Dolgo se je šušljalo da bosta ob izidu nove sezone prišla tako novo orožje kot tudi nov karakter. No, novopečenega Octana smo že dočakali a Sony je “nespretno” potrdil, da bo v 12 tednov dolgi otvoritveni sezoni, prišel še en karakter ter novo orožje.
Sicer so namigovanja o imenu karakterja in orožja že precej dolga, saj bo karakterju po vsej verjetnosti ime Wattson, orožje ki prihaja pa je L-Star. Sony je na svoji uradni PS4 Apex Legends predstavitveni strani zapisal, da bosta v prvi sezoni prišla dva nova predmeta (eden je Launch Pad) ter dva nova karakterja (eden je Octane).
Drugi po torej po vsej verjetnosti Wattson, ki se je tudi prvi pojavil med zapisi v datotekah. Ta naj bi imel posebne pasti imenovane Tesla Trap, ki naj bi delovale podobno kot Arc Star, postavljal pa jih tako kot sedaj plinske pasti postavlja Caustic.
Virtualna resničnost je bila par let nazaj najbolj vroča tema na igričarskem trgu. Nova tehnologija je s sabo privlekla velike obljube in tisti, ki so zadevo preizkusili, so bili skorajda enotnega mnenja, da je to tehnologija prihodnosti.
Žal pa je ta prihodnost zahtevala velik denarni vložek in poleg same naprave, so navdušenci potrebovali tudi precej močan računalnik, saj so VR naprave primorane poganjati igre pri 90 sličicah na sekundo. Kar je manj, je moteče in zna celo privabiti obisk WC-ja, saj nam zna urno postati slabo.
Glavna nosilca nove tehnologije sta bila HTC Vive ter Oculus, vsaka od teh naprav pa je ponujala svoje pluse in minuse. Od takrat je veliko podjetij zakorakalo v VR vode in vsako od njih ponuja spet svojo različico virtualne resničnosti. Tehnologija je postala zanimiva tudi Sonyju, ki je za svoj sistem PlayStation 4 namenska očala, ki ponujajo manjšo ločljivost kot PC naprave, a so hitrejše za namestitev.
Sedaj čakamo naslednjo generacijo naprav in trenutno je največji poudarek na brezžičnosti in odpravi motečih kablov, kar zna pričarati Oculus Quest.
VR je trenutno dovolj poceni, da ga lahko preizkusijo tudi tisti z bolj plitvimi denarnicami a še vedno ni ravno zastonj.
Za Oculus Rift boste na nemškem Amazonu odšteli 423 €, medtem ko je Vive še dražji. Kljub temu, da je sedaj VR precej cenejši kot je bil, ostaja še vedno vprašanje: se splača?
Osebno si lastim Oculus Rift že kakšne dve leti in zadevo sem dodobra preizkusil, zato se mi zdi primerno, da o VR napravah na splošno povem par besed.
Bodimo si na jasnem: ko prvič preizkusiš VR napravo, ostaneš brez besed. Izkušnja, ko prvič zaženeš Skyrim in vse tiste podobe, ki si jih dolgo časa gledal na ekranu, nenadoma stojijo pred tabo, je nepopisen. Ali ko prvič odstreliš zombiju glavo v Arizona Sunshine. Ali ko se prvič sprehodiš skozi vesoljsko postajo v Lone Echo.
Ni kaj, prva izkušnja v VR vas bo zagotovo navdušila. A vprašanje, koliko časa bo to navdušenje trajalo…
Za navdušenje sploh ne potrebuješ neke močne igre, saj je mene v nakup prepričal že zastonjski skupek iger v Steam Labs, kjer ne delaš drugega kot pa streljaš preproste vojake z lokom. In to govorim kot igralec, ki je preizkusil že marsikakšno igričarsko noviteto a nič me ni odpihnilo tako kot moja prva VR izkušnja.
Morda ste opazili, da sem skozi članek večkrat uporabil besedo “prvič”. Z razlogom, saj je VR najprej prava čarovnija, ki pa zlagoma preneha navduševati in pričnejo se kazati razpoke, ki postajajo čedalje večje.
Virtualne naprave in njihove izkušnja, kljub svojim revolucionarnim tehnikam, vsebujejo kup minusov, ki kmalu narastejo do te mere, da bo nekdaj čarobna naprava žalostno obsedela v kotu in pričela nabirati prah.
Začnimo s samimi igrami.
VR naprave sicer posedujejo nekaj visoko kvalitetnih iger, a teh je preprosto premalo, da bi si res nabrali pravo zalogo naslovov, ki bi jih potem radostno preigravali skozi celo leto, dokler ne izide naslednji velik hit.
Poleg tega gre za razmeroma kratke naslove, ki jih preigraš v parih urah in VR trg še vedno nima tiste prave ubijalske igre, zaradi katere bi ljudje masovno kupovali očala.
Vsi smo slišali že za Beat Saber in zadeva je sicer pravi prodajni hit, a je še vedno v sistemu Zgodnjega dostopa in ko enkrat preigraš vse glasbene proge, lahko samo še loviš svoje rekorde in čakaš na nove funkcije, kot je denimo večigralstvo.
Oculusova ekskluziva Robot Recall je odlična strelska igra, ki pa ravno tako vsebuje samo par stopenj in par ur kasneje ostaneš pri preigravanju istih sob in zopet loviš rekorde. Super, če ti to odgovarja in precej slabo za tiste, ki ne marajo repeticije.
Potem je tu Lone Echo, morda še najbolj izpopolnjena VR igra, ki nudi solidno dolžino in zanimivo zgodbo. Dejansko je Lone Echo ena tistih iger, pri kateri čutite, kaj vse lahkovse ponudi VR, a na žalost na področju kakovostnih in dolgih VR izkušenj stoji sama in potreboval bi veliko več podobnih naslovov, da bi človek lahko upravičil nakup tako dragega sistema.
VR je odličen za vse navdušence nad grozljivkami, katere ne prestraši nič več. Igra Paranormal Activity bo povzročila pumpanje adrenalina še takemu horror veteranu.
Velika razlika je tudi med naslovi, ki so bili specifično ustvarjeni za VR okolje kot tistim, ki so samo predelani v virtualnost.
Dober primer tega sta Fallout 4 VR ter Skyrim VR. To sta polni igri, ki ponujata vso vsebino navadnih različic in v njih lahko presedite ure in ure. A ni dovolj samo pregled preseliti v virtualnost, še posebej, če igralne mehanike ostanejo nespremenjene. V Skyrimu začne denimo hitro presedati boj, ki je sestavljen samo iz hitrega zamahovanja po nasprotnikih in polovico časa sploh ne veš, če si grdinu prizadejal škodo, saj je povratni učinek orožij neobstoječ.
Potem so tu manjše nevšečnosti, kot denimo igralna mehanika, da z orožjem ne morete prevrniti steklenice na mizi. Ali pa dejstvo, da vaše roke niso podrobno animirane in so pač samo tam. To se nemara slišijo kot majhne pritožbe a čar VR izkušnje je občutek “da si tam” in ti minuski vas hitro potegnejo iz začaranosti, kjer se brž zaveste, da niste nek vitez v Elder Scolls svetu, ampak stojite sredi dnevne sobe v spodnjicah, z bedastimi očali na glavi.
Naslednji problem je, da VR izkušnje poleg cene, zahtevajo še vaš čas.
Po dolgem dnevu v službi/šoli si običajni človek zaželi sprostitve v igrah in to je relativno preprosto opravilo. Zaženeš igro na konzoli/PC-ju, primeš kontoler/miško in igraš. VR ni tako preprost.
Za igranje boste najprej potrebovali organiziran prostor, drugače kar kličete po nesreči.
Pred zagonom igre so namreč potrebne predpriprave. Najprej si je potrebno organizirati prostor, saj VR naprave zahtevajo očiščeno področje, nikakor namreč ne želiš s svojim dragim kontolerjem po nesreči zadeti v ekran ali steno. Da ne omenjam vsega kablovja, ki se vse prerado zaplete med noge in včasih zadostuje samo en napačen korak, da se spotaknete in hudo ponesrečite. Brez heca, nek Rus je tako celo umrl.
Nato je potrebno preveriti, ali so kontrolerji polni ter če je zvok na PC-ju nastavljen na prave slušalke. Potem preveriti sama očala, saj se hitro umažejo in potrebujejo čiščenje.
Šele po vseh teh opravkih se lahko spustite v virtualno izkušnjo in glede na to, da morate vse to storiti skorajda vsakič, ko si zaželite nekaj virtualnega igračkanja, me ne bi presenečalo, da bi večina igralcev obupala in preprosto raje zagnala navadno igro.
Tu so še problemi neugodja. VR naprave so precej težavne za tiste, ki nosite očala. Napravo sicer lahko poveznete skozi svoje naočnike, a pazljivo, saj morajo biti leče precej pritisnjene ob obraz. To povzroči pritiskanje očal na nos in celotna izkušnja čez čas postane boleča in ob koncu boste na nosu nosili lepo rdečo odrgnino.
Ko smo že pri neugodju, za pristno VR izkušnjo boste morali igrati v stoječem položaju. Ure stanja bodo utrudile še takšnega korenjaka in čeprav je mogoče igrati tudi v sedečem položaju, to preprosto ni to in je včasih nemogoče, kot denimo pri nekaterih strelskih igrah, ko človek iz naslonjača ne more učinkovito meriti.
Vročina pri VR napravah je privedla do izuma namenskih ventilatorjev za hlajenje, ob kateri izgledaš še bolj trapasto.
Paziti morate še na vročino. Vse naprave ob vsebujejo penast nastavek, ki je sicer prijeten na občutek a prava mora pri visokih temperaturah. Igre kot so Beat Saber od igralcev zahtevajo kar nekaj telovadbe, kar seveda povzroči potenje. Ne bodite presenečeni, ko boste po pol ure igranja ožemali penasti nastavek in Bog ne daj, da bi napravo brez pranja nato podali še komu drugemu.
Screen Door Effect se z rastjo ločljivosti izboljšuje a je še vedno opazen tudi pri 4K očalih, ki jih ponuja Pimax.
Kot zadnje bi omenil še “Screen Door Effect”. To je precej velika hiba vseh virtualnih očal, nanaša pa se na ločljivost VR naprav. Ker imamo ekran praktično prilepljen na obraz, lahko močno razločimo posamezne piksle, ki sestavljajo našo sliko. To zna močno pokvariti izkušnjo, še posebej, če igra vsebuje branje majhnega teksta. Tehnologija zaenkrat še ni na tej stopnji, da bi bilo branje majhnih črk neproblematično in ob naprezanju oči, glavobol ni daleč stran.
Pod črto potegnjeno, se nakup VR naprave izplača?
Ne, vsaj v trenutni generaciji še ne. Tehnologijo najbolj tepe pomanjkanje iger in čeprav je nekaj visokoprofilnih naslovov napovedanih za 2019, za nobenega od njih ne moremo trenutno trditi, da bo VR izkušnjo popeljal na naslednjo stopnjo.
Zato priporočam, da zadevo najprej preizkusite, bodisi na našem dogodku ali pa recimo v gaming baru StageOne in če boste po nekem času še vedno očarani nad to tehnologijo, si preglejte vse do sedaj izdane igre in šele potem razmislite o nakupu. Če si lastite samo konzolo PlayStation 4, pa se vam nakup dragega PC-ja ter VR sistema definitivno ne splača. Raje potem vzemite PlayStation VR, saj boste zraven pridobili še ekskluzivno virtualno izkušnjo v Resident Evil 7, ki še vedno ni na voljo na PC-ju.
Drugače pa pustite grozdju še malo zorenja in raje počakajte na naslednjo generacijo, v kateri zna biti nekaj od naštetih težav odpravljenih.
Denovo je ime, ki je postalo precej slavno ime na PC trgu, saj gre za DRM zaščito, ki je običajno precej trd oreh za razne piratske skupnosti, ki se neumorno poskušajo prebiti skozi njene prepreke.
Zadeva pa je tudi precej kontroverzna, saj se je pojavilo že veliko poročil o temu, kako zaščita negativno vpliva na strojno optimizacijo igre. Zadnji primer tega je bila igra Devil May Cry V, ko se je na medmrežju pojavila zagonska “exe” datoteka, ki te DRM zaščite ni vsebovala in je dosegala veliko višjo stopnjo sličic na sekundo.
Ne glede na vse zaplete, Denuvo vztraja in se celo širi in njegovo naslednje področje delovanja bo ščitenje iger pred goljufijami.
Storitev se imenuje preprosto Anti-Cheat in ta naj bi preprečila goljufivcem, da bi si v večigralskih igrah pridobili nepošteno prednost.
Za Denuvom stoji podjetje Irdeto, to pa je nedavno izjavilo, da “77% igralcev za vedno zapusti igro, če menijo, da njihov nasprotnik ne igra po pravilih.”
Direktor Reinhard Blaukovitsch je izjavil še: “Goljufanje uniči igre za poštene igralce in ima velik vpliv v e-šport svetu, kjer se igralci potegujejo za bogate nagrade.”
Vse lepo in prav a bojimo se, kako bo to vplivalo na igre, ki posedujejo tako večigralski kot tudi enoigralski del. Bo Anti-cheat potem onemogočil goljufanje tudi v kampanjah? In kako bo to vplivalo na razne modifikacije, ki jih ponuja PC skupnost?
Sekiro: Shadows Die Twice je trenutno najbolj prodajan naslov v 2019, kar je ogromen uspeh za tako težak špil, ki poleg tega ne vsebuje nobenega večigralstva.
Ker je zadeva izšla na PC-ju, so jo seveda takoj pod roke vzeli modderji in tako imamo par dni po izidu že na voljo prvo modifikacijo, ki zna polepšati dan tistim, ki jim nagaja optimizacija igre.
Sekiro: Shadows Die Twice sicer teče pri 60 sličicah na sekundo a nekateri poročajo, da se zadeva še vedno opazno zatika. Modifikacija odklene to omejitev in sedaj lahko Sekiro poganjate pri veliko višjih sličicah na sekundo.
Modifikacijo si lahko prenesete iz sledeče strani. Potrebno bo najprej odpakirati datoteko sekiro.exe preko Steamless programa, ki ga prenesete tule. Nato samo zaženete popravek in uživate v bolj tekoči izkušnji.
Za ostale modifikacije lahko, kot vedno, budno spremljate Nexus stran.
Nekdanja ekskluziva za PlayStation 4, Detroit: Become Human, bo ugledala luč dneva tudi na PC-ju in to zahvaljujoč Epic Games trgovini.
Igro smo opisali tudi na naši strani in ji prilepili visoko oceno, zato smo veseli, da bodo ta naslov kmalu preigravali tudi PC igralci.
Razvijalec Quantic Dream je pred kratkim objavil tudi uradne sistemske zahteve. Po njihovih besedah, bo Detroit: Become Human uporabljal Vulkan knjižico, za poganjanje na najvišjih nastavitvah pa boste potrebovali kar precej močan mlinček.
MINIMALNE SISTEMSKE ZAHTEVE:
PROCESOR: i5-2400 @ 3.4GHz
SPOMIN: 4 GB RAM
GRAFIČNA KARTICA: NVIDIA GTX 660
VRAM: 2 GB
PRIPOROČENE SISTEMSKE ZAHTEVE:
PROCESOR: i7-2700K
SPOMIN: 12 GB RAM
GRAFIČNA KARTICA: NVIDIA GTX 1080
VRAM: 8 GB
Detroit: become Human zaenkrat še nima datuma izida, dobra novica pa je, da bomo prejeli še ostale Quantic Dream ekskluzive kot so Beyond: Two Souls ter Heavy Rain.
Sekiro: Shadows Die Twice je bila dolgo pričakovana nova igra razvijalca FromSoftware, katerega poznamo predvsem po zaslugi Dark Souls serije.
Špil je končno izšel par dni nazaj in postal velik hit na Steamu. Včeraj je namreč samo na Steamu istočasno igro preigravalo preko 125.000 igralcev, kar jo postavi na četrto mesto trenutno najbolj igranih iger na Steamu.
To je ogromen dosežek in dokaz, da četudi se včasih naslovi japonskih razvijalcev na PCju niso dobro prodajali, se je to sedaj spremenilo.
Samo nekaj dni pred tem je Capcom izdal Devil May Cry 5, tega pa je istočasno preigravalo 80.000 navdušencev. Te številke postavijo Devil May Cry 5 kot Capcomov drugi najbolj prodajan naslov na PC-ju (za Monter Hunter: World), medtem ko je Sekiro to številko pošteno presegel.
Sekiro bo ostal na četrtem mestu, saj se pred njim nahajajo velikani kot so Counter-Strike, PUBG, ter Dota 2.
Je pa to vseeno ogromen dosežek za igro, ki ne vsebuje nobenega večigralstva. Trenutno jo preigravam tudi jaz in pošteno povedano, recenzija bo zamudila, saj je špil tako presneto težak, da crkujem kot po tekočem traku.
Studio Remedy je zagotovo eden bolj zanimiv razvijalcev igričarske industrije, saj je njihov katalog iger precej unikaten in raznovrsten.
Ustvarili so prva dva dela legendarne serije Max Payne, kasneje pa spočeli malce manj navdušujoč Quantum Break.
Sedaj se približuje čas za izid njihovega naslednjega izdelka, ta pa bo nosil naslov Control.
Nastopali bomo v koži protagonistke Jesse Faden, ta pa je pred kratkim postala šefica organizacije Department of Control. Njihov oddelek se ukvarja z nadnaravnim in ravno njihov center so obsedle sile, ki ne spadajo na ta svet.
Akcija bo zopet potekala iz tretje osebe, razvijalec pa pravi, da bo Control precej manj linearen kot njihovi prejšnji naslovi.
Control bo izšel poleti in sicer 27. avgusta 2019.
Battlefield V si je za vpeljavo lastnega Battle royale načina vzel svoj čas in vprašanje je, koliko je na temu bojišču sploh še prostora za novo večigralsko Battle royale pustolovščino, odkar je izšel odlični Apex Legends.
Razvijalec DICE je nedavno prikazal uradni napovednik za Firestorm in po pravici povedano, zadeva izgleda precej navdušujoče.
Akcija bo sicer tipična BR zadeva: ogromna mapa, ki se krči pred ogromnim ognjenim obročem, kjer igralci odkrivajo orožja ter se bojujejo do zadnjega stoječa moža oz. ekipe.
A v oči stopi prezentacija. Za razliko od glavnih konkurentov nosi Firestorm naravnost čudovito podobo ter navdušujočo fiziko. Zgradbe se bodo rušile tako pod neumornim ognjenim obročem, kot tudi pod tankovskimi izstrelki in to bo zagotovilo, da bo vsak spopad na mapi drugačen.
Pomembno bo tudi sodelovanje, saj bodo usklajeni igralci lahko odklenili specialna vozila, ki ji bodo prinesla veliko prednost proti ostalim ekipam.
Ko smo že pri prevoznih sredstvih, že ob izidu jih bo cela četica, kjer bomo med drugim lahko nadzorovali helikopter ter tudi vsemogočni traktor.
Več si lahko ogledate v spodnjem napovedniku, Firestorm pa izide že 25. marca 2019.
Telefoni z zložljivimi zasloni naj bi bili prihodnost mobilne tehnologije, saj bomo lahko s preprostim preklopom ekrana naš mobilnik spremenil v tablico in obratno.
Kot se za novo tehnologijo spodobi, bo tudi ta pregrešno draga in Samsung Galaxy Fold vas bo opeharil za 2.000 €, a to je pač cena prve generacije izdelkov.
Nekaj dni nazaj pa se je na spletu pojavil zanimiv posnetek, ki kaže Fold med običajno uporabo, izven Samsungovih laboratorijev.
YouTube kanal “phoneoftime” je namreč prikazal hibridni telefon med uporabo in ni še čisto jasno, kako se je možakar do izdelka sploh dokopal.
Prav tako ni potrjeno, ali se gre v videu za prototipni telefon ali pa za končno verzijo, ki jo bo moč kupiti aprila.
Je pa jasna ena stvar in sicer se na posnetku jasno vidi prepognjen rob, ko je telefon v tabličnem načinu. To zna biti med uporabo seveda precej moteče in Fold ne predstavi ravno v najboljši luči.
Samsung sicer pravi, da je prepogibni mehanizem dodobra stestiral – obožca so upognili več kot 200.000 krat-, in tako naj bi Fold prestal njihov test obrabe in vzdržljivost.
Ni pa vse negativno, saj v posnetku lahko lepo vidimo, kako Fold brezšivno preklaplja med telefonskim in tabličnim načinom, zahvaljujoč svojemu posebnemu operacijskemu sistemu, zgrajenemu na Android 9 Pie.
Dolgo časa se je šušljalo, da bo Steam, največja platforma za nakup digitalnih iger, dobila grafično prenovitev.
In to govorico je Valve na letošnjem sejmu GDC 2019 dokončno potrdil.
Največje prenovitve bo deležen zavihek, kjer se nahaja knjižica vseh naših iger.
Zadnje preigrane igre se bodo nahajale na vrhu, v velikih oknih s slikami. Naš seznam prijateljev ne bo več v posebnem oknu, ampak bo integriran na desni strani knjižice.
Na spodnjem delu pa se nahajajo vse naše preostale igre, z lepimi, vertikalnimi ikonami, katerim bo moč prilagoditi velikost.
Ko bomo odprli posamezen naslov, bomo naleteli tudi na novo grafično preobleko.
Pod naslovom se bodo nahajale razne informacije kot so: kdaj smo igro nazadnje igra, koliko ur smo vložili v naslov ter seznam dosežkov. Na desni strani se bo zopet pojavil seznam prijateljev in sicer tistih, ki ta naslov trenutno preigravajo ter tisti, ki si ga lastijo v svoji knjižici.
Vsaka igra bo na spodnji strani vsebovala tudi razdelek, kjer bomo lahko odkrili vse večje dogodke, ki se trenutno odvijajo v trenutnem naslovu.
Valve še ni povedal, kdaj točno bo grafična prenovitev izšla, pravijo pa, da želijo beta inačico izdati v poletju 2019.
Razvijalec FromSoft je znan po svojih presneto zaguljenih igrah Dark Souls, ki so od jeze igralcev povzročila marsikakšen razbit kontroler.
In igričarska baza je znana po temu, da če je nekaj težko in nemogoče, so bodo našli norci, ki bodo izziv popeljali na stopnjo višje.
Hitrostno preigravanje igre je že stara stvar in igralec The Happy Hob se je domislil nove avanture, ki se vsakemu, ki se je kdaj podal v svet Dark Souls iger, zdi nemogoča.
Odločil se je namreč preigrati prav vse FromSoftove igre, brez da bi v katerikoli od njih prejel udarec nasprotnika. Začel je z Demon’s Souls ter nato nadaljeval z Dark Souls 1, 2 in 3 ter zraven za namenček vključil še Bloodborne.
Že to je dovolj težak podvig a tudi to za tega norca ni bilo dovolj. Če je namreč med preigravanjem prejel samo eden udarec, je moral štartati zopet od začetka in vse igre ponovno preigrati.
Po hektolitrih pretečenega znoja in solz, mu je včeraj podvig vendarle uspel in spodaj si lahko ogledate trenutek zmagoslavja, kjer je ubožec na koncu preprosto zajokal.
Če vas zanima ogled njegove celotnega potovanja skozi FromSoft igre, si lahko ogledate njegov Twitch kanal.
Epic trgovina ter njene kolobocije z ekskluzivami so zagotovo platformo zagnusile marsikateremu igralcu, a ne smemo pozabiti, da nam vsake toliko ponudijo tudi brezplačne igre.
Tokrat je brezplačna postala avantura Oxenfree, v kateri igramo mlado dekle Alex. Punco obsedejo nadnaravne sile medtem ko je odšla na kratek dopust s svojim polbratom Jonasom in prijateljem Renom.
Trojec junakov se nato poskuša upreti nadnaravnim entitetam, ki na kar malce strašljiv napada trio.
Grafika je čudovita, dialogi pa dobro spisani in naše odločitve pri njih vplivajo na nadaljnji razplet dogajanj.
Oxenfree si lahko aktivirate na sledeči povezavi, akcija pa traja do 4. aprila.
Če se podamo nazaj v lansko poletje, nas je zraven marsičesa drugega pričakal tudi izid določene neodvisne igre izpod rok določenega neodvisnega razvijalca. Ime igre se je glasilo Airships: Conquer the Skies, pod njo pa se je podpisal osebek z imenom David Stark. Preden vprašate – ne, ne gre za daljnega sorodnika Robb Stark-a, in ne, niti Tony Stark-a. Je zgolj tip s priimkom, ki se je v zadnjih letih filmografije povzpel v enega najbolj znanih. Le da je tale Stark namesto filmske “protagonistike” odgovoren za prikupen strateški naslov.
Morda v tem trenutku čohate po lasišču in se sprašujete, kaj pa je tako posebnega na tej igri, zgolj eni v množici drugih, da si je naenkrat tako dolgo po izidu zaslužila naše pozornosti? No, za to se ne rabimo zahvaliti nobeni kontroverznosti, niti izidu kakšnega dodatka. Gre preprosto za dejstvo, da se mi je nabrala gora starih naslovov in sem se tako ob zaključitvi recenzij začel zanašati na met kocke, katere zadnja žrtev je bila tale igra. Po naključnem izboru sem jo tako namestil na računalnik in se kmalu pričel čuditi vsej orgazmični brilianci, ki sem jo ob igranju opažal vedno znova in znova. Po dolgem času streljanja s slepimi naboji mi je usoda naklonila neodvisno igro, ki si je dejansko zaslužila igranja.
Razvojna ekipa: David Stark Založnik: David Stark Platforme: PC Datum izida: 16.08.2018 Cena: 14.99€ Steam:Link
Zvrst: Peskovniška strategija
Občutek ekstaze
Kaj je torej vir vse te ekstaze, ki je zraven mene zadovoljila tudi na tisoče Steam uporabnikov v preteklih par letih, ki jih je igra pred izidom preživela v zgodnjem dostopu? Enostavno rečeno gre za projekt, ki ti povsem pusti kreativnost v tvojih rokah in s tem poskrbi za nepozaben zračni razčefuk. Brez omejitev pri gradnji, zgolj vpeljava logičnih omejitev, kot so teža, dovolj posadke za poganjanje bojnega stroja, pogonska naprava, gorivo in podobno.
Grafika je sicer na prvi pogled osnovna, a doprinese določen šarm.
Če se vsega lotimo v osnovi, je Airships: Conquer the Skies mokri sen vsakega igralca s vsaj mičkeno mero domišljije in inovativnosti. Uspešno se odreši spon, katere navadno prinese stranska perspektiva in s strateško kompleksnostjo predstavlja več kot le bojno polje, kjer se par ladjic sestreljuje, ti pa jim daješ ukaze.
Gre za peskovnik, kjer se s pomočjo raznolikih sestavnih delov lahko lotiš sestavljanja kot otrok z lego-kockami. Ko si zadovoljen s končnim produktom ga lahko v gruči drugih čudaških plovil/vozil pošlješ v boj z isto čudaškimi sovražnimi plovili/vozili.
Igre se drži določen šarm, kateri se tu in tam kot klop oprime kakšne nadpovprečne neodvisne igre. Zagotovo vlogo pri tem igra tudi izrazito unikaten vizualni stil, a ne gre zgolj za to. Lagal bi, če bi rekel, da absolutna destrukcija sovražnega frčoplana po par minutah medsebojnega obstreljevanja ni ena najzabavnejših stvari, kar sem jih občutil med igranjem iger.
A mi hočeš pomagati zgraditi bojno ladjo?
Vodi do napetih trenutkov, kjer sem prvič ob izbruhu verižnih eksplozij in padcu največje sovražne ladje na sladka tla na glas zakričal “tu maš prasica in bolš za tebe, da tam tud ostaneš!” Seveda z izrečeno frazo z izjemo pretirane vulgarnosti ne bi bilo nič narobe, če se ne bi omenjena situacija zgodila ob drugi uri zjutraj, v neposredni bližini moje boljše polovice. Ježešna.
Eksploziven steampunk
Kljub temu, da obstaja par igralnih načinov, sem največ časa preživel v “Nadvladi”, saj ta praktično združuje vse načine igranja. Za dodaten plus se odvija na orjaškem zemljevidu, kjer se z goro računalniških nasprotnikov boriš za prevlado nad teritoriji.
Ni ravno na ravni Total War iger, a bo že zadostovalo.
Enostavno izbereš zastavo z določenim bonusom, jo ošemiš v nacionalne barve, izbereš velikost mape in par ostalih malenkosti ter se podaš strateški nadvladi nasproti.
Strateški del uspešno združi osnove vodenja lastne nacije s prej omenjenimi elementi gradnje vozil/plovil, a žal kakšnih naprednih opcij ne nudi. Pa saj jih niti pretirano ne rabi. Dovolj je, da omogoča globalno dominacijo za komplementiranje osrednjemu delu, katerega predstavlja bojevanje.
Je pa zanimivo, kako so se odločili razrešiti napredek. Vse je skrito za tehnološkim drevesom, kjer odklepamo nove tehnologije. Na prvi pogled izgleda precej nenavdihnjeno, a vsaka tehnologija nas večkrat nagradi s kakšnim novim kosom opreme, najsi gre za orožja, sestavne dele, sobane ali strukturne kose.
Če hočeš variacijo te čaka pravi raj, saj je na voljo več kot dovolj raznih orožij in ostale opreme, da sem tudi po deset urah igranja pogosto najdeval nove zadevščine. Pa četudi niti to ni dovolj, še vedno pridejo v poštev razne modifikacije drugih igralcev, ki dodajo prednarejene kreacije drugih igralcev ali sestavne dele, pa tudi razvoj se kljub izdaji polne verzije še zmerom nadaljuje in igra stalno dobiva popravke in novo vsebino.
Razsodba
(+) Šarmanten zračni razčefuk
(+) Presenetljivo globok sistem gradnje vozil in plovil
(+) Razvijalci še zmerom redno skrbijo za izboljšave in novo vsebino
(+/-) Čeprav je grafika zelo osnovna, unikaten vizualni stil izjemno pritiče igri
(-) Boj za nadvlado je s strateške plati precej osnoven
Po nekaj tednih draženja in špekulacij, je Paradox končno tudi uradno obelodanjil delo na Vampire: The Masquerades – Bloodlines 2. Ne gre za posodobitev stare igre iz leta 2004, ampak polnopravno nadaljevanje, ki ga razvijajo pri Hardsuit Labs. Prvooseben RPG se bo odvijal po dogodkih iz Bloodlines in se tokrat seli v zvezno državo Washington, natančneje Seattle.
V Bloodlines 2 boš postavljen v vlogo mladega vampirja, okoli čigar se bo pletla mreža vampirskih klanov in političnih frakcij, ki se spopadajo za nadzor nad mestom. Temeljila bo na skrivalništvu in prvoosebnem boju z uporabo vampirskih moči.
Igralce prvenca zna navdušiti informacija, da je zgodbovno plat tudi tokrat prevzel Brian Mitsoda, ki je sodeloval že pri prvencu.
Upam, da se nisi ogrel prehitro. Na igro bo potrebno počakati vsaj do leta 2020, je pa v obliki prednaročil že na voljo na Epic Store, Steam, GOG in Paradoxovi trgovini.
Mineva slab teden od grozovitega terorističnega napada v Novi Zelandiji, ki je za seboj pustil 50 smrtnih žrtev, nekaj pa se jih za življenje še vedno bori. Tamkajšna premierka je včeraj naznanila, da bo Nova Zelandija prepovedala tovrstna orožja, v aprilu pa bo zakonodaja tudi dokončno spremenjena.
Če malce obudimo žalostne spomine, je v prejšnjem tednu avstralec Brenton Tarrant iz maščevanja do migrantov v dveh mošejah streljal na tamkajšne vernike, dogodek prenašal v živo in celo izjavil “Subscribe to PewDiePie”. Oglasila se je tudi Brentonova babica, ki je rekla, da je Brenton svoje življenje v večini posvetil igricam in da se nikoli ni zmenil za ustvarjanje družine.
Brenton je bil pred leti tudi na slovenskem letališču na Brniku, kjer je letel iz Turčije a takrat seveda ni imel zapisanega nobenega zločina. Brenton Tarrant je sicer sedaj osumljen le enega umora, a se bo to do naslednjega srečanja na sodišču zagotovo spremenilo. Novozelandska policija je sicer naredila ogromno napako, saj so za edino smrtno žrtev navedli žensko, ki v resnici ni podlegla strelom in je še vedno živa. Policija se je za neljubi dogodek že opravičila in dodala, da bo napako popravila, kako je do tega prišlo pa niso izdali.
Manj sreče pa je imel igričar in celo bivši profesionalni Counter Strike igralec Atta ‘crazyarab’ Elayyan, mož in oče dvoletne hčerke. Elayyan je tako kot vsak teden 15. marca molil v novozelandski mošeji, ko je nanj streljal Brenton Tarrant. Novica, da je bil med žrtvami tudi gamer se je hitro širila na različnih medijih, kjer so začeli z zbiranjem denarja za njegovo družino.
Crazyarab je sicer znan iz igre Counter Strike Source, kjer je igral za ekipo NewType, ki je bila v takratnem času zelo dominanta in je v 15 odigranih turnirjih zmagala kar sedemkrat.
Atta ‘crazyarab’ Elayyan (desno spodaj) na enem izmed turnirjev
Elayyan je po končanju svoje kariere ustvaril svoje podjetje imenovano Lazyworm Apps, ki se je fokusiralo na razvoj aplikacij za Windows Store in so ob enem tudi lastniki aplikacije MetroTube, ki je bila za svoj čas na omenjeni trgovini na samem vrhu priljubljenosti. Poleg svojih igralskih in razvijalskih sposobnosti je bil v mlajših letih tudi reprezantant novozelandske futsal ekipe, kjer je trenerski štab nad novico naravnost zgrožen.
Na strani GiveALittle so torej stekle donacije, ki bodo družini pokojnega zelo pomagale pri premagovanju stiske.
Dance of Death je zgodovinska »point and click« avantura, postavljena v London v letu 1888. Po mestu se kot kuga tiho in ubijalsko pretika groza v človeški preobleki – nam vsem poznani Jaka Rasparač. Igra, ki izide v začetku naslednjega meseca nam obljublja realističen vpogled v Viktorijansko dobo.
Čas jesenskega terorja bomo spoznavali na resničnih lokacijah z resničnimi liki tistega časa, ki so na svoji lastni koži začutili srh morilskega pohoda izprijenega serijskega morilca. V spremstvu legendarnih likov Lancelot Du Lac, Morgana Le Fey in Mary Jane Kelly, ki so vsak po svoje zaznamovali zgodovino, bomo poskušali razvozlati in preprečiti nove umore, ki jih načrtuje zlovešči um.
Razvijalec: Salix Games, Tea Clipper Games Založnik: Salix Games Platforme: PC Datum izida: 05.04.2019 Link:Link
Zvrst: Point and click avantura
Ura tika – taka
Čeprav sem igral testno različico, ki je luč sveta ugledala začetkom meseca marca, je potrebno omeniti nekatere pomembne zasledke iz avdiovizualne sekcije, na katere naj bodo igralci začetkom aprila še posebej pozorni. Moja opažanja so bila narejena na preigravanju prvih treh poglavji v »beta« različici prihajajočega naslova. Seveda naj bi bile vse zasledene napake v končni različici odstranjene, vendar pa je razvijalce pri tem potrebno držati za besedo, saj se rok izdaje urno približuje.
Lancelot du Lac
Pokaži in klikni avantura
Pri shemi kontrol seveda ne gre za znanstveno fantastiko, saj je pri žanru pokaži in klikni še najbolj obremenjena naša miškina roka ter kazalec, ki pritiska po njej. Levi klik miške nam bo omogočal sprehod do želene točke, interakcijo z predmeti in ker smo omenili, da bo igra ponujala igrivost z tremi različnimi karakterji tudi menjavo karakterjev, vsakega s svojimi zmožnostmi in spretnostmi. Dvojni klik naj bi omogočal hitrejšo hojo, vendar je to v poskusni verziji veljalo le za glavnega junaka igre Du Laca. Na tem mestu lahko rečem, da večje zaskrbljenosti ne čutim, saj verjamem, da bo hitrejša hoja dodana tudi za ostala dva lika, saj bi v nasprotnem pomenu Du Lac imel superiornost, ostala dva lika pa bi med igralci imela znatno manjšo pozornost.
Morgana Le Fey
Manjkajoči avdio – vizualni bombončki
Avdiovizualno področje igre je tisto, ki me najbolj skrbi in upam, da bo v končni verziji popolnoma popravljena, saj je koncept igre zelo dober in bi bilo škoda z nedodelanimi avdiovizualnimi bonbončki tak izdelek pokvariti. Zaenkrat lahko omenim to, da manjkajo vsakršna navodila za borbo ali pa mešanje čarobnih napojev. Igra prav tako zaenkrat še ni registrirala nekaterih dialogov in je tako namesto, da bi kamera fokus posvetila govorcu ostala zaklenjena tam daleč v daljavi. Moje sokolje oko je ujelo še nekaj vizualnih hib kot so recimo, da se liki niso zmenili za grafične blokade, kar je bilo še posebej izrazito pri premagovanju stopnic, neizravnana svetloba pa tudi sem ter tja manjkajoče sence.
Mary Jane Kelly
Razsodba
Na kratko lahko za konec iz napisanega izluščimo, da se igre lahko veselimo, sploh če bodo razvijalci dostavili obljubljeno zgodovinsko natančnost. Seveda pa držimo pesti, da jim bo uspelo odpraviti vse grafične napake, ki so bile v preizkusni verziji zasledene. Tako bomo dobili soliden produkt po vzoru AAA naslovov, ki bo bil prava poslastica za vse navdušence arturijanske mitologije in grozot poznega 19. stoletja, ki so za vedno zaznamovale Anglijo in svet.
Igra XCOM 2, ki smo jo leta 2016 uvrstili med najboljše strategije, je ponovno v znižani ceni! Tokrat so nam razvijalci igre Firaxis ponudili kar 75% popusta, ki bo trajal do 25. marca, vse do nedelje pa bo igro možno igrati tudi povsem zastonj. Igra sicer stane 49,99€, v tej posebni ponudbi pa jo lahko prejmete že za 12,49€.
Razvijalsko podjetje Epic je na svoji tiskovni konferenci sejma GDC 2019 naznanil investicijo v nadobudne razvijalce računalniških iger in drugih aplikacij, ki bodo ob razvoju uporabili pogon Unreal Engine 4.
Program se bo imenoval The Epic MegaGrants in bo v sklopu petih letih podaril kar 100 milijonov ameriških dolarjev. Podoben program so pri Epicu ustvarili že v letu 2015, ko so razvijalcem podarili 5 milijonov dolarjev.
Razvijalcem bodo omogočili zneske vse od 5.000$ do 500.000$ glede na potencial, ki ga bodo videli pri določenih izdelkih. Prav tako razvijalci ne rabijo podpisati nobenih posebnih pogodb, ki bi se zavezale na Epic, torej bodo igro lahko razvili tudi na povsem svoji platformi. Še posebaj pa pri Epicu iščejo 5 kategornikov in sicer: igričarje, medij in zabava, podjetja, izobraževanje in odprto kodno razvijanje.
Če ste tudi vi eden izmed razvijalcev iger in drugih aplikacij, in boste za razvijalski pogon uporabili Unreal Engine 4, lahko tudi v kandidirate za investicijo Epica v vaš razvoj.
Odštekana 2D igra My Friend Pedro je dobila mesec izida, po tem ko je bila s strani razvijalcev DeadToast Entertainment napovedana že leta 2016. Gre za navihano streljačino, ki so jo poimenovali kar 2D Max Payne različica.
Dobili smo tudi uradni napovednik, v katerem lahko vidimo različne stopnje, ki jih bomo morali opraviti v tej dobro animirani 2D igri. Igra bo na voljo na Steamu in sicer na osebnih računalnikih ter Nintendo Switchu. Razvijalci ob igranju na PC-ju visoko priporočajo tudi uporabo kontrolerja, saj je streljanje z dvema avtomatskima puškama veliko lažje.
Igralni karakter uporablja posebne tehnike, kjer lahko npr. upočasni tempo igre in s tem lažje pokolje vse nepridiprave. Ob streljanju lahko tudi pleza po stenah, se spušča z vrvjo in razbija okna, torej gre res za presenetljivo dobro 2D igro.
Specifikacije pričakovano niso zahtevne, tako da jo bomo lahko preigravali prav vsi… in to na Steamu!
OS: Windows 7 ali boljše
Processor: Intel Core™ Duo ali boljše
Memory: 8 GB RAM
Storage: 2 GB prostega prostora
Additional Notes: Priporočena uporaba kontrolerja.
Facebook je na konferenci GDC 2019 končno predstavil dolgo pričakovanega naslednika VR naprave Oculus Rift in zadeva ni ravno navdušila.
Veliko nas je pričakovalo preskok v naslednjo generacijo VR naprav, žal pa se gre samo za manjšo nadgradnjo in v nekaterih pogledih je naslednik celo slabši od svojega predhodnika.
Poglejmo najprej zaslon.
Originalni izdelek je vseboval dvojni OLED panel, resolucije 2160×1200. Oculus Rift S bo na temu področju doživel nadgradnjo na 2560×1440. To bo precej pripomoglo zmanjšanemu “screen door” efektu, žal pa bo zaslon samo LCD. To pomeni, da bodo temne barve veliko manj izrazite kot pa pri OLED zaslonih, kar je precejšnje razočaranje. Manjša bo tudi osveževalna frekvenca, ki je iz 90Hz padla na 80Hz.
Največja novost je, da bo imel Oculus Rift S senzorje za premikanje vgrajene že v očalih in zato ne bo potreboval zunanjih senzorjev, kar bo zagotovo olajšalo namestitev sistema, hkrati pa bomo prihranili na prostoru.
Touch kontrolerji so nadgrajeni in malce spremenjeni, saj se sedaj senzorski obroč nahaja na zgornji strani.
Odstranjene so bile tudi slušalke in po novem bo zvok prihajal iz naglavnega traku, kar naj bi bilo bolj naravno, saj vam ne bo nič pritiskalo na ušesa. Slaba stran tega je vprašljiva kakovost zvoka ter dejstvo, da bodo zvok iz igre lahko slišali tudi drugi. K sreči bo Rift S vseboval možnost priklopa slušalk, če boste bližnje želeli odrešiti kričečih zvokov iz iger.
Dobrodošla novost je tudi priklopni kabel. Ta bo iz štirih narasel na pet metrov, za razliko od predhodnika pa ga bomo priklapljali na DisplayPort vhod grafične kartice. Zaradi manjka zunanjih senzorjev boste potrebovali samo en USB 3.0 vhod.
Oculus Rift S bo izšel letos poleti, zase pa bo zahteval 399 $, kar je dražje od trenutne inačice.
Nakup je po našem mnenju vprašljiv, saj je vse odvisno od njihovega izdelka Oculus Quest. Ta bo ponujal povsem brezžično VR izkušnjo, kar je seveda ogromna prednost. Questa žal ne bo mogoče priklopiti na PC-je in bo šibkejši a bodimo odkriti: koliko res grafično impresivnih iger bomo sploh zamudili?
Vse bo jasno, ko bosta obe VR napravi izšli in bomo lahko naredili pošteno primerjavo.
