Koze so precej popularne v igričarskemu svetu. Igralci zaradi nerazumljivega razloga želijo te kopitarje razstreljevati na najrazličnejše načine in to zna biti presneto zanimivo, kot je to dokazal Goat Simulator. Sedaj se približuje Goat of Duty, ki bo simpatične koze postavil v vojaške večigralske spopade.
Kot nakazuje že ime, lahko od naslova pričakujemo izpeljanko Call of Duty iger, le da bodo tukaj naši junaki malce drugačni, saj bodo precej bolj rogati.
Špil je trenutno na voljo v sistemu Zgodnjega dostopa in glede na prvi napovednik, nas čaka veliko streljanja, ki pa glede na igralnost bolj spominja na Quake ali Unreal Tournament. Naše koze se lahko spopadejo na mapah, ki štejejo maksimalno 10 sodelujočih. Trenutno so za preigravanje na voljo štirje načini: Free-for-all, Herd Wars, Fus Ro Arena ter Gun Deathmatch.
Ker gre za večigralsko igro, nas čaka seveda tudi kar nekaj oblekic za naše rogate prijatelje, nove pa bomo lahko odklepali preko uspešnega igranja.
Če vas kozja zabava zanima, si oglejte njihovo uradno Steam stran, spodaj pa vas čaka tudi prvi napovednik.
Razvijalec Codemasters pospešeno dela na novi dirkačini GRID, ki naj bi pod eno streho združila ljubitelje simulacijskih in arkadnih voznih modelov.
Preganjanje ovinkov naj bi bilo zelo zadovoljivo, predvsem zaradi odzivnega voznega modela. Prav tako bodo prisotne poškodbe avtomobilov in pločevina se bo ob zaletavanjih realistično upogibala, to pa naj bi močno vplivalo na obnašanje našega dirkalnika.
Morda najbolj privlačna lastnost GRID-a bodo nasprotniki. Te naj bi vodila močno napredna umetna inteligenca in v igri naj bi bil prisoten nekakšen Nemesis sistem, ki nam je znan iz iger Middle-Earth. Tako naj bi dobili prave nasprotnike, ki si bodo vse naše pretekle vratolomne vožnje zapomnili, tako da nas bo v preganjanju avtov vodila prava sla po tekmovanju.
GRID naj bi sprva izšel v septembru, vendar se je Codemasters odločil izid premakniti 11. oktober.
Studio MDHR je povedal, da se njihova igra Cuphead prodaja kot za med. Igra je zabeležila več kot 4 milijone prodanih kopij, kar je nora številka. Pred kratkim je ta zanimiv platformer izšel tudi za konzolo Nintendo Switch, samo ta platforma pa je prinesla milijon prodanih izvodov.
Cuphead je klasična akcijska igra, ki jo navdihujejo risanke iz tridesetih let. Grafična podoba je prav tako temu podobna in seveda tudi glasba, kjer se vrtijo zelo stare jazz klasike. Igro lahko igrate na XB1 PC in Nintendo Switch, o konzoli PS4 za enkrat še ni duha ne sluha.
Pred kratkim je bila napovedana tudi risana serija, ki bo izšla naslednje leto na Netflixu.
Danes je Nintendo najavil nekaj, o čemur se je šušljalo že nekaj časa. Gre za izvedenko njihove konzole Switch, ki pa bo v verziji Switch Lite večji poudarek dala na svojo prenosljivost.
Manjši bratec bo precej cenejši, a bo vseboval nekatere pomanjkljivosti. Odstranljivi Joy-Con kontrolerji bodo izostali in Lite bo tako popolnoma statična naprava. Tako nekaterih naslovov, ki se zanašajo na igranje s temi krmilniki ne bodo podprti, razen v primeru, če boste dodatno dokupili Joy-Con kontolerje, k temu pa prištejte tudi polnilnik, saj jih boste nekje morali polniti.
Manjši bo tudi zaslon, ta bo v Lite inačici meril 5.5 inčev, bomo zaradi tega v roke prejeli nekoliko manjšo težo. Lite naj bi vseboval tudi boljšo baterijo, ta pa bo poskrbela od 3-7 ur nemotenega igranja.
Največja razlika proti klasičnemu Switchu je dejstvo, da zadeve ne bo moč priklopiti na zunanje naprave kot so televizorji ali monitorji. Lite bo povsem ročna naprava, zato nekako spominja na njihove pretekle izdelke kot so DS ali antični GameBoy. Kljub temu bodo poleg Joy-conov podprti tudi Pro kontolerji, gizmo pa bo vseboval tudi tehnologije Bluetooth, Wi-Fi ter NFC.
Nova naprava bo na voljo v treh barvah: rumeni, sivi in turkizni.
Gre za priročno napravico, ki bo Nintendove najnovejše igre omogočila tistim, ki radi potujejo in na dopust vzamejo igralne naprave. Poleg tega Lite odlikuje cena, saj vas bo oklestil za vsega 200 € in če vam priklapljanje na TV ni prevelik minus, potem se splača pričakovati 20. september, ko bo naprava tudi uradno izšla.
The Sinking City je najnovejša, trenutno najbolj ambiciozna poiskušnja Ukrajinskega razvojnega studia Frogwares, ki so si tokrat zadali ustvaritev ultimativne detektivske akcijske prigode, zastavljene okoli srhljivega in norosti polnega Cthulhu mita. Ekipa za tudi z naše strani precej hvaljeno Sherlock Holmes franšizo, za katero skrbijo vse od daljnega 2002, si je začrtala združiti poznan stil detektivskega dela z akcijsko naravnanim peskovniškim raziskovanjem, katera bi naj skupaj vdihnila življenja tej pomorski legendi o koncu sveta. Nenazadnje Cthulhu mit poustvarja strah in norost v sami osnovi, a kaj, ko me je po igranju te avanture bilo strah zgolj za lastno psiho.
Problematika se prične že pred samim izidom. Prvi alfa igralni video, ki smo ga lahko ugledali predlanskega julija je izgledal naravnost noro in tako je premnogo igričarjev neumorno čakalo na več informacij o igro. In so jih tudi prejeli. Kmalu je namreč iz potopljenega soda začelo curljati iz vseh strani in o igri je bilo znanega vse več in več. Še vedno je vse delovalo naravnost prima in pričakovanja so bila ekstremno visoka, vsaj do prvega večjega hladnega tuša.
Čeprav se nočem preveč lotiti ekskluzivnostnih tegob, s katerimi se zadnje leto soočamo na PC platformi, je The Sinking City kmalu postal zgolj še ena igra na listi za odstrel premnogega igričarja, saj je Epic ekskluzivnost marsikomu zmešala štrene in mu na ustnice postavila prisego, kako ON že ne bo podpiral anti-uporabniških praks, medtem, ko si je založnik žalostno brisal solzice s šopi Epic bankovcev. Do sedaj sem opazil vzorec marsikatere igre, ki ubere to marketinško smrt, saj se navadno (z občasnimi izjemami) izkaže za zelo pričakovano igro, ki ne doraste pričakovanjem. In žal vse kaže, da ista usoda čaka tudi potopljeno mesto.
Razvojna ekipa: Frogwares Založnik: Bigben Interactive Platforme: PC, XOne, PS4, Switch Spletna stran: LINK Datum izida: 24.06.2019 Cena: 59.99€
Žanr: Detektivska akcijska avantura
Srhljiv otoček, že prihajamo
The Sinking City je v stilu prejšnjih iger tega razvijalca tretjeosebna detektivska avantura, postavljena v fiktivno Novo Anglijo po koncu prve svetovne vojne. Velik navdih zanjo je bil vpliven in kontroverzen (kako pa ne, imel je mačka z imenom Nigger-man) pisec romanov H.P. Lovecraft.
Nerazložljiv primaren strah do pošastnih božanstev je v 1930 privedel do rojstva hobotniškega bitja Cthulu, ki je po zaslugi H. P. Lovecraft-a kmalu postal ena najprepoznavnejših legend vseh časov. Ker je bil ustvarjen kot nalašč tudi za marsikatero ne-literarno obliko, smo ga tudi igričarji lahko ugledali v absolutno briljantni srhljivki Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth iz leta 2005/2006, ki je odprla pot tudi za bolj mešano Call of Cthulhu: The Official Video Game iz 2018.
Mesto klobukov. Ja kaj pa te, če pa ves čas lije kot iz škafa.
Čeprav The Sinking City ne nosi imena, je več kot očitno navdihnjena s strani istega vira. Ampak žal to, kar servira na pladnju, bolj kot na slastno srhljivko spominja na stereotipno detektivsko prigodo, ki niti ni pripravljena ne vem kako dobro in še vedno rahlo trza na krožniku.
Vse se prične z našim junačkom Charlesom Reedom, ki pripluje do vlažnega mesta Oakmont, Massachusetts. Bivši vojščak in izkušen privatni detektiv se namreč že nekaj časa sooča z neprespanimi nočmi, preživetimi v znoju med katero izmed premnogih nočnih mor. Vsi znaki teh kažejo na tragedijo tega mesta, ki je bilo prekleto z nalivi in strahovitimi poplavami. Te s sabo niso prinesle zgolj obilice rib, temveč tudi vse mogoče norije in za dodatno mero še razne podvodne pošasti. Tako je Oakmont postal nedobrodošlo mesto, kjer te vsakdo ali želi izkoristiti v svojo korist, ali te enostavno ignorira ali pa te celo skušati umoriti.
Naključni trenutki nasilja, izginotja, tatvine in srhljive kriminalke so tako stalnica tvojega obiska in kot detektiv seveda dobiš priložnost razreševanja marsikaterega izmed teh primerov. Vse v cilju pridobitve kakšnih korektnih sledov za razrešitev ultimativne skrivnosti, ki je tudi vir vseh tvojih nočnih mor in neprespanih noči.
Ubogi Albert, pa toliko življenja je še imel pred sabo.
Med potopom v kaverno pod otokom so namreč potapljači odkrili znake starodavne civilizacije, z več nadnaravnimi skulpturami demonov. A lej ga, zlomka, kmalu po tem je vse prisotne nesrečnike obsedla kuga norosti, ki so jo hitro in vztrajno pričeli širiti med ostale prebivalce otoka, pri tem pa so se vse naokrog začenjale pojavljati agresivne mistične mutantske kreature.
Dobra detektivka, a to je tudi vse
Igralni del se deli v dva segmenta, kjer se v enem preizkušaš v reševanju zločinov, pri drugem pa v pobijanju pošasti. A žal je razpon med obema aspektoma precej gigantski.
Vidijo se dolgoletne izkušnje razvijalcev na področju detektivk, saj je posledično The Sinking City precej dobra in zanimiva detektivska prigoda raziskovanja vsakovrstnih zločinov, okronana z že poznanim sistemom povezovanja sledov v kombinacije. Med raziskovanjem namreč naletiš na vse mogoče sledove, ki združeni vodijo v nit motivov preko katerih lahko razbereš odvijanje zločina ter njegove posledice na svet. Ker vse to narediš sam, brez držanja za roko, se razreševanje vsakega zločina počuti nadvse zadovoljujoče.
Vidim te, Nigger-man.
Ampak Sherlock Holmes je bil seveda biser zase. Reed pa namesto nadčloveške intuicije in inteligence za reševanje zlorablja nadnaravno moč v obliki modrega žarečega portala, kjer dobiš vpogled v zločine preteklosti, kjer obiščeš preteklost v obliki silhuet in delcev govora. Na podlagi tega moraš nato ugotoviti potek dogajanja, ki navadno vodi v pojavitev novih sledi, to pa sčasoma do razrešitve. Celoten princip ni nič novega, saj nam je vse že poznano iz Sherlock Holmes-a in Batman: Arkham serije.
Ampak žal se tu prične gora težav. Kljub na prvi pogled zelo zanimivi tematiki nobeden izmed primerov, katere sem se lotil, ni uspel res izstopati iz povprečja in se mi za dalj časa zasidrati v spomin. Frogwares je vedno znal ustvariti dobro zgodbo v obliki raznovrstnih, nepredvidljivih misterij, kjer te naprej žene želja po razrešitvi in ugotovitvi vseh dogodkov. A to sem le redkokdaj občutil v tej priredbi, saj so se primeri pogosto izkazali za predvidljive, kar je najslabša možna stvar za igro, katera sama sebe označi za detektivsko avanturo.
Tok-tok, je doma kakšna mutantska beštija?
Prav tako Reed ni zapomljiv protagonist in brez očitnih karakteristik, katere bi ga označile za edinstvenega, se naokrog opoteka kot osebnosti olupljena skopa različica Sherlock Holmes-a, brez njegovega edinstvenega šarma in navad. Zaradi tega vedno nekako ne sodi v okolje, v katerem se nahaja.
Tehnika prejšnjega desetletja
Če pa se lotimo še preostanka igre, kjer večino predstavlja tretjeosebno streljanje, je funkcionalno, a žal res zgolj to. Večno pomanjkanje streliva nudi zanimiv element odstavljanja monstrunov, a tudi to celotnega dela ne reši gole povprečnosti. Kot da bi šlo za pozneje zamišljeno stvar, ki so jo enostavno dali v igro, da so imeli pred izidom za pokazati kaj zanimivega in da ima igralec nekaj za početi med detektivskimi opravili.
Igra pozna tudi omejen sistem kreftanja, kateri ti dopusti izdelavo municije, paketkov zdravja in raznih ostalih priboljškov, a kot že omenjeno, se nekako ne počuti organsko vpeljan. Občutek imam, da bi igra bila dosti boljša, če bi se osredotočala zgolj na detektivski del in da bi akcijo povsem dala na stran ali v cinematične sekvence.
Razreševanje zločinov pogosto zahteva tudi bolj… fizični pristop.
Za piko na i pa tudi tehnični aspekti pogosto razkrijejo neprivlačno notranjost. Resda gre za odprt svet, kjer lahko po mili volji raziskuješ, kar želiš, a vse se počuti neverjetno neživljenjsko, z umetnimi NPC-ji ter ponavljajočo se sivo okolico, ki se ves čas počuti enaka. Kamorkoli pogledaš, vidiš blišč dežja, par kupov rib in sivo rjavo kombinacijo zastarele krame, kar resda karseda realistično poustvari neurni otoček sredi ničesar, a ne predstavlja zabavnega igralnega okolja.
Zapovrh se tudi animacije in vsi ostali vizualni elementi okoli tvojega igralnega lika v vsej svoji abruptni slavi počutijo kot velik korak nazaj napram nekaterim igram, ki sem jih imel priložnost igrati tekom zadnjih let. Rekel pa bi celo, da so inferiorni napram prejšnjemu projektu tega razvijalca, to je bil seveda Sherlock Holmes: The Devils Daughter.
Za češnjo na sladoledni torti pa je tudi zvočni aspekt povsem pozabljiv, kot so tudi vsi ostali zvočni elementi. Če bi celotni zvočni del primerjal z recimo Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth, je tam uspel ustvariti občutek groze in misterije, medtem, ko je tu zgolj še en depresiven, ponavljajoč se komad, ki ga ves čas slišiš v ozadju, a mu ne nameniš nobene dodatne pozornosti.
Razsodba
(+) Detektivski del zna biti zanimiv (+) Umestitev in zgodba privlačita pozornost (+) Odprt svet, poln zanimivosti (+/-) Funkcionalni akcijski del, ki zgolj obkljuka vse potrebne kvadratke (+/-) Primeri znajo biti pozabljivi (-) Svet uspe izpasti neverjetno neorgansko in pusto (-) Pozabljiva zvočna in vizualna plat
Športne igre vsako leto dobivajo novo igro, kar seveda dandanes ni nič več čudnega. EA-jeva serija FIFA založniku vsako leto prinese ogromno zlatnikov, tako po prodaji igre kot tudi preko kupovanja hadzarderskih vrednostnih skrinjic, ki jih igričarska skupnost pozna pod imenom “loot box”.
Znano je že, da bomo letos dobili novo igro, tokrat pod imenom FIFA 20. Čaka nas nekaj novosti, vendar so se nekateri igralci že začeli razburjati zaradi nedavno izcurljane slike, ki se je pojavila na Redditu.
Jabolko spora je uporabniški vmesnik pri funkciji “Edit Teams”, kjer je grafična podoba praktično enaka kot v FIFA 19. Edina razlika je ozadje, kjer nas namesto slike stadiona pričaka žalostna sivina.
Igralci so se tako začeli pritoževati, da EA v bistvu samo kopira menuje iz prejšnjih verzij in da bi si igra zaslužila pošteno prenovo vmesnika. Seveda je treba vzeti v zakup, da to morda sploh ni prava slika in da se bo morda vse skupaj spremenilo pred uradnim izidom.
Slednji se bo zgodil 27. septembra, igro pa si lahko že prednaročite na EIGRE.si.
Izreka “manj je več” je včasih filmskim promotorjem tujka, saj smo v preteklosti dobili že ogromno filmov, ki v svojih napovednikih pokažejo veliko preveč. Napovedniki bi načeloma morali prikazati ravno dovolj, da pri gledalcu vzbudijo občutek zanimanja in pripravljenosti, da se o izidu odpravijo v kino.
Žal pa nekateri za takšne zadeve nimajo občutka in najbolj banalen primer tega je vsekakor napovednik za film Nowhere.
Ta je pri Američanih izšel že na začetku prejšnjega meseca in zaenkrat na IMDBju drži žalostno oceno 5,9. Torej ne gre za ravno filmsko uspešnico, ne gre pa tudi za nek tretjerazredni izdelek.
Štorija drži namreč zanimiv zaplet. V tipičnemu ameriškemu mestu izgine najstnica in njena mama se poda na raziskovanje. Njeni glavni osumljenci je odbojkarska ekipa, ki je njeno hčerko videla zadnjo, preden je tak izginila iz obličja.
No, vsaj to pove napovednik, ki bi se po logiki moral zaključiti tule. Žal pa gre zadeva dalje in skozi dve minuti razloži praktično vsak zaplet in preobrat, ki povedo praktično celotno zgodbo. Napovednik je v svoji predstavitvi že naravnost smešen in težko je verjeti, da tega ni šel nekdo delati namenoma. Na koncu praktično samo še manjka odjavna špica in videli bi prav vse.
To komedijo, ki se sicer obravnava za resen film, si lahko ogledate na spodnjemu posnetku.
Danes smo najbolj dragoceni produkt prav ljudje oz. naši zasebni podatki. Žal v informacijski dobi ti puščajo povsod, ali pa so kupljeni v zameno za pošteno kuverto dinarčkov.
Na Federal Trade Commission’s PrivacyCon je bilo predloženo novo poročilo, ki je prikazalo, da Android aplikacije od svojih uporabnikov pridno nabirajo zasebne podatke, pa čeprav je to uporabnik eksplicitno prepovedal v svojih nastavitvah.
Takšnih porednih aplikacij naj bi bilo na platformi Google Play Store kar 1325. Poredni programi imajo v sebi kodi, ki zaobide uporabnikovo zahtevo o zasebnosti.
Aplikacije tako pregledujejo meta podatke shranjene na telefonu, Wi-Fi podatke ter celo slike, iz njih pa poskušajo izluščiti lokacijo uporabnika.
Raziskava je pod objektiv vzela 88.000 aplikacij in med njimi našla poredneže kot je popularna aplikacija za deljenje slik, Shutterfly. Ta je kljub prepovedi uporabnika pregledovala slike in iskala GPS koordinate. Med pregledanimi aplikacijami jih je bilo odkritih 13, ki so izkoriščale dovoljenja drugih aplikacij in tako pridobile dostop do vsebine SD kartice.
Google pravi, da bo njihov naslednji operacijski sistem Android Q močno izboljšan na varovanju osebnih podatkov uporabnikov, a spet so ga v temu primeru nasrkali uporabniki s starejšimi napravami, ki novega sistema ne bodo podpirali.
S podobnimi težavami vohljanja se sooča tudi Apple, ki bo v najnovejši operacijski sistem iOS 13 vključil opcijo, ki bo uporabnike obveščala o nečednih potezah aplikacij kot so sledenje GPS koordinatam.
Včeraj je v 88. letu starosti umrl igralec Rip Torn, ki ga mnogi poznate predvsem po trilogiji filmov Možje v črnem, kjer je igral direktorja, ki skrbi za varovanje celotne organizacije varovanja ljudi brez vesoljskimi bitji.
Torn je imel drugače precej zanimivo življenje in tudi kariero. Za svojo vlogo v The Larry Sanders Showu si je prislužil nagrado Emmy, igral pa je še v filmih DodgeBall: A True Underdog Story ter posodil svoje glasilke risanemu filmu Bee Movie.
Rip Torna smo slišali tudi v igrah, saj je nastopil v igri God of War 3, tam pa je svoj glas posodil liku Hephaestusu – nesmrtnemu kovaču, ki je izdelal orožje, preko katerega je bilo moč ubiti Zeusa.
Hollywood je izgubil precej velik talent, ki je imel poleg filmske kariere precej razburkano življenje. O temu priča njegov Wikipedia zapis, tam lahko odkrijete vrsto zanimivosti kot je pretep sredi snemanja in njegova srečanja s policijo.
Na trgu računalniških komponent je trenutno precej burno. AMD je izdal novo serijo Ryzen procesorjev, katerim so družbo delale tudi nove grafične kartice RX 5700 in RX 5700 XT. Tudi Nvidia medtem ne počiva in trenutno si lahko v prodajnih vitrinah slineče ogledujemo prenovljeno serijo grafičnih kartic RTX Super.
Toda, kako točno izmeriti vso moč sveže nabrane tehnikalije? Zato je poskrbela Nvidia, ki je včeraj izdala orodje FrameView.
Preko tega programa naj bi uporabnik lahko natančno izmeril sličice na sekundo ter koliko vsaka igra izkoristi moč grafične kartice. Merimo lahko tudi porabo električne energije, zadeva pa podpira praktično vse grafične knjižice kot so OpenGL, Vulkan ter DirectX.
Čeprav FrameView deluje tako na Nvidia kot tudi AMD izdelkih, pri porabi energije na AMD izdelkih dobimo nepravilne rezultate. Razlog je dejstvo, da AMD API sporoči vrednost med energijo čipa ter energijo matične plošče, Nvidia pa pravi, da se boste morali za prave rezultate obrniti na AMD, saj lahko samo oni sporočijo pravilno vrednosti API-ja.
FrameView naj bi bil bolj natančen od sorodnih orodij, pri testiranju pa lahko pridobimo tudi podatke, ki jih program zapiše v stolpca. Ene vrednosti prikažejo upodabljene sličice (torej tiste, ki se izvršijo na začetku cevovoda in pridejo do grafične kartice) ter prikazane sličice – to so tiste, ki jih dejansko vidimo na ekranu.
FrameView je zaenkrat v beta testiranju, svoj izvod pa si lahko prenesete tule.
Cuphead danes šteje že skoraj dve leti in ta risankasta platformščina, kjer nadzorujemo simpatičnega junaka, ki ima namesto glave skodelico, še danes stoji na moji vitrini kot neosvojen naslov.
Cuphead je namreč simpatičen, a prekleto težak. Špil zahteva res vrhunske reflekse in zvrhano merico potrpljenja, zato je med preigravanjem veliko ljudi preprosto obupalo, med njih lahko neponosno prištejem tudi sebe.
Ni pa dvoma, da igra izgleda odlično. Razvijalec MDHR je vse animacije izrisal na papir ter to nato pretvoril v digitalno obliko. Rezultat je vizualna podoba, ki spominja na Disney risanke iz leta 1930 in ta je očitno dovolj dobra, da si bo prislužila prav svojo serijo na Netflixu.
Zadeva je še v zgodnji produkciji, razvijalec MDHR pa bo služil kot izvršni producent. Tokrat za animacijo ne bodo poskrbeli oni ampak Netflixov animacijski studio. Kakor pravi razvijalec, je to pravilna odločitev, saj bi drugače ustvarjanje iz njihove ekipe zahtevalo preveč časovnega vložka. Risanju na papir so se izognili, razvijalec pa pravi, da bo serija ohranila svoj značilni grafični slog in da se bodo poskušali izogibati prevelikemu dodajanju digitalnih učinkov.
Pri Nintendu so nekaj časa nazaj naznanili nadaljevanje zelo popularne igre Zelda: Breath of the Wild. Sedaj že iščejo nove ljudi, ki bodo delali temu novem projektu in veliko je govora o vseh dobro poznanih temnicah.
Nova Zelda naj bi imela temnice, kot jih poznamo iz legendarnega WoW-a in podobnih iger. Poleg tega se govori tudi o raznih dogodkih, ki bi se dogajali v igri in bi bili prav tako neke vrste večigralski.
Predstavljajte si kako bi ljudje ponoreli, če Nintendo pove, da bo Nova Zelda postala prvi resen MMORPG za konzolo Nintendo Switch. Seveda so vse to govorice in morali bomo počakati še nekaj časa, da ugotovimo ali je kaj od tega sploh resnično.
Ajej, G2A. Popularna platforma za prodajanje in nabavo ključev se je pretekli znašla v veliki godlji, saj so jo nemilosrčno začeli napadati razvijalci.
G2A se je nato na obtožbe odzval preko uradne izjave, kjer je oškodovanim razvijalcem ponudil 10x povrnjeno škodo, ki bi jo lahko nič hudega sluteči razvijalec lahko utrpel, če bi se na njihovi strani prodal ključ z njihovo igro, ki pa je bil kupljen preko ukradene kreditne kartice.
Nismo še dobro zaštartali v naslednji teden, že je G2A spočel novo traparijo.
Podjetje se trenutno trudi pridobiti na izgubljenemu ugledu in pri temu si je privoščil zelo trapasto potezo.
Novinar Thomas Faust, ki dela za spletno stran Indie Games Plus, je na Twitterju objavil zanimivo e-poštno sporočilo, katerega je prejel iz strani predstavnika G2A. Ta je piscu obrazložil, da so spisali obsežen članek o temu, kako je prodajanje ukradenih ključev na njihovi strani nemogoče.
Vendar prava težava tiči v temu, da je G2A želel, da se članek objavi na strani, brez da bi avtor zraven pripisal, da gre za sponzorsko objavo.
To ni samo nemoralno, ampak tudi nelegalno. Vsaj tako je v ZDA, kjer bi takšna poteza kršila FTC pravila, prav tako pa je to prekršek v Združenemu kraljestvu.
These e-mails were sent by our employee without authorization, for which we apologize to @SomeIndieGames and the 9 (!) other media outlets he sent this proposal to. He will face strict consequences, as this is absolutely unacceptable.
G2A se je na Twitter objavo že odzval in to precej strahopetno. Seveda so krivdo preložili na nekega ubogega zaposlenega, ki naj bi brez avtorizacije poslal to e-poštno sporočilo Indie Games Plus ter še devetim drugim medijem. Pravijo, da ga bo uslužbenec pošteno nasrkal, saj je takšno početje skrajno nedopustno.
Dvomimo sicer, da je nek naključni zaposleni šel pošiljat e-maile kar tako, iz ljubezni do podjetja, brez da bi zadevo kdo nad njim pred tem odobril. A takšno je življenje, kakec se bo zakotalil po hribu navzdol in nek nedolžni revež bo ostal brez službe.
Razvijalec Digital Extremes že nekaj časa pridno dela na igri Warframe, katero lahko igramo povsem brezplačno, kljub temu pa lahko uživamo v bogati vsebini.
Pretekli vikend se je odvil TennoCon 2019 in tam je Warframe nosil ogromno vlogo. Razvijalec je poleg novega dodatka razglasil tudi unikatno tekmovanje, ki bo enemu srečnežu prineslo res bogato nagrado.
V Warframe lahko izpolnimo svoje sanje postati vesoljska ninja, ki s svojo vesoljsko ladjo šviga med asteroidi ter se na tleh bojuje proti razni vesoljski zalegi. Igra precej spominja na Destiny in si je skozi svoj obstoj nabrala bogato število privržencev, ki so pravi navdušenci za vesoljsko črnino, mnogo med njimi pa bi za izpolnitev takšne želje prodali svojo levo ledvico.
Digital Extremes se je zato odločil izpeljati tekmovanje, kjer bo zmagovalec nagrajen z vsoto kar 250.000 dolarjev.
Zainteresirani boste v tekmovanje vstopili tako, da se preko svoje e-pošte prijavite v igro in vsak dan, do 30. novembra, boste ob dokončanju misije prejeli dodatno piko za tekmovanje. Vse skupaj lahko do konca novembra naberete 145 točk, decembra pa boste za finiširanje misije prejeli dvojne pike.
Skozi tekmovanje se bodo pojavile še dodatne možnosti za služenje točk, dodatne podrobnosti pa bo razvijalec še sporočil.
Čeprav Digital Extremes ne podarja ravno direktnega prevoza v vesolje, je 250.000 zelencev ravno dovolj denarja za izstrelitev med zvezde. Podjetje Virgin Galactic namreč za 90-minutni polet med vesoljce zahteva točno takšno vsoto.
Natančna pravila sodelovanja si lahko preberete na sledeči povezavi, pomaga pa vam lahko tudi spodnji video.
Steamova zadnja razprodaja je bila vsekakor nekaj zanimivega. Poleg običajnih popustov na igrah, je veliko uporabnikov lahko sodelovalo v akciji znani kot Steam Summer Sale Grand Prix. Zmagovalna ekipa je ob prečkanje finalne črte dobila lepo darilo v obliki podarjene igre, ki so si jo zaželeli na svoji Wishlisti.
Žal pa je bila zadeva čisto preveč zakomplicirana in razprodaja je zmedla ogromno ljudi in med te nesrečneže lahko prištejem tudi sebe. Na koncu je zmagala ekipa Corgi, ki je že na začetku dirke povedla in čeprav je Valve vmes spreminjal pravila, saj so zadevo želeli nekako uravnotežiti, je rumeni pes še vedno na koncu zmagal.
Da je med igralci vladala zmeda se zaveda tudi Valve. Za zmešnjavo se je že opravičil, zraven pa dodal še eno dodaten posladek. Izmed vseh sodelujočih so zbrali 5000 srečnežev, ki bodo dobili igro, katera se nahaja na vrhu njihove Wishliste.
Možnosti, da se znajdete med temi zmagovalci so sicer astronomske, a vseeno preverite svoje e-poštne predale, saj morda spite pod srečno zvezdo, tako kot tale tip, ki je prejel igro Cyberpunk 2077 povsem brezplačno.
Najnovejši AMD Ryzen procesorji trenutno navdušujejo vse tehnološke navdušence in nič manj navdušeni nismo ostali niti mi pri našemu testu.
Vendar vsaka tehnološka igračka s sabo prinese nek minus in v Ryzen primeru ga je očitno nasrkala igra Destiny 2.
Prvi kupci tretje serije Ryzen procesorjev so se začeli na Redditu pritoževati, da po nadgradnji svojih PC-jev ne morejo več zagnati igre Destiny 2. Problem je bil takoj odpravljen, če so procesor in matično ploščo zamenjali s prejšnjimi komponentami, tako da je več kot očitno razlog v Ryzen procesorju.
Zaenkrat ne pomaga nič, tudi ponovna namestitev Oken ter vseh gonilnikov ni razrešila problema. Ob zagonu igre se ta prikaže v Task Managerju, žal pa je to vse kar se zgodi.
Razvijalec Bungie je že izjavil, da trenutno raziskuje težavo, žal pa še ni jasno, kdaj bo na površje priplaval popravek. Do takrat boste nestrpni novi lastniki Ryzen igračk morali ostati praznih rok.
Toksičnost na vseh socialnih platformah je danes postala že stalnica in vsak uporabnik se mora z njimi soočati dnevno, še posebej če ima njihov profil ogromno sledilcev.
Tudi Instagram ni izjema in zato bomo kmalu dobili novo zanimivo pridobitev, ki bo spletne tirane malce zajezila oz. jih vsaj poskušala omejiti.
Umetna inteligenca bo pregledala vse komentarje, ki so v procesu nastajanja in če bo v tekstu zaznala žaljiv ton, vas bo pred objavo opozorila o neprimernosti objave. S tem naj bi žaljivca pripravili do tega, da malce premisli o svojih natipkanih besedah in te morda spremeni v nekaj manj žaljivega.
Uporabniki bodo dobili tudi novo funkcijo “Restrict”, preko nje pa bodo prejeli orodja, s katerimi bodo lahko bolj podrobno nadzorovali prejete komentarje.
Tako boste lahko uporabnika označili z oznako “Restrict”, to pa pomeni, da nadležni sledilec ne bo videl, kdaj ste aktivni na Instagramu, ne bo pa ga obvestilo niti takrat, ko boste prebrali njegovo zasebno sporočilo. Prav tako boste lahko njegove komentarje skrili, tako da ne bodo vidni ostalim uporabnikom, spletni tiran pa za to sploh ne bo vedel.
Instagram novost postopoma omogoča na vseh računih, tako da lahko budno motrite tudi svojega in se podate v boj s spletnimi barabini.
Na letošnjem TennoCon 2019 dogodku so razvijalci igre Warframe napovedali prihod tretje večje razširitve. Ta na naj bi imela še večji odprti svet kot ostali dve do sedaj.
Nova razširitev se bo imenovala Empyrean, kjer bomo lahko raziskovali popolnoma nov svet, tam pa ne bo manjkalo plena in nepridipravov. Poleg tega bomo imeli svojo ladjo, ki jo bomo lahko vodili in tako streljali podleže. Seveda ni pravi Warframe, če ne bi upali te ladje tudi izboljševati in dodajati razne stvari.
Lastnosti:
V igro bo dodan nov sistem za povezovanje različnih uporabnikov med seboj za boljšo večigralsko izkušnjo,
Igralci bodo lahko napadali plovila drugih igralcev,
Situacija na trgu procesorjev je v zadnjih letih doživela gromozanski preobrat. AMD je namreč ob izidu Bulldozer mikroarhitekture zaspal in pobudo prepustil modremu konkurentu. A Lisa Su je v 2016 udarila po mizi in besno zakričala: “Nič več!”. In tako smo bili priča oznanitvi (Ry)Zen arhitekture, ki je popolnoma spremenila celotno situacijo. AMD je vstal iz pepela in ponovno zažarel na trgu procesorjev, medtem ko se je v manj imenitnem položaju tokrat znašel Intel, situacijo pa je zanj še dodatno poslabšalo, da smo bili ravnokar priča izidu tretje generacije Ryzen procesorjev.
V mojih rokah se je tako znašel cenovno ugoden in visoko pričakovan procesor Ryzen 5 3600. Njegov soimenjak iz prejšnje generacije je predstavljal idilično razmerje med ceno ter zmogljivostjo in tako je tudi tokrat. Prinaša 6 jeder in 12 niti, ob osnovni frekvenci 3,60GHz in kar 4,2 GHz pospešku na enem jedru. Pa bo izboljšan IPC dovolj, da bo Intel pričel izgubljati zvestobo igričarjev?
AMD je mojster ustvarjanja pričakovanja. To jim je uspelo tudi z novo arhitekturo Zen 2 za tretjo generacijo Ryzen procesorjev, katere izid je marsikdo nestrpno pričakoval zadnjega pol leta. AMD ima prvič v zadnjih letih naprednejši proizvodni proces v primerjavi z Intelom, saj so izdali prvi 7 nm procesor za namiznike. Ob tem pa bomo potrošniki na “navadne” osnovne plošče namestili celo 12 in 16 jedrne procesorje. Toda jedra niso vse, še posebno to velja za igre. AMD je kot kaže udaril tudi tu in pred izidom se je govorilo o 10% izboljšanju zmogljivosti posameznega jedra ob isti frekvenci. Še več, tudi sama frekvenca naj bi bila višja, več virov je izpostavilo 12 jedrni procesor z boost frekvenco nekaj pod magično mejo 5 GHz. Če vse to seštejemo, ima AMD v rokah resnično kladivo, s katerim bo Intel močno udaril po prstih in giganta zbudil iz dolgoletnega spanja.
Jedra/Niti
L2+L3
TDP
Osnovni takt
Turbo takt
Cena
AMD Ryzen 9 3950X
16(32)
72MB
105W
3.50GHz
4.70GHz
799€
AMD Ryzen 9 3900
12(24)
70MB
105W
3.80GHz
4.60GHz
550€
AMD Ryzen 7 3800X
8(16)
36MB
105W
3.90GHz
4.50GHz
420€
AMD Ryzen 7 3700X
8(16)
36MB
65W
3.60GHz
4.40GHz
360€
AMD Ryzen 5 3600X
6(12)
35MB
95W
3.80GHz
4.40GHz
260€
AMD Ryzen 5 3600
6(12)
35MB
65W
3.60GHz
4.20GHz
210€
V nadaljevanju se bom osredotočil in ocenil naš testni primerek AMD Ryzen 5 3600.
Kot lahko vidimo, gre še zmeraj za 6 jedrni procesor z 12 nitmi, a osnovna frekvenca se je dvignila iz 3,40GHz na 3,60GHz. Turbo takt je doživel še nekoliko večje zvišanje, saj se je napram predhodnjih 3,90GHz dvignil na 4,20GHz, več pa je tudi predpomnilnika. A TDP je kljub temu ostal enak in šteje “zgolj” 65W.
Kot vemo, TDP že dlje časa ne označuje dejanske porabe procesorja, temveč koliko toplote je potrebno odvesti. Prav tako Intel in AMD TDP določata po različnih kriterijih in neposredna primerjava nikakor ni smiselna. AMD navaja porabo v Boost, Intel pa z osnovno frekceno in tako Intel izpade kot da je njegova poraba nižja.
Po nekaj dnevih testiranja je še največja zagata ta, ali Ryzen 3600 uspe upravičiti nekoliko višjo ceno od starejših Ryzen generacij, ki so se ponovno pocenila. Konkurence v modrem taboru preprosto nima.
O novostih nove arhitekture smo na strani napisali že kar nekaj, tako, da se v testu ne bom poglabljal v vse novotarije. Kot že ob preteklih enačicah, so se pri AMD tudi tokrat odločili, da priložene hladilnike uredijo v hierarhijo, kjer je tip hladilnika odvisen od zmogljivosti procesorja.
Ob Ryzen 3600 prejmeš najosnovnejšega Wraith Stealth. Na tem mestu se nikakor nisem mogel ogniti vprašanju, zakaj je zraven mojega testnega primerka prišel AMD Wraith Prism RGB. Da bi bilo začudenje še malce večje, je že ta stežka hladil procesor in neprijetno glasno sesal zrak skozi reže ventilatorjev, vsaj dokler nisem ročno nastavil profila ventilatorjev v BIOS-u. Prepričan sem, da bo ob uporabi priloženega hladilnika izgubil nekaj zmogljivosti, vsaj čez poletje. V kolikor ga resda morate uporabljati, pa priporočam nastavitev ventilatorjev na konstantno hitrost vsaj pod 55C, saj bo drugače ob vsaki najmanjši obremenitvi hladilnik zaječal kot notredamski zvonar.
Testi
Testni sistem
Dejstvo je, da so sredstva večine igričarjev precej omejena. Zato smo za testni sistem uporabili računalnik, ki si ga lahko omisli večina igričarjev, saj je konfiguracija resnično dostopna velikemu delu ciljne populacije. Trenutno doma žal nimam primernejše grafične kartice od RTX 2060 in zato je bila med testiranji uporabljena slednja.
Nedvomno je prišlo do določenih omejitev in celoten potencial povsod ne bo izkoriščen, sem pa to kar se da kompenziral s prilagoditvijo nastavitev v igrah.
Ryzen Zen2 je prva arhitektura, izdelana na 7nm procesu. Posledica je nižja poraba ter višje frekvence, a tudi dodatna toplotna obremenitev.
Količina pomnilnika je doživela povečanje.
Za test sem uporabil Gigabyte Aorus Pro B450. Plošča je delo opravila izvrstno, potrebno je bilo zgolj posodobiti BIOS. Nekaj več težav je povzročala izbira pomnilnika, saj se z nekaterimi seti računalnik ni želel zagnati, zato tudi uporabljen 2400MHz, medtem ko se priporoča 3200MHz in več. Teh težav na starejši AsRock X370 Taichi nisem imel.
V CPU-Z orodju je Ryzen 5 3600 kar 28% hitrejši v enojedrnih opravilih. K temu kar nekaj prispeva višja frekvenca, saj se slednja ustavi pri 4,20GHz, pri Ryzen 5 1600 pa že pri 3,60GHz.
Razlika je opazna tudi v večopravilnih testih. Tokrat Ryzen 3600 doseže 25% boljše rezultate. Ponovno morava v obzir vzeti višji takt jeder, saj je frekvenca za 450MHz višja.
CPU Mark
Prvi test, ki si ga bomo ogledali, so primerjave rezultatov v Cinebench R15. Za primerjavo zmogljivosti smo uporabili še Ryzen 1700 in Ryzen 2700x, ki sta bila priljubljena med kupci preteklega obdobja, obenem pa z njima lažje prikažem napredek nove generacije. V mislih imejte, da gre za 8/16 jedrna procesorja napram 3600 6/12. Ryzen 7 1700 sem za namene testiranja navil na 3,9GHz pri 1,36V.
Pričakovano Zen2 arhitektura prinaša pohitritev v IPC. Ryzen 5 3600 je tako dosegel kar 184 točk. S tem je sunkovito preskočil Ryzen 7 2700x s 161 in Ryzen 1700 s 131 točkami. Ko sem Ryzen 1700 navil na 3,9GHz se je rezultat sicer dvignil na 151 točk.
Del pohitritve nedvomno izhaja iz višje frekvence, ki se je za Ryzen 3600 ustavila pri 4,2GHz.
Ob obremenitvi vseh jeder se razmerje nekoliko poruši. Ryzen 3600 ob kar dveh jedrih manj uspe doseči skorajda enak rezultat. Brez oklevanja lahko priznam, da je AMD uspel vnovič napraviti korak naprej.
3DMark
V 3DMarku sem procesorje pognal skozi dva testa, Time Spy in Fire Strike. Ryzen 3600 je dosegel nekaj slabše rezultate v procesorskem testu, saj se mu pozna manjko 2 jeder. V grafičnih testih so bili rezultati nekoliko boljši.
Igre
Procesor smo testirali tudi v par igrah na prej omenjenem testnem sistemu. Razen če je omenjeno drugače, so vsi sistemi za testiranje uporabljali identično grafično kartico – RTX 2060, Toshiba NVMe SSD in 2400 MHz pomnilnik. V nekaterih grafih boste lahko opazili, da so procesorji po zmogljivosti precej poravnani. Do tega pride zaradi omejitve grafične kartice oz. omejenega maksimalnega števila sličic na sekundo v določenih igrah. Čeprav je večina testov potekala na ultra nastavitvah in ločljivosti 1920×1080, smo nekaj testov opravili tudi na nižjih nastavitvah, kjer ta problem ne bo tako izrazit.
Witcher 3
1920×1080
Najnižje pred-nastavitve
The Witcher 3 velja za eno izmed bolje optimiziranih iger, ki dodobra izkoristi grafično kartico ter vsa jedra procesorja. Temu primerni so rezultati, ki prikazujejo majhne razlike, zmago pa domov odnesejo dodatna jedra. Ryzen 3600 je sicer dosegel zgolj 4 FPS manj kot Ryzen 2700x in 1700, vsi pa so krepko presegli mejo 100 FPS. Naj omenim še, da sem za potrebe testov z vsemi procesorji skušal ubrati iste poti, sličice pa so pri tem na čase kar močno nihale (med 200-120 FPS), odvisno od pokrajine.
Total War: Three Kingdoms
1920×1080
Srednje pred-nastavitve – Največjo število enot
Vgrajeno “benchmark” orodje
Total War: Three Kingdoms je na vseh Ryzen procesorjih delovala odlično, čeprav je 1700 nekoliko zaostajal za obema tekmecema. Kljub vsemu je tudi razlika med najboljšim in najslabšim rezultatom znašala manj kot 10%.
Assassin’s Creed Odyssey
1920×1080
Ultra pred-nastavitve
MSAA
16x AF
Vgrajeno “benchmark” orodje
Ena izmed iger, ki odlično izkoristi vsa jedra. Ryzen 3600 je dosegel identičen rezultat kot dražji Ryzen 2700x, Ryzen 1700 pa je ponovno nekoliko zaostajal.
GTA 5
1920×1080
Ultra pred-nastavitve – tudi napredne
Vgrajeno “benchmark” orodje
GTA 5 šteje že 5 let, a kljub temu ostane priljubljeno orodje za testiranje. Igra dodobra izkoristi potencial procesorjev in vsi testirani nalogo opravijo z odliko. Ryzen 3600 tudi tukaj za dlako dobi boj s starejšima konkurentoma.
Navijanje
Navitje je pričakovano predstavljalo veliko prepreko. Zen arhitektura je namreč znana po alergičnosti na takt višji od 4GHz, kjer začne voltaža nesorazmerno naraščati. Ker je testni Ryzen 3600 spodoben držati 4,05GHz ob obremenitvijo vseh jeder, naraste tudi tovarniška voltaža. Slednja je za naš primerek znašala 1,36V-1,38V, kar je za tovarniški hladilnik kar precejšen zalogaj.
Kakorkoli, ker sem prvotna testiranja izvajal zgolj s priloženim hladilnikom, omembe vrednega navitja nisem uspel doseči, saj sem dosegel zgolj 100MHz višjo frekvenco, temperatura pa je v Cinebench20 presegla 85 stopinj.
Kakorkoli, najvišji rezultat, ki mi ga je uspelo doseči je 4150MHz pri 1,4V, kjer je stopnjevanje preprečilo 85 stopinj med testiranjem -najvišja varna temperatura naj bi po besedah AMD bila 75 stopinj. Ob testnem primerku sem sam prejel Wraith Prism hladilnik, normalni smrtniki jo bodo odnesli slabše, saj prejmejo resnično osnovnega Wraith Stealth. Navitje bom naknadno v dodatnem članku razčlenil z Noctua NH D15, ki bo omogočila več manevrskega prostora.
Zaključek
Ryzen 3000 ob še manjšem proizvodnem procesu na trg prinaša še bolj dodelano Zen2 arhitekturo. Nesporno za enako ceno na mizo postavi zmogljivejšo generacijo procesorjev. Le ti še zmeraj blestijo v produktivnih aplikacijah, v igrah pa jim ni uspelo v celoti razrezati vso prednost, ki jo je tekom let nabral Intel z i7 ter posledično i9.
Če se v nadaljevanju osredotočim na Ryzen 5 3600, njegova največja težava niso Intel konkurenti, temveč procesorji Ryzen prve in druge generacije, ki jih je za smešen denar mogoče dobiti na trgu. Tako lahko Ryzen 2600 dobiš že za dobrih 120€, kar je 50% cene Ryzen 3600 z žrtvovanjem 15-20% zmogljivosti.
Ryzen 5 3600 je Intelove i5 procesorje pretvoril v okostnjake v omarah, katerih nakupa se racionalno preprosto ne da upravičiti. AMD jih je s 3 serijo Ryzen procesorjev uspel uloviti tudi v igrah, ob tem pa so že od začetka boljši v produktivnih orodjih.
Vendar Ryzen 5 3600 ni namenjen zgolj igralcem videoiger. Gre za idealen procesor za vse z omejenim proračunom, ki si želijo zmogljiv vstopen procesor za video obdelavo, saj na tem področju resnično blesti.
V kolikor nestrpno brskaš po spletu z željo po novem računalniku in si še ne lastiš Ryzen procesorja, je serija 3000 odlična izbira. V kolikor pa že imaš Ryzen procesor prejšnjih generacij (6 ali več jeder) pa lahko novo serijo preskočiš, saj preprosto ne ponuja dovolj velikega razkoraka, da bi nadgradnjo upravičila (izjema 12 in 16 jedrne inačice). Vedi tudi, da vse plošče prve generacije nove serije ne bodo podpirale, kar naredi situacijo še posebej konfuzno.
Mala morska deklica je risanka, ki sem jo navdušeno spremljal v svoji mladosti. Odkrito rečeno, o tej risani seriji nisem preveč razmišljal, vse dokler nisem slišal za novodobno predelavo.
Disney trenutno načrtuje remiks svojih starejših klasik kot je denimo Levji kralj in temu tretmanu ne bo ušla niti Mala morska deklica.
The Little Mermaid bo svoje risankaste prvine pustila zadaj, saj nas po novem čaka igrani film. S tem načeloma ni nič narobe, a oboževalce je razburila odločitev Disneya, da bo naslovno vlogo Ariel odigrala temnopolta R&B pevka Halle Bailey.
To bo za njo predstavljalo prvo, pravo filmsko vlogo in punca je nad njo navdušena, kar je prikazala tudi na svojemu Twitter računu. A temnopolta Ariel ni razveselila vseh, še posebej ne tistih, ki so risanko spremljali v svojih ranih letih.
This is Disney's Ariel. This is Disney's the Little Mermaid. Who for 31 years has been an Iconic with Her Red Hair and white skin. I am tired of race bending being ok only on one side. Anderson's THe little Mermaid when human she was white too.
Na Twitterju se je pojavilo kar nekaj izjav, ki Disney obtožujejo nepotrebnih sprememb. Ariel je bila vedno belopolta punca z rdečimi lasmi in takšna bi morala ostati. Veliko ljudem je namreč v težkemu otroštvu vlivala upanje in je tako za njih postala heroj, čeprav samo izmišljen.
I am FUMING that they cast Halle Bailey as Ariel for the live action little mermaid. She was the only original Disney Princess with red hair like me when I was young 😭😭😭😭
Spet nekateri trdijo ravno nasprotno, saj so bile temnopolte deklice pri svojemu odraščanju prikrajšane takšnega vzornika in je sedaj napočil čas za spremembe.
White people complaining they cast a black girl as Ariel: Disney created 49 films from 1937-2009 before delivering their first black princess with Tiana. Black girls watched an entire catalog NEVER seeing themselves. For 70 years.
Situacija je vsekakor zakomplicirana in bitka med pristaši enega in drugega tabora bo tekla dalje, medtem pa Disney stoji za svojo odločitvijo. V bitko se je pridružil tudi igralec Terry Crews, ki bi zelo rad odigral vlogo očeta priljubljene morske junakinje.
Malo morsko deklico bo režiral Rob Marshall, ki je prej poskrbel za mjuzikla Into the Woods in Mary Poppins Returns. Za glasbeno spremljavo bosta poskrbela Alan Menken in Lin-Manuel Miranda, ki je pomagal ustvariti Hamiltona. Za scenarij so na svojo stran dobili pisca David Mageeja, ki je svoje ime podpisal pod Mary Poppins Returns.
Produkcija na Mali morski deklici naj bi se začela zgodaj 2020.
