil končno urejen prenos številke.
Ne, ni še konec, saj imam za vas še eno posebno avanturo, ki je zaenkrat še v teku.
Decembra sem se namreč preselil na novo lokacijo in novo stanovanje je že vsebovalo T-2 priključek ter naročnino. Z bivšo najemnico se sporazumeva, da odideva na T-2 poslovalnico in preprosto preneseva njen paket name.
Ko bi bila zadeva le tako preprosta.
Prideva v poslovalnico in že od daleč vidim, da se mi ne piše nič dobrega.
Za pultom stojita dve lepo nališpani gospodični in v misli sem instanto priklical Kickstarter idejo, preko katere bi pred pultom lahko namestili kapelice, kjer bi stranke najprej zmolile in se trikrat prekrižale, preden bi se podale v pekel ukvarjanja z nevednimi prodajalci.
Končno sem na vrsti in pri postavni punci najprej opazim nohte, dolžine pol metra, katerim bi zavidal še velociraptor. Človek bi pomislil, da bi tak poklic od nje zahteval malce bolj funkcijske prste, saj seveda ne more po tipkovnici tipkati na normalen in hiter način, ampak po tipkah udarja kot moker racak.
Poleg tega je še gneča, zraven mene starejša gospa zahteva vedeti, zakaj ne more prejemati MMSov, saj seveda ne zna vklopiti mobilnih podatkov.
Ko te pričaka kaj takega za pultom, se ti verjetno slabo piše.
Dolgoprstnica se zato samo na pol ukvarja z mano, glavnino dela je prepustila drugi punci, katera je več kot očitno na uvajanju. No, vsaj upam, da je bila.
Povem svoje naročilo za prenos naročniškega paketa in čeprav ji je njena krempljasta kolegica povedala postopek, ji je uspelo opraviti samo en klik, preden ni vedela naprej. Čakamo par minut in ko zadeva postane že malce nerodna, saj vse miruje in nihče ne spregovori besede, dobim znani odgovor: “bom ‘prašala”.
Končno vse uštimamo, prenesel sem si samo osnovni S paket, saj TV-ja niti ne gledam redno, Bar pa verjetno ni močno drugačna izkušnja v HD verziji.
Podpišem, se poslovim in v mojih mislih je bila zadeva urejena.
Vse do meseca kasneje, ko prejmem svojo prvo položnico. Zdaj ne vem, ali se je šlo za napako ali kakšno bolj zlonamerno potezo.
Položnica, ki bi me morala stati dobrih 30 evrov, je imela navedene povsem druge pakete, kot je bilo domenjeno ob podpisu!
Naštel sem jih kar 10, od HBO Premium naročnine, do Pink TV kanalov, YuGo paketa, Voyo, notri je bila celo naročnina na Hustler. Vse postavke so imele sicer ceno 0 €, a seveda se gre verjetno za zavezujoč paket, kjer je najprej nekaj zastonj, kasneje pa se seveda obračuna. Polna vrednost paketa? Okoli 70 € kar je več kot še enkrat več, kakor je bilo domenjeno!
Kot rečeno, na razplet te epopeje še čakam, saj grem ravno danes grmeti na njihovo poslovalnico zato vas prosim, da navijate za moj uspeh.
Poanta članka ni samo pizdenje na vse naše prodajalce na pultih. Zavedam se, da vas je nekaj celo sposobnih in verjetno vaši kolegi na vas mečejo slabo luč.
Ampak zadeva je res katastrofalna in nič ne izgleda, da se bo kaj spremenilo.
Morda se bo kdo v članku spotaknil tudi ob dejstvo, da sem v negativno luč postavil predvsem ženske a taka je pač moja izkušnja. Stavim, da obstaja tudi nekaj moških nesposobnežev. Ravno prejšnji dan sem se sprehajal mimo ene poslovalnice ampak ko sem uzrl mladega študenta, kako si z eno roko podpira brado na mizi, z drugo pa zasanjano tapka po telefonu, sem si raje prihranil duševno zdravje in odkorakal mimo.
Tiste na pultih tudi na nek način razumem. Vem, jebe se ti, ker je dolgočasno delo in je več ali manj sestavljeno iz vklapljanja mobilnih podatkov na telefonih ter ponovnem zaganjanju pametnih naprav.
Vem, delo ni zahtevno in postavili so te na to pozicijo, čeprav ne poseduješ znanja.
Ampak poskušaj se vsaj potruditi. Ne beri specifikacij iz nalepk, nauči se jih na pamet in povej zakaj je ena naprava boljša od druge.
Ko kličeš na centralo, vprašaj zakaj je sploh nastal problem in kako se temu v bodoče izogniti. S takšnim trdim delom boš prišel na višjo delovno pozicijo a ne pozabi svojega znanja deliti s tistimi, ki so prišli na tvoje bivše delovno mesto – kot tega morda niso naredili tvoji predhodniki.
Upam, da bo tale članek vsaj koga od vodilnih spravil k razmišljanju.
Vodilnim pri ponudnikih pa poklanjam en nasvet. Izobrazite svoj kader preden jih pošljete v prve vrste boja z vašimi strankami. Da, vsi so lepi in postavni in zagotovo bi mi znali svetovati, katera barva ovitka najbolj pristaja mojemu telefonu.
A velika večina nas ne hodi tja po modne nasvete ampak na razrešitev specifičnih in najedajočih problemov, ki pa jim vaš kader preprosto ni kos.
Brez heca, kolega mi je zaupal, da se je odpravil na razgovor za prav takšno delovno mesto in potem, ko je naštel vse svoje znanje glede telefonov (in ima ga kar precej), je bilo njihovo glavno vprašanje, kako se razume v ovitke in če bi znal svetovati strankam glede tega.
Šihta potem seveda ni dobil in čeprav vem, da bi tip zagotovo opravljal delo z veseljem in znanjem, sem nato namesto njega za pultom opazil mlajšega tipa, s polizano frizuro in praznim pogledom.
Prizor, ki se na žalost preveč pogosto ponavlja povsod.
Dodatek: razrešitev T-2 zagate je imela pozitiven konec! Izkazalo se je, da vsi novi naročniki dobimo odklenjene skorajda vse pakete za dobo enega meseca! Lepa gesta, še lepša pa bi bila, če bi mi to dejstvo sporočili že takoj ob podpisu pogodbe.
Pa še punca je imela krajše nohte! Pa naj še kdo reče, da glas ljudstva nima moči!
Disney je naznanil, da si njihovih prihajajočih filmov v letu 2019 ne bo mogoče ogledati na Netflixu. To ne velja samo za superherojski film Captain Marvel, ki izide čez slab mesec dni, ampak tudi za prihajajoče Disney filme v letu 2019.
Razlog Disneya tiči predvsem v razvijanju lastne videovsebinske platforme Disney +, za katero sicer še ni določenega datuma. Christine McCarthy, glavna finančna direktorica Disneya je sicer priznala, da se bodo po njenih pričakovanjih prihodki v letošnjem letu zvišali za kar 150 milijonov dolarjev, sajse je Disney predvsem odločil vlagati v svojo prihodnost. Po filmu Captain Marvel, bo v letu 2019 Disney distributiral še Toy Story 4, The Lion King ter The Avengers: Endgame. Poleg filmov, se bodo osredotočili tudi na serije, ki jih bodo objavili na Disney +. Za sedaj so potrjene tri, dve od njih sta tesno povezani z Marvelom, kot tretja pa bo prišla Star Warsova serija Rogue One: A Star Wars Story.
Captain Marvel sicer ne bo največja superherojska uspešnica Marvela v letošnjem koledarskem letu, saj na velike ekrane 26. aprila prihaja najbrž največji superherojski film zadnjega desetletja – The Avengers:Endgame.
Bliža se izid igre že enajste različice Mortal Kombat, ki bo tokrat postregla z nekaj novimi karakterji, v igro pa se vračajo tudi nekateri, ki pred štirimi leti ob izidu Mortal Kombat X niso dobili svojega mesta v igri.
NetherRealm Studios je potrdil vrnitev dveh karakterjev (Kabal in D’vorah), ki sta zasedla 10. in 11. mesto potrjenih karakterjev v igri, ki bo izide 23. aprila letos. Po vsej verjetnosti bo karakterjev še več, a zaenkrat so jih potrdili le 11. V meniju, kjer si igralec lahko izbere svojega karakterja je namreč 25 okvirjev, tako da se bo številka karakterjev najverjetneje vrtela okoli te številke.
Karakterji naj bi se v različnih situacijah tudi drugače obnašali, prav zato so razvijalci razkrili tudi preobleke oziroma tako imenovane skine, ki jih bo imel vsak karakter posebaj. Karakterjem bomo lahko menjali orožja, nadeli maske, spreminjali plese ob zmagi in še več.
Igri se bo pridružil tudi nov karakter imenovan Geras, ki bo obladoval pesek, Sonyi Blade bo glas posodila UFC borka in WWE zvezda Ronda Rousey, prihaja pa tudi prvi ženski boss z imenom Kronika.
Ob prednaročilu igre pri priznanih ponudnikih boste dobili tudi BETA dovoljenje, ki bo za PS4 ter Xbox na voljo 28. marca, kasneje pa boste v igri prejeli še karakterja z imenom Shao Kan. Kupiti bo možno tudi Mortal Kombat 11 Premium različico, za katero še ni veliko informacij, a pričakujemo lahko posebne preobleke za karakterje, različne glasove in podobno. Za vse strastne zbiratelje bo na voljo tudi Mortal Kombat Kollector’s Edition, ki bo vseboval cel kup zanimiv predmetov, med drugim kipec Scorpiona, knjiga stripov in še veliko stalih predmetov.
To je pač preprosto dejstvo, saj sta denimo igri Atlas in Sea of Thieves huronsko uspešna naslova, čeprav sta imela ob izidu velike težave.
Sea of Thieves denimo na začetku ni posedoval dovolj vsebine, da bi upravičil svojo cenovno nalepko. Za Slovence je igra še poseben problem, saj založnik Microsoft očitno smatra, da živimo nekje za Luno zato igre preko njihove trgovine sploh ni mogoče nabaviti.
Zato so se nekateri igralci poslužili drugih trikov kot je denimo nakup ključa preko kakšne tretje strani, verjetno pa so s tem prišparali še kakšen evro.
Vsi vemo, da so gusarske avanture zabavne a hitro lahko postanejo osamljene, če po palubi odzvanja samo tapkanje naše osamljene, lesene noge.
Zato se je razvijalec Rare odločil svojim igralcem ponuditi prav posebno darilo.
Med 3. in 6. februarjem boste lahko posedovalci igre odklikali na uradno stran, tam pa vas bodo čakale tri vstopne kode.
Te boste lahko podelili svojim prijateljem in ti bodo lahko potem brezplačno prenesli igro ter se vam pridružili na pomorskih pustolovščinah, vse do zaključka promocije 13. februarja.
Skladno s tem, nas jutri čaka večji popravek, kateri bo vnesel nov igralni način, imenovan Mercenary Voyages.
To so posebne naloge, ki jih boste lahko opravili v družbi s prijateljem. Iskali boste zaklad tihotapca ruma in če bo kvest uspešno zaključen, se lahko veselite lepih nagrad.
20. marca bomo praznovali že eno leto od izida Sea of Thieves in prav za ta datum Rare napoveduje lepo presenečenje.
Očitno dotični naslov, po vsemu temu času, vendarle dobiva svoje morske noge in lepo je videti, kako igra lahko na koncu uspe, čeprav ji na začetku ni kazalo najbolje.
Založnik Deep Silver ter razvijalec 4A Games zagotovo polagata veliko upov v svojo prihajajočo post-apokaliptično streljačino Metro Exodus.
Novi napovedniki dežujejo skoraj vsak dan in tudi danes smo dobili povsem frišno zadevo, imenovano Artyom’s Nightmares.
Napovednik se osredotoča predvsem na prikaz različnih območij, na katera bo naš pogumni protagonist Artyom naletel med raziskovanjem široke post-apokaliptične puščave.
Video samega igranja sicer ne pokaže, zato lahko uživate v lepo režiranih in skriptiranih scenah, med drugim pa se pojavi tudi namig, da se znajo vrniti naši stari znanci prvih dveh iger, The Dark Ones.
Artyom bo med igranjem v glavi slišal glasove, ki ga bodo prosili naj jim pomaga oz. naj pride bližje, kar močno spominja na telepatične sposobnosti Temnih, na katere smo se navadili v prvih dveh delih.
Metro Exodus izide 15. februarja, če pa morda še niste izkusili prvih dveh delov, je sedaj za to odlična priložnost. Oba naslova sta namreč v sklopu Steamove razprodaje znižana za 81% in sta lahko vaša za samo 7,48 €.
Microsoft je resno zagrabil za igričarsko industrijo.
Nekaj se je pač moralo spremenit, saj je v trenutni generaciji konzol njegov Xbox One izgubil bitko proti svojemu največjemu rivalu, konzoli PlayStation 4.
Microsoft je zato začel kupovati razvojne studie, med njimi zagotovo prednjači nakup razvijalca Obsidian Entertainment.
Hkrati pa imajo večje plane s svojo Xbox Live platformo.
Kot že vemo, je Microsoft začel predelovati skorajda vse večje naslove iz Xbox platforme na PC. Tako so igričarji za računalniki končno izkusili serijo Forza, žal pa še vedno čakajo na Halo franšizo.
Želijo pa se razširiti tudi na druge naprave, kot so Android ter iOS ter celo Nintendo Switch. To je velika sprememba, ki je zahtevala tudi drugačno ime. Tako se je rodil Xbox Game Studios.
Microsoft bo na Game Developers Conference (GDC) v marcu razkril svojo razvijalsko platformo, ta pa bo omogočila, da se bodo razvijalci lahko poslužili njihove programske kode za implementacijo med-platformskega igranja med različnimi napravami.
Velikanu iz Redmonda je prioriteta povezljivost, torej da se igralci med sabo lahko povežejo in igrajo, ne glede na to, katero igričarsko napravo posedujejo.
Založnik Electronic Arts je v finančnem poročilu včeraj razodel, na čemu vse delajo za leto 2019.
Zagotovo imajo v razvoju še več iger a CFO Blake Jorensen se je osredotočil samo na tiste najbolj pomembne.
Tako je napovedal novo igro v seriji Plants vs Zombie, katera je sprva izšla leta 2009. A novi naslov ne bo tista simpatična mobilna igra, katero pozna vsak telefonist ampak bo streljačina. Kar pomeni, da se gre najverjetneje za nadaljevanje Garden Warfara.
Poleg tega je razkril delo na novem Need For Speed naslovu. Tega smo nazadnje dobili s podnaslovom Payback leta 2017 in pri kritikih se ne ravno dobro odrezal. Vseeno pa očitno založnik še vedno verjame v serijo, zato se tudi dela na novem naslovu, datum izida pa še ni znan.
Jorgensen pravi, da še vedno delajo na Star Wars Jedi: Fallen Order, ki bo izšel jeseni, prav tako pa bodo takrat izšle njihove športne igre.
