Založnik SEGA ter združeni razvijalci Dotemu, Lizardcube in Guard Crush Games so iz naftalina potegnili znamko Streets of Rage in tako nas po dolgem, dolgem času čaka nadaljevanje v obliki štirice.
Streets of Rage je svojo slavo doživel v devetdesetih na konzoli SEGA Genesis, sedaj pa se ta pretepačina vrača v bolj moderni obliki. Igra bo obdržala svojo značilno podobo, ki je sestavljena iz ročno izrisanih likov ter ozadij zato očitno veliko polagajo na nostalgičnost.
Skladno z najavo Streets of Rage 4 smo dobili tudi prvi napovednik, ki zadevo pokaže tudi v akciji. Zaenkrat ni še znan datum izida, niti ne na katerih platformah bo zadeva sploh izšla, čeprav bi stavili, da bomo izdelek ugledali vsaj na PC-ju ter konzoli Nintendo Switch.
Bandai Namaco je pokazal prvi napovednik za njihovo prihajajočo igro Dragon Ball FighterZ, ki bo izšla na konzoli Nintendo Switch. Celotno zadevo izdeluje razvijalec Arc System Works in skupaj z založnikom Bandai Namco lepo sodelujejo ter pripravljajo igro za izid. Sam napovednik nam prikaže pretepačino Dragon Ball FighterZ v popolni luči, kjer delamo različne kombote in tepemo nasprotnike kot jih še nismo do sedaj. Celoten posnetek je dolg kar 4 minute, tako da vas čaka prava pretepaška poslastica.
Dragon Ball FighterZ je mogoče že igrati na PC, Xbox One in PS4. Za konzolo Nintendo Switch bo pa treba še malce počakati in sicer do 28. septembra.
Wow, kakšno adrenalinsko vožnjo nam je danes pripravil razvijalec CD Projekt RED, avtor veleuspešne The Witcher serije.
Že popoldne je nenadoma oživel njihov uradni Twitch kanal, ki je par ur samo kazal kodo in oboževalci so nestrpno pričakovali razdodetje, kaj za vraga vse to pomeni.
Kasneje je prišel namig, da bomo ob 19.00 končno dobili nekaj konkretnega. Ob 18.30 se je koda končno spremenila, saj se je izpisala vrstica “Uploading”, zraven pa so začeli naraščati procenti. Ob 18.45 so slednji dosegli številko 99%, ta pa je stala vse do sedmih, ko smo končno dobili igralni napovednik.
Pričakovali smo kratek posnetek, dobili pa skoraj uro dolg video, kjer smo se sprehodili skozi dve misiji in bili priča dialogom, akciji, nadgrajevanju karakterja ter vožnji z avtom.
Navdušuje dejstvo, da bo pri ustvarjenju karakterja moč izbirati med moškim ali žensko, vsak od njiju pa bo vseboval svojega zvočnega protagonista, izbira spola pa bo vplivala tudi na nadaljnji potek igranja.
Prisotno bo tudi destruktivno okolje, ogromno mesto imenovano Night City pa ne bo vsebovalo nobenih nalagalnih zaslonov, kar pomeni, da bo moč prehajati med ulicami in zgradbami povsem tekoče, brez najedajočih “loadingov”.
Vsebine za pregledati je res ogromno zato je najbolje, da se namestite v nekaj udobnega, pripravite pijačo ter jedačo in se spustite v svet igre Cyberpunk 2077.
In ne, preden vprašate, še vedno nismo dobili datuma izida zato je verjetno naslov še kar daleč stran.
Unravel Two je igra, ki mi je po letošnjem E3 ostala še kako dobro v spominu. Njeno predhodnico sem v preteklosti že opazovala, vendar nikoli nisem uspela zagrabiti kontrolerja in zanimivega platformerja tudi »na lastne roke« preizkusiti. Ko pa je bilo letos naznanjeno, da bo nadaljevanje omogočalo tudi igranje v dvoje na istem ekranu, se mi je prižgala lučka nad glavo. Končno igra kot včasih, ko smo skupaj sedeli pred razpolovljenimi ekrani in nam izraza LAN ter igranje online nista pomenila popolnoma nič.
Razvojna ekipa: Coldwood Interactive Založnik: Electronic Arts
Platforme: PC, PS4, XOne, Switch Datum izida: 09.06.2018 Cena: 19.99€
Zvrst: Coop Platformer
Video opis
V Unravel Two se ponovno podamo v vlogo ljubkega možiclja iz barvaste volne, ki pa tokrat že takoj na začetku najde prijateljčka, s katerim se poveže in se tako skupaj podata na to novo avanturo. To, da se lika povežeta, je v tem kontekstu mišljeno kar dobesedno, saj dejansko prepleteta svoji volneni niti, kar se odraža tudi na njunem gibanju.
Kontroliranje posameznih likov ni pretirano zapleteno, saj je enako vsem tipičnim platformerjem. Kar naredi to igro posebno je dejstvo, da sta moža dejansko zvita iz volne, kar pomeni, da se lahko po potrebi tudi deloma razvijeta. S pomočjo volnenih niti se lahko zavežeta na in obesita iz označenih točk, ter tako izvajata razne akrobacije, kot so guganje, daljši skoki s pomočjo centrifugalne sile, eden se lahko s pomočjo skupne niti potegne kamor drugi že stoji in podobno. Še bolj kompleksne gibe spoznamo v kasnejših stopnjah.
Z osnovami osvojenimi se nato podamo naprej, v neznano, kjer srečamo celo vrsto nevarnosti najrazličnejših oblik. Sploh si ne bi mislili kaj vse je lahko nevarno zate, če si visok komaj kaj več kot konzerva fižola. Nadležni divji fazani, ki smo jim očitno užalili mater, deroča voda in ogromne ribe v njej, katerim je volna ena izmed pomembnejših skupin na prehranski piramidi, v nekem trenutku moramo ubežati celo ognju, ki divja v našo smer in nas zogleni z enim samim nesrečnim dotikom.
Niso pa vsi deli te igre zgolj tek in preskakovanje ovir, izvedeno dovolj hitro, da se izognemo neprijetnosti, ki nas zasleduje. V enaki količini se soočamo tudi z miselnimi ugankami, kjer moramo stakniti skupaj glavi in najti logično rešitev, kako prepeljati oba možiclja iz točke A na točko B. Rešitve pogosto zahtevajo večkratne poskuse, preden se končno dokopljemo do prave kombinacije skokov, potegov in vezav, ki nas ponesejo naprej. Določeni deli so tudi precej zahtevni kar se tiče pravega pozicioniranja in hitrosti reakcij, zato se ne pustite presenetiti, če boste za nek navidezno enostaven premik porabili več deset ponovitev, preden vam bo končno uspelo. Je pa zadoščenje ob koncu stopenj, kjer nam je v frustraciji morebiti ušla tudi reperska beseda ali dve, toliko večje.
Za vse, ki pa sami nikakor ne uspemo priti mimo katere izmed bolj zahtevnih sekvenc, pa obstaja tudi možnost, da se enostavno združimo z likom drugega igralca, in le-temu tako prepustimo vajeti. Kot prvi igralec se lahko naslonimo nazaj in počivamo, med tem ko nas drugi igralec ponese naprej. Priznam, da sem se v določenih stopnjah tega tudi sama poslužila, in si prihranila nekaj živcev.
Poleg očitno zelo zabavnega in v enaki meri tudi zahtevnega načina igranja, je pri tej igri nujno potrebno izpostaviti tudi izgled in zvok. Četudi se ves čas dejansko premikamo zgolj v dveh dimenzijah, imamo občutek, da se nahajamo v prostorih z veliko globino. Vsaka stopnja ima svoje unikatno okolje, in vsako od teh je res distinktno in dodelano, do te mere, da v trenutkih izjemne koncentracije skorajda pozabimo kje smo v resnici. Občutek imamo, da smo ob boku našemu volnenemu junaku. Obenem se tudi zvok ves čas organsko spreminja in prilagaja, ter skoraj filmsko pomaga višati ali manjšati napetost v ključnih delih igre.
Unravel Two je definitivno zabaven platformer, v katerem bodo uživali tako bolj zahtevni igralci, kot tudi tisti, ki z igrami na konzolah nimajo veliko izkušenj. Zahtevnost, ki se giblje nekje okoli povprečja, v kombinaciji z možnostjo spojitve likov in prenosa upravljanja na zgolj enega igralca, tako poskrbita za uravnovešeno igro, primerno resnično za vsakogar.
Za tiste, ki si vseeno želijo dodatnih, bolj zahtevnih izzivov, pa nudi igra tudi medalje za levele preigrane brez ene same smrti ali hitreje kot v določenem času, ter dodatne, še bolj kompleksne stopnje izzivov.
Unravel Two vsekakor priporočam vsem, ki iščete igro, katero boste lahko igrali tudi s tistimi v vašem življenju, ki nimajo izkušenj ali jih igre po navadi zaradi zahtevnosti ne zanimajo. Je odlična vaja komunikacije, reševanja ugank in možnost za zabaven čas v dvoje.
Zaključek
Pozitivno:
+ Idealno za igranje v dvoje
+ Prijetna vizuala
+ Iznajdljive stopnje, niti dve si med seboj nista enaki
Negativno:
– Določeni deli zahtevajo ogromno ponovitev
– Zgodba otrok iz ozadja ne pusti vtisa
Ena najbolj atmosferičnih ter napetih detektivskih serij, True Detective, je v prvi sezoni dobila pohvale od praktično vseh kritikov, zadeva pa si je nabrala tudi lepo število zvestih oboževalcev.
Žal druga sezona ni dosegla veličine in odličnosti svojega predhodnika a vseeno ni bila za odmet. Fanatični oboževalci so morda pričakovali preveč ter bili pri svojih pritožbah preglasni in zato je serija nekoliko zgubila na veljavi.
Vseeno pa so navdušenci ter nergači nestrpno pričakovali novice o tretji sezoni in sedaj, po treh letih, smo končno dobili prvi napovednik ter celo datum izida.
Tokrat bo glavno vlogo nosil igralec Mahershala Ali, ki ga morda poznate iz filmov Moonlight ter Luke Cage. Ali bo igral zveznega detektiva Wayne Haysa, ta pa prihaja iz Arkansasa.
Tretja sezona se bo odvila na območju Ozarksa, kjer bomo poleg umorom prisostvovali četici zanimivih likov ter se napajali odlične temačne atmosferičnosti, ki ji bo zopet priskrbel ustvarjalec serije Nic Pizzolatto. Ta je spisal vse epizode 3. sezone, v četrtem delu pa se bo združil z David Milchom, ki je poprej ustvaril serijo Deadwood.
3. sezona serije True Detective bo zopet izšla na programu HBO in sicer januarja 2019. Čakanja je še kar nekaj in če morda slučajno vmes iščete kakšen nadomestek, vam lahko priporočim serijo Mindhunters, ki zna zaigrati na podobne strune kot Pizzolattov izdelek.
Če bi brali naslov, bi verjetno sklepali, da se je razvijalec Riot ponorel in začel od svojih oboževalcev zahtevati krvne dajatve.
A resnica je veliko manj strašljiva in dejansko precej prikupna ter unikatna.
Riot se je namreč povezal z nizozemsko organizacijo Sanquin, ta pa je krvna banka, ki si je zamislila kampanjo #MyFirstBlood.
Takole pravi Alban Dechelotte, uradni predstavnik Riota:
“Vsak, ki je kdaj gledal EU LCS, vam lahko pove, da je pridobitev ‘First Blood’ objektiva ena najbolj pomembnih stvari, ki jih lahko storite na Riftu. Podobno je tudi z donacijo krvi v resničnem življenju za tiste, ki so pomoči potrebni. Zato smo stopili v partnerstvo z Sanquinom, ki se bojuje z nizko populacijo donatorjev na Nizozemskem.”
Vsak pogumni donator bo v zameno dobil Blood Moon Thresh Skin, prijave pa so na Nizozemskem že odprte in sicer na njihovi uradni strani.
Zanimiva ideja in morda nekaj, kar bi lahko razvijalec lahko storil v večih državah, nemara tudi v Sloveniji!
Včeraj se je v Jacksonville, Florida zgodila prava tragedija. V mestu Jacksonville Landing, natančneje v igričarskem baru GLHF, se je odvijal turnir iz igre Madden 19.
Vse je potekalo kot ponavadi, turnir je bil celo streaman preko Twitcha, kar naenkrat pa se je zgodilo nekaj nepredstavljivega.
Zaenkrat so to nepotrjene informacije a eden od tekmovalcev, ki naj bi izpadel iz tekmovanja, je na prizorišče prinesel pištolo in začel streljati po vseh prisotnih.
Pod streli so podlegle tri osebe, ena od njih je tudi sam strelec, ki si je vzel življenje. Več ljudi je ranjenih a zaenkrat so vsi v stabilnem stanju in izven nevarnosti.
Med prenosom v živo je bilo moč videti dva igralca med igranjem, samo streljanje pa je bilo storjeno izven vidnega zornega kota kamere; slišati je bilo samo kričanje ter zvoke pištole. Twitch je sedaj ta posnetek odstranil.
Založnik igre Madden 19, Electronic Arts, je danes zjutraj preko Twitterja napisal sledečo objavo, svoje sožalje pa je sporočil tudi spletni servis Twitch:
We are shocked and saddened by the tragedy that took place in Jacksonville today. Twitch and all its staff send our deepest sympathies to the victims, their loved ones, and everyone in our community who’s grieving today.
Pisali smo že o ogromni vijolični kocki, ki se je kar naenkrat pojavila iz razpoke na nebu in čeprav je le ta vsebovala nekaj zanimivih lastnosti, ni bila ravno preveč dinamična in gibčna.
The cube is moving every 1 hour 43 mins at the current rate with the next rotation set to occur at 8:26am ET/12:26pm GMT. #Fortnitepic.twitter.com/Koq2Vq8vyV
— Fortnite Battle Royale News (@FortniteBR) 26 August 2018
To se je sedaj spremenilo, saj se je ogromna pojava začela počasi premikati po mapi. Kakor je izračunala spletna stran Fortnite Battle Royale News, se kocka prekucne vsako uro in 43 minut, vsi pa se seveda sprašujejo, kam je namenjena.
Teorija je da se premika proti mestecu Salty Springs saj slednje, glede na smer premikanja kocke, stoji ravni na njeni poti. Prav tako je bilo v Salty Springs med udarjanjem vijoličnih strel moč bilo slišati čudno dinozavrsko rjovenje, veliko igralcev pa se strinja, da je ravno to mestece najbolj potrebno spremembe, saj je preprosto preveč dolgočasno.
Spet drugi pravijo da bo kocka prispela do sredine mape in popolnoma preoblikovala mapo ter morda celo uvedla neko čisto novo.
Vsi pa se strinjajo, da je vijolična gmota verjetno uvod v novo sezono, ki naj bi štartala čez dobre štiri tedne.
Starejši igralci se zagotovo spomnite taktične strategije Desperados, ki je več kot desetletje nazaj navduševala PC igralce, ki obožujejo presneto zaguljene igre, zraven pa še obožujejo okoliš divjega zahoda.
Založnik THQ Nordic je na letošnjem Gamescomu navdušil vse zbrane s ponovno oživitvijo znamke z naslovom Desperados III.
Za razvoj bo tokrat skrbel studio Mimimi, ki so perfektna izbira za tovrstni naslov, saj je bil njihov zadnji projekt Shadow Tactics: Blades of the Shogun več kot uspešen in vidi se, da dečki razumejo, kako delati taktične realnočasovne strategije.
Spet bomo vodili četico Desperadosov, katere bo vodil veteran John Cooper, špil pa naj bi bil precej podoben izvirniku Desperados: Wanted Dead or Alive, s tem da bo vseboval nekaj posebnosti.
Med njimi izstopajo “civilna območja”, kjer se bomo lahko prosto sprehajali in skrbno načrtovali naše naslednje dejanje, brez da bi bili vsako sekundo pred grožnjo usmrtitve.
Se morda približuje obuditev tega pozabljenega žanra? Nedolgo tega je namreč založnik Kalypso Media oznanil oživitev Commandos franšize, zato znamo kmalu čepeti pred ekrani, si živčno grizti nohte in bedeti dolgo v noč, kot takrat, ko so bile tosortne igre na višku popularnosti.
Assassin’s Creed franšiza bo naslednje leto počivala, zato v 2019 ne bomo preigravali novega naslova popularne historične sage.
To je potrdil vodja Ubisofta, Yves Guillemot, ki pravi, da se bo razvojna ekipa osredotočila na nove posodobitve za letošnji Assassin’s Creed: Odyssey, kjer bomo poleg popravkov pridobili tudi redni priliv nove vsebine.
“Ko boste letos dobili Odyssey, ga boste v bistvu dobili za par let. V Assassin’s smo imeli eno igro lani in eno letos, a naslednje leto ne boste imeli polnopravnega nadaljevanja saj je bilo to sedaj možno samo zaradi tega, ker sta dve ločeni ekipi istočasno delali na svojem Assassin’s Creed naslovu.”
Ne vem za vas ampak osebno še vedno nisem preigral titanskega Assassin’s Creed: Origins, pospešeno pa se približuje tudi nadaljevanje Odyssey, ki naj bi bilo še enkrat večje od predhodnika. Pred kratkim je na spletni stani Powepyx na plano pricurljala mapa, kjer je lepo razvidno, kje točno se bomo potepali.
Osebno sicer nisem navdušen, da je polovica mape sestavljena iz vodnih površin a zagotovo se bom zabaval tudi po potepanju gromozanskih pokrajinah Grčije ter Makedonije.
Mimogrede, za Assassin’s Creed: Odyssey, ki izide 5. oktobra, je nedavno izšel tudi nov napovednik, ki si ga lahko ogledate spodaj.
Grozljivo okolje, ki ga je njega dni spočel slavni pisec H.P. Lovecraft je vsekakor nekaj posebnega, saj se gre za specifično zvrst srhljivosti imenovano “cosmic horror.” Zadeva je močno atmosferična a žal iger iz prav te zvrsti boleče primanjkuje. V bistvu vem samo za dve igri, ki bi ustrezale vsem pogojem, ki ga zahteva Lovecraftovo izročilo in to sta Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth ter Bloodborne.
K sreči prihaja na naše zaslone nov naslov, imenovan Call of Cthulhu in po videnem sodeč, razvijalci vedo kako se stvari streže. Na letošnjem sejmu Gamescomu smo pridobili tudi prvi igralni napovednik, ki je prikazal zadevo v akciji.
Ta ne bo ravno pretirana, saj se gre bolj za raziskovalno srhljivko, kjer ne bomo ravno vihteli vrsto orožij ampak se bolj zanašali na raziskovanje temnih kotičkov graščine Hawkins.
Naš junaček bo nosil ime Edward Pierce, ki je vojni veteran, rad pa tudi pogleda globoko v kozarec. Raziskoval bo umor mladenke, pri temu pa se bo moral zanašati na svoje detektivske sposobnosti, kjer sicer naš protagonist ne poseduje nadnaravnih sposobnosti, je pa zelo pozoren na podrobnosti, ki jih drugi spregledajo.
Call of Cthulu bomo preigravali 30. oktobra, ekskluzivno na Steamu, po malce nižji ceni 44.99€.
Največji turnir v zgodovini Slovenije je uspešno zaključen! Po napetih bojih so znane najboljše ekipe! Po pričakovanju sta elitno prvo mesto vzela k1nzell in kenjam1 z ekipo KK1, nedavno pa je igralec k1nzell odnesel tudi zmago na uradnem Epic Games turnirju Summer Skrimish. Drugo mesto sta zasedla Alen in sparkexd z ekipo The Drifters, bron pa sta domov odnesla pekochee in lula2213 z ekipo solo carry, ekipa Tglavna pa je končala na nehvaležnem četrtem mestu.
Celotno razvrstitev najdete na UVIPLAY.com platformi (klikni me).
Prosim, da vsi nagrajenci pošljete email na [email protected] in v vsebino elektronskega sporočila vključite; ime ekipe, naslov in poštno številko. Vse nagrajence bomo dodatno preverili, prosim pošljite iz enakega emaila kot ste ga uporabili na uviplay.com za registracijo. Nagrade bodo odposlane v roku 7 delovnih dni. Hvala za razumevanje.
*Offline turnir bo potekal predvidoma v oktobru, več informacij bo znanih kmalu!
Za konec bi se rad zahvalil vsem sodelujočim in vas povabil, da še naprej spremljate našo spletno stran, nam sledite na Facebooku ter se pridružite Discord kanalu in si tako zagotovite, da ne zamudite naslednjega velikega Fortnite turnirja, ki bo najavljen v naslednjih dneh! Hvala vsem za sodelovanje, potrpežljivost in ker ste bili del največjega turnirja v zgodovini Slovenije. Zahvala gre tudi partnerjem, ki so omogočili turnir – EIGRE.si,Telekom Slovenije, UVI CHAIR in RAZER.
Večletno napeto politično stanje med vzhodnim in zahodnim blokom (znano kot Hladna vojna) v primerjavi z večino svetovnih konfliktov na igričarski sceni ne dobi baš veliko pozornosti, vsaj kar se tiče dejansko dobrih iger. Vsem malo bolj zavzetim igričarjem je verjetno v spominu ostal Alekhine’s Gun iz leta 2016, a kaj, ko se je istega decembra boril za prestižni status najslabše igre leta. Yikes. In tu se seznam odmevnejših iger v zadnjih letih tudi konča. Najbližje bi morda prišla Papers, Please iz leta 2013 in dejansko gre za precej dobro ocenjen naslov. A če damo tematiko na stran, se odvija v fantazijski deželi z le bežno omembo ere, ki takisto ne igra veliko vloge. Zlahka bi se odvijala v kateremkoli drugem obdobju in nihče ne bi niti mignil s trepalnicami – saj ne, da je bila kadarkoli prva stvar v mislih komunističnih voditeljev skrb za osnovne potrebe lastnega prebivalstva. Hja, kar se tiče izometričnih strategij v tem obdobju, smo strategi bili dolgo časa skoraj povsem zanemarjeni. Resda smo lahko igrali XCOM ter par let pozneje XCOM 2 in v kolikor močno zaškilimo, lahko vidimo obrise podobne tematike, a kaj, ko le ena izmed vključenih partij sestoji iz zemljanov.
CreativeForge Games so imeli zanemarjanja že poln “kufer” in tako so z roko udarili po mizi. Stvaritelji mlačno sprejete vesoljske strategije Ancient Space in divje-zahodne poteznice Hard West so tokrat namreč v sodelovanju z založnik Good Shepherd Entertainment pripravili špijunsko strategijo Phantom Doctrine, kjer nadzoruješ elitno skupino vesolje-kla… amm… hočem reči špijunov. Vesoljci so izven mode, zamenjale so jih fedore, dolgi plašči in očala s poudarjenim zgornjim okvirjem; rahlo kosmati ruski deci in našminkane gospodične v dolgih krilcih. Kot marionete jih popelješ v podtalni boj proti skrivnostni agenciji z željo po nadvladi in naj zmaga najboljši… bolje rečeno tisti z več sreče. Nenazadnje govorimo o podobnostih z XCOM 2 in kar se tiče RNG-ja si nikakor ne bi želel nič drugega.
Razvojna ekipa: CreativeForge Games Založnik: Good Shepherd Entertainment
Platforme: PC Datum izida: 14.8.2018 Cena: 39.99€
Zvrst: Potezna strategija
Video opis
Agencija brez obraza
Kaj je prva stvar, ki jo potrebujemo za pričetek vohunskih dejavnosti? Seveda brezobrazna špijunska agencija! Zato si že takoj na začetku postavljen pred izbiro med najbolj poznanima agencijama glavnih predstavnic Hladne vojne – Ameriški CIA komandosi proti Ruskim protiobveščevalnim KGB agentom. Po težavni izbiri (pssst, vzemi Ruse) lahko izbiraš še med par osnovnimi opcijami glede težavnosti, opraviš nekaj izbir za kvaliteto (vohunskega) življenja, si izdelaš lastnega agenta in že si postavljen v akcijo.
Glasi se leto 1983 in sredi Hladne vojne se je pojavila nova grožnja v obliki skrivnostne agencije z imenom Opazovalec. Tvoj glavni cilj je preprečiti njene cilje po nadvladi sveta, na poti pa ti pri tem stoji še rivalna organizacija Kabal. Tako opravljaš spletke, zbiraš skrivne dokumente, preprečuješ načrte sovražnih agentov in izpeljuješ lastne tajne misije, vse in še več po želji za statusom top skrivnostne agencije na Zemlji. Zgodba je zanimiva in se odvija v alternativni veji naše zgodovine, a vseeno je dovolj dobro poustvarjena, da zraven igranja na tiho tuhtaš, da bi znalo vse skupaj vsebovati drobec resnice. V kolikor se razvijalci igre eden za drugim pričnejo srečevati z raznimi smrtnimi nesrečami, me bo začelo še skrbeti za lasten dobrobit.
Phantom Doctrine je tiste vrste igre, ki jo ali ljubiš, ali sovražiš. “XCOM 2 z vohuni” je izraz, ki ga je za njeno povzetje uporabilo veliko igralcev, a žal izpusti precej podrobnosti. Čeprav se igra zelo podobno – z akcijskimi točkami, kritjem in reakcijskem “overwatch” streljanjem ter vihti tudi skoraj identično postavitev uporabniškega vmesnika, je njen stil igranja povsem drugačen. Nagrajuje tiholazenje in premišljeno načrtovanje naslednje poteze, kjer ti da na voljo precej različnih metod. Medtem, ko v XCOM 2 bolj ali ne ves čas hitiš čim hitreje opraviti zadano nalogo (saj si v večini primerov časovno omejen), tu nisi niti malo kaznovan, če si vzameš več časa.
In kot nalašč se sprva vse začne zelo počasi. Na voljo imaš le malo opreme ter osnovno skrivno bazo, prav tako pa si na tesnem tudi z denarjem. A z opravljanjem misij in razvijanjem tehnologij pridobivaš dostop do novih pripomočkov in opreme, dokler ne odkleneš celo sposobnosti genskega modificiranja agentov za nadgrajevanje določenih sposobnosti.
Vohun ali Rambo?
Glavno meso se odvija na misijah, kamor pošiljaš agente z določenim ciljem v mislih, običajno gre za odstrel kakšnega tujega agenta. A če se ti karkoli ponesreči se situacija hitro preobrne in sovražnikom bo od te točke naprej prihajalo na pomoč neomejeno število okrepitev, helikopterska podpora in podobna navlaka, zaradi česar imaš za uspešno izvedbo akcije na voljo le par potez, preden te preplavi golo število sovražnih enot. Zaradi številčnosti in krutosti sovražnikov (ki so lahko do nedavnega zaradi posebne “mehanike” uveljavitve kritja občasno streljali skozi zid) se veliko število igralcev pritožuje nad težavnostjo, saj misija lahko hitro gre po zlu in v kolikor je to le mogoče, jo je priporočljivo opraviti neslišno.
V kolikor ti je to cilj moraš namreč vzeti v račun težke odločitve – bi poskusil zdržati pritisk stražarjev še dve potezi in tako rešil zaostalega agenta, ali bi šel “na ziher” in ga pustil za seboj. Bi poskusil neslišni strel, ki ima 80% možnost za napravitev čežane iz betice nič hudega slutečega sovražnika (sicer naključno ciljanje ni prisotno, zamenja ga iniciativa, ki se uporablja za izmikanje, sposobnosti in večino drugih dejavnosti), ali bi raje ubral drugo, daljšo pot? Vse skozi igranje moraš sprejemati odločitve, ki imajo velik vpliv na prihodnost agentov in težavnost misij.
Načrtovanje tako igra veliko vlogo, specifično pa je odvisno od tipa misije in pripravljenosti agentov. Ob daljšem načrtovanju lahko razkriješ celoten zemljevid in na primer nastaviš vohuna, ki bo s pomočjo krinke lahko smuknil v drugače prepovedana področja. Lahko prežiš za samotnimi stražarji in jih na tiho odstraniš s poti, izklopiš kamere ter tako oslepiš nasprotnika (pazi le, ker stražarji posumijo, če se sotrpin ne javi pravočasno), ali pa na začetku preprosto obdelaš mapo in nabereš vse priročno skrite dokumente in priboljške. Dovolj časa imaš, da lahko opraviš vse od tega, saj je tempo zelo počasen in druge nevarnosti, kot da te opazijo, ni.
Če uspeš opraviti veliko misij z odliko bo sovražna aktivnost dosti manjša, saj si jim razredčil vrste in kot ti morajo rekrutati nove agente. A bodi preveč agresiven in izgubljaj agenta za agentom in prej kot slej bo sovražnik našel tvoje skrivališče in ga jurišal. Tveganje je vidno tako pri identiteti agentov, ki so lahko ogroženi, v kolikor je njihova krinka razkrita. Tako za potovanje potrebujejo dalj časa, pri njem pa so tudi bolj ogroženi.
Phantom Doctrine ima dobro realizirane tudi sisteme izven bojevanja. Baza je razvrščena na različne oddelke, kot so delavnica, soba za zasliševanje in bolnišnica, tekom igranja pa jih razvijaš in odklepaš nove. Kot vrhovni agent si odgovoren tudi za trening in najemanje agentov ter pošiljanje njih na različne lokacije po globusu, kjer se stalno pojavljajo nove in nove interakcije. Sistem okoli agentov je precej globok in potrebuje pazljivo strateško načrtovanje. Ob napredovanju odklepajo nove sposobnosti, kot so eksperteta z raznimi orožji, aktivne ter pasivne bojne sposobnosti, kot je bolj uspešna krinka, več zdravja in podobne. Vsake toliko časa se zgodi tudi kakšen naključen dogodek, kjer moraš izbrati med danimi opcijami in si nato soočen z izidom. Lahko vplivajo na odnos posameznih agentov, njihovo lojalnost, včasih pa ob nepravi odločitvi agent izgine ali se celo pridruži nasprotniku.
Najbolj zanimiva zgradba je sploh analitični oddelek, kjer se lahko igraš s klasično tablo z namigi, katere nato povežeš v celoto in počasi razkrivaš zaroto. Gre za odlično izražanje vohunske tematike in povezovanje različnih dokumentov z rdečo nitjo neverjetno zadovoljujoče.
Vizualizacija, ki si je nihče ni želel
A ne misliti, da je tvoja baza povsem varna pred sovražnikovo prisotnostjo. Sovražni agenti namreč stalno razkrivajo tudi več o tebi in tvojih pribočnikih in v kolikor ne paziš, tvegaš odkritje lastnega skrivališča. V tem primeru boš primoran drago plačati in prestaviti celotno aktivnost kam drugam, saj se v nasprotnem primeru lahko soočiš z napadom na domačem pragu. Včasih se lahko zgodi tudi kaj nepričakovanega, lahko na primer izveš, da je eden tvojih najbolj učinkovitih agentov v resnici dvojni agent. Lahko se tudi sredi boja izkaže, da je nekdo v tvojem naboru v resnici speč sovražni agent, ki se sredi misije obrne proti tebi. Gre za naključne dogodke, ki dobro poudarijo celotno paranojo tega obdobja in ustvarijo napete trenutke, ki jih je polno skozi celotno igro.
Čeprav je celotno obdobje odlično predstavljeno preko mehanik ter teksta, narativna ter vizualna prezentacija ne naredita nobene usluge. Redke vmesne sekvence so skorajda ekskluzivno ponavljajo in med govorom liki sploh ne odpirajo ust. Govor je prav tako zelo šibka stran in citati agentov bi zlahka v smeh spravili še tako neizkušenega agenta. Premikanje izgleda štorasto in okolja se znajo ponavljati, nasploh gre za vizualno sramoto, kjer je svoje delo XCOM opravil dosti bolje.
A kljub temu Phantom Doctrine uspe dostaviti glavne aspekte in gre za odlično, zapleteno in privlačno igralno zanko. Enoigralska kampanja z nekje 40 urami igranja po raznolikih in zanimivih misijah nudi precej. Sposobnost igranja kot CIA, KGB ali Mossad agent (slednjega odkleneš po končanju igre) pa ponuja razburljivo perspektivo različnih pripovedi.
Zaključek
Pozitivno:
+ Nudi okoli 40 ur enigralskega igranja
+ Podrobno in dobro izpeljana tako na globalni, kot tudi bojni ravni
+ Sistem agentov je razburljivo podroben
Negativno:
– Vizualna in zvočna plat sta meh
– Do nedavnega so sovražniki lahko streljali skozi zid
– Naključnost zna igrati precejšno vlogo
Ne vem za vas, a zame osebno Silent Hill 2 po vseh teh letih še vedno zaseda zelo visoko mesto na lestvici najboljših igričarskih grozljivk. Tudi če pustimo igrin horror aspekt ob strani, se gre še vedno za eno od iger, ki vsebuje zgodbo, ki ji niso kos niti novodobni naslovi.
Zato je pohvalno, da je igra, ki je izšla daljnega leta 2001, končno dobila skupek neuradnih popravkov, ki popravijo marsikaterega hrošča, zraven pa dodajo tudi nekaj novosti. Med temi izstopajo izboljšana avdio podpora, podpora širokozaslonskim resolucijam, izboljšana megla ter boljše kontrole.
Seveda se SH2 poznajo leta in tega tudi vsi ti popravki ne bodo odpravili a glede na to, da je franšiza zaenkrat povsem mrtva (no, vsaj Konami za njo očitno briga odkar je preklical obetajoči Silent Hills), je to dober izgovor, da se ponovno ali pa morda prvič potopite v to unikatno grozljivo izkušnjo.
Če kolikor toliko preigravate igro Fortnite, ste zagotovo opazili kako se je na nebu pojavila razpoka, skozi katero so pricurljale zanimive zadeve, ki so v bistvu pripeljale v obstoj 5. sezono. Razpoka se je skozi čas začela zmanjševati a hkrati je spremenila svojo barvo v vijolično.
Malce zate so se po mapi začele pojavljati naključne vijolične strele in igralci so seveda ugibali, kaj za vraga vse to pomeni? Nič ne bi bilo čudnega, če se je razvijalec Epic že začel pripravljati za 6. sezono a ta še ne bo prišla tako kmalu.
Kakorkoli že, danes so strele storile nekaj zelo zanimivega. Priklicana je bila namreč ogromna vijolična kocka, ki je prekrita s čudnimi simboli in vsebuje vrsto zanimivih lastnosti. Če igralec stoji zraven nje, se mu počasi obnovi ščit; če jo streljamo se pojavijo strele, če pa na njo skočimo, se od nje odbijamo kot na trampolinu.
Kaj vse to pomeni bomo zagotovo izvedeli v prihajajočih dneh, lepo pa je videti, da razvijalec Epic še vedno poskrbi za takšne zanimive in unikatne dogodke.
O največjih igričarskih sejmih tipa E3 ter Gamescom sanjam že dolgo časa. Prvič sem za takšna gikovska zborovanja slišal iz preminule revije Joker, kjer so avtorji lepo opisali za kakšen spektakularen dogodek gre in od takrat je bila udeležitev takšnega sejma moja velika želja, ki pa je zaradi svoje visoke cene ostala vedno nekje v zabrisani daljini.
Zato je bilo vabilo na Gamescom 2018 tolikšno večje veselje in napovedani datum, 20. avgust, sem nestrpno pričakoval in se dan pred odhodom živčno premetaval po postelji.
Moj največji igračarski dogodek do takrat je bil hrvaški Reboot in že ta zadeva je bila za te moje nedolžne oči gigantska zato sem pričakoval similarno velikost tudi na nemškem zborovanju. Spomnim se, ko sem se obrnil sodelavcu, ki je poprej že bil na Gamescomu in ga z zvedavimi očmi vprašal: »saj Gamescom ne more biti spet toliko večji, kajne?« On pa se je v slogu starega veterana obrnil proti meni, se pobožal po dolgi sivi bradi, otresel pipo in mi rekel: »boš že videl mali, boš že videl…«
Prvi dan se je začel vzpodbudno. Ker smo imeli »Trade« prepustnice, je to pomenilo, da smo se Gamescoma lahko udeležili en dan prej, kjer je bila gneča v zmerni količini. Velikost sejma me je takoj streznila: hala za halo razvijalcev, ki so za svoje prihajajoče naslove razpostavili res ogromne panele, LED zaslone, LCDje ter postavili praktično cele zgradbe v zgradbi. Če sem si na Rebootu navdušeno ogledoval parkiran športni avtomobil, so bili tu na voljo v dim oviti tanki, tovornjaki ter seveda traktorji. Hal in prehodov je toliko, da bi človeku na moč prav prišla navigacija preko Google Maps ali vsaj navadnega tiskanega zemljevida, a žal se je potrebno zanašati na table, brez katere bi se človek izgubil v sekundi.
Iz Gamingsi ekipe smo na sejem štartali štirje člani in namen je bil, da se držimo skupaj in si ogledamo vse igračarske lepote a to preprosto ni bilo izvedljivo. Za ogled je postavljenih toliko stvari, da se človek ustavi za sekundo, obrne hrbet za slikanje in ko si pogleda nazaj, so vsi ostali že izginili v nepregledni množici ljudi.
Zato smo se vsi odpravili po svojih poteh. Svoje predstavitve so imeli vsi večji razvijalci a skladno s pričakovanji in predhodnim pompom so vsi navalili na največje. Čeprav je bil prvi dan odprt samo za »trade« in poslovne obiskovalce, so bile pred največjimi naslovi ogromne čakalne vrste. Si želiš preizkusiti Battlefield V, Metro: Exodus, FIFA 19 ali Shadow of the Tomb Raider? Pripravi se na čakanje v vrstah, kjer se je kolona vile kot neka titanska, mitološka kača, čakanje pa se ne šteje v minutah ampak v urah. Stanje v gužvi ni bilo izvedljivo, še posebej zaradi vnaprej pripravljenih sestankov.
Namreč v že tako javnosti zaprtem »Trade« oddelku so imeli razvijalci pripravljene še dodatne zaprte prostore, kamor si lahko prišel samo s povabilom in kjer si bil deležen prezentacije s strani razvijalca. Lahko si mirno preizkusil igro v klimatiziranem prostoru, pil zastonjsko kavo in pijačo ter na koncu prejel še zastonjska darilca v obliki torb, USB ključkov ter majice. Mimogrede, teh daril imamo celo malho, zato jih bomo nekaj podelili preko nagradnih iger, zato se lahko na to že počasi pripravite.
Prvi dan smo preizkusili motoristično dirkačino Ride 3 izpod rok italijanskega razvijalca Milestone. Zadeva je v srži dirkanje z motorji a razvijalci obljubljajo veliko bero različnih motociklov, kjer bo vključena popolna kostumizacija ne samo izgleda ampak tudi samih motorjev z več kot 500 različnimi deli. Razvijalec je navdušeno razlagal, da ustvarjajo pravo motoristično enciklopedijo. Posodobili pa so tudi pogon, kjer bomo grafiko sedaj občudovali iz motorčka Unreal Engine 4. Med progami so posebno omenili med motoristi zelo znano cesto v okoli Lake Garda v Italiji, katero so natančno preskenirali z uporabo dronov. Poudarili so tudi prvič dodane nočne dirke in nove karierne načine. Zadeva bo na voljo po nižji ceni zato si morda splača zadevo ogledati, če si želite dirkanja po nižji cenovni postavki. Izid 8. novembra za PlayStation 4, Xbox One in Windows PC/STEAM.
Nato smo zavili v prostore Bandai Namca, kjer nas je prvo čakala predstavitev anime zadev za fane kulture daljnega vzhoda in nato bolj umirjena dela njihovih evropskih ekip. Kontrast med bombastičnostjo in umirjenostjo je bil močno očiten. Največ časa so si odgriznili za mineštro vseh večjih mangovskih junakov v obliki pretepačine Jump Force. Igra je resnično navila spektakularnost do maksimuma in od vseh posebnih učinkov znajo že kar zaboleti oči. Poleg tega smo preizkusili špil One Piece: World Seeker, ki bo tretjeosebna akcijada z luškano grafiko, ki pa ne vsebuje ravno globokega boja. Soul Calibur 6 nadaljuje po starih poteh, z različnimi zgodbami, vrača se igralcem serije znana Tira, med novinci bo vsakdo prepoznal Geralta iz Witcherja. Za bližnja srečanja z liki višjega nivoja kot je vaš boste lahko v boj poslali najemnike. Za ljubitelje letal prihaja Ace Combat 7: Skies Unknown s po mojem mnenju malo zmedenim napovednikom. Na kratko, poka po vzhodnjaško v letalih. Vse skupaj se je umirilo, ko nam je založnik pokazal Twin Mirror, novo štorijalno pustolovščino oziroma psihiloški triler izpod rok razvijalca DONTNOD Entertainment. Zgodba govori o vrnitvi v nekoč domače mesto na pogreb prijatelja, toda neprijetno opravilo prekine še bolj neprijeten dogodek, izguba spomina in krvava srajca kot edina sled do resnice. Dobra novica je, da je razvijalec grafično nadgradil obrazne animacije od svojih prejšnjih naslovov kot so Life is Strange ter Vampyr. Še bolj kot Twin Mirror je popolno nasprotje prvo omenjenih naslovov prav tako zgodbovna avantura 11-11: Memories Retold, kjer spremljamo povest o dveh vojakih v obdobju prve svetovne vojne, ki odideta na bojišče iz popolnoma različnih razlogov. Prvi je fotograf, ki bi se rad izkazal pred dekletom, drugi je starejši nemški inženir, ki se odpravi poiskati sina, ki je bil del v boju pogrešane enote. Igra ima povsem unikatno grafično podobo, kjer so celotni prizori oblikovani tako, kot da bi gledali oljne slike v akciji. Za projekt so najeli priznana igralca Elijaha Wooda ter Sebastiana Kocha, kar se pozna pri odličnem glasovnem podajanju. Velik poudarek je tudi na naših odločitvah, ki naj bi imele močan učinek na odvijanje štorije, če pa bo to dovolj globoka zadeva, bomo videli 9.9.2018, ko igra tudi uradno izide za Xbox One, PlayStation 4 in PC. Po kratkem preizkusu je mnenje pozitivno.
Veliko presenečenje je bilo tudi sodelovanje s Supermassive Games, ki so poprej spočeli grozljivko Until Dawn za PlayStation 4. Tokrat so napovedali antologijo, imenovano The Dark Pictures. Šlo se bo za več različnih naslovov, vsak pa bo nosil svojo štorijo, nalik popularni serije Black Mirror. Prvi del se bo imenoval Man of Medan in govoril vseboval bo dokaj standarden zaplet. Skupina študentov na počitnicah najde ladjo in se vmeša v nekaj, kar bi bilo bolje pustiti na miru. Kolikor sem ga uspel preizkusiti, se igra močno podobno Until Dawn; torej počasno raziskovanje temnih kotičkov iz tretje osebe, kjer je velik poudarek na atmosferi ter grozljivosti. Kot pravi razvijalec, nagravžnost je lahko ustvariti, pravo grozo je težje. Če oni to znajo bomo izvedeli enkrat v 2019, tokrat ne samo za PS4 ampak tudi Xbox One ter PC.
Mimogrede smo zavili tudi na predstavitev Fallout 76. Igra bo popolnoma Online, v filmčku so nas s kupom humornih animacij podučili o mobilnem sistemu za postavljanje baz. Govora je bilo tudi o interakciji med igralci, Seveda ni zabavno, da igralca nekdo zasleduje, ubija in na splošno ovira v napredku. Zato so vgradili sistem, ki igralcu omogoča “sprejetje” ali ignoriranje boja. Če ogenj vrne, se igralcema šteje polna škoda in boja je hitro konec. Če boja ne sprejme, ga lahko napadalec še (počasneje) ubije, toda v tem primeru ga igra označi za morilca, ga vsem preostalim označi na zemljevid in ponudi nagrado za njegovo odstranitev. Še več, nagrada se plača iz žepa morilca, umorjeni pa dobi dvokratno nagrado za morebitno uspešno maščevanje. Todd Howard: “Barabe smo spremenil v zanimivo vsebino.”
Pot smo nadaljevali z raziskovanjem hal, kjer smo si večinoma bolj od daleč ogledovali različne predstavitve, ki so že hitro dale občutek generalke za prihajajoče dneve. Ogromna EA in Blizzard oddelka sta bila videti kar preveč prazna. Seveda, vnaprej se ve, kaj prihaja naslednji dan. Poleg iger smo imeli priložnost smo imeli nekaj časa za preizkus in ogled strojne opreme. Tu so bili Razer, Cooler Master, Corsair, Crucial, Zowie… ASUS je z monitorji opremil praktično vse razvijalce, EVGA je poglede (in roke) pritegnil z novo RTX 2080 Ti, Cooler Master in Corsair sta vsak pokazala svoji najnovejši in najdražji ohišji, prvi je pokazal Cosmos C700M, drugi Obsidian 1000D Super Tower. Ali imata RGB? Seveda, kdo pa v 2018 nima RGB? Celotna hala je bila namenjena prodajalcem spominkov iz iger in animejev, kjer verjamem, da bi lahko nekateri izmed vas zapravili skoraj cel dan.
Preden smo uspeli zaokrožiti okoli vseh se je prvi dan že zaključil in žuljastih nog smo odsopihali do hotela, kjer smo napeto pričakovali drugi dan, ko se je Gamescom odprl tudi za ostale obiskovalce.
Človeški WinRar na vlaku. Da je bila zabava še bolj popolna, je pri vožnji med to množico uletela osa…
Da bo gneča nepopisna je nakazal že vlak od hotela do prizorišča, kjer smo bili stisnjeni kot sardele in je bilo že iskanje kisika naporno delo. Prihod na prizorišče je razodel polno sliko: trume igračarjev, ki se v počasnih grupah po zombijevsko premikajo do štanta za nakup kart.
K sreči so naše propustnice poskrbele, da smo imeli prav svoj vhod in snobovsko odkorakali mimo ljubosumnih plebejcev in se jim za nameček preko objektiva kamere nasmihali z mostu. Ker imamo »veze« smo si hitro priskrbeli tudi »EA fast lane« karte, ki so nam omogočale preskok dolgih čakalnih vrst, zato smo se pogumno napotili preizkusiti eno najbolj obleganih iger, Battlefield V, kjer so pripravili 64 računalnikov na eni ter 64 Xboxov na drugi strani. Kaj naj rečem, Battlefield kot Battlefield. Če ste igrali prejšnji del, vam »nadaljevanje« ne bo neznanka, saj se gre za tipično večigralsko streljačino, kjer izberete svoj bojevalni razred in greste v akcijo. Slednja je eksplozivna, občutek orožij zadovoljiv, zvok tudi, medtem ko je grafično močno podobna Battlefield 1. Tanki in letala seveda bodo, na bojišče boste lahko privlekli tudi top ali poklicali V1 raketo. Battle royale načina ni bilo na spregled, enoigralski način tudi bo, toda roko na srce, ali res kdo Battlefield čaka zaradi kampanije? 19. oktober je usodni datum, ko igra dejansko izide za XBOX ONE, PlayStation 4 in PC.
Nato smo zavili k našim južnim sosedom, natančneje razvijalcu Gamepires, ki razvija trdojedrno preživetveno igro SCUM. Žal špila ni bilo moč preizkusiti, sta pa nas prijazna razvijalca popeljala skozi glavne značilnosti njihovega prvotnega projekta. Očitno je, da je SCUM še zgodaj v razvoju, zato so se tudi odločili za Early Access, a nekatere mehanike že obratujejo. Igro bo moč poljubno preklapljati med prvo in tretjeosebnim pogledom, bojevalni sistem je sicer osnoven a obljubljajo še ogromno izboljšav. Zagotovo najbolj navduši bogat seznam preživetvenih statistik, saj bo potrebno poskrbeti za številne lastnosti, kjer so se poglobili celo do te mere, da bo potrebna pazljivost na naše zobe. Manj zob, težje bo naš karakter jedel, kar bo slabšalno vplivalo na vse ostale statistike. Na igro bi vplivala že sama ustvaritev lika preko vlaganja omejenih točk. Suhec se bo lahko premikal hitreje in tišje, a ga bo zato prej pobralo od lakote. Mišičnjak bo imel prednost v olajšanjem prepričevanju mimoidočih v svoj prav z uporabo sile, toda nabiranje potrebnih proteinov za vzdrževanje mišične mase bo vzelo še več časa, kajti vse statistike se med igro dinamično spreminjajo in med vplivajo druga na drugo. Dodali so tudi nivoje izkušenosti v posameznih opravilih, na primer lik z uporabo orožja postaja natančnejši ali s pretepanjem postaja boljši v boksu. Toda če lik nima fizične moči tudi najbolj natreniran udarec ne bo tako močan. Razvijalci pravijo, da je največja ovira ravno uravnoteženje vseh teh statistik, saj pri pretiravanju špil lahko preprosto postane nezabaven, toda se tega zavedajo in zagotavljajo, da bo mogoče odigrati tudi brez posvečanja vsem podrobnosti, med drugim so za cel ekran statistik sešteli v 4 glavne vrednosti, katere se vedno prikazujejo ob strani zaslona. SCUM bo vseboval tudi svojo zgodbo, kjer bo glavni cilj pobeg iz otoka, na katerega so za potrebe druge sezone najbrutalnejšega resničnostnega šova naselila kaznjence, katere lahko tudi poljubno nadzorujejo in celo obudijo preko vgrajenega čipa. Igralci med igro nabirajo točke slave, se udeležujejo TV dogodkov kot so deathmachi… Za pobeg bo potrebno čip odstraniti, toda sami ne, potrebovali boste pomoč zdravnika in še koga drugega. Na preizkus ne boste čakali dolgo, saj ga bo moč na Steamu preigravati že 29. avgusta.
Nato nas je čakala predstavitev Dying Light 2, za katero si je razvijalec Techland zastavil visoke cilje. Predstavili so tri glavne frakcije in odločitev, komu bomo pomagali, bo močno vplivala na nadaljnji potek razvoja okolice. Za lažjo predstavo so prikazali scenarij z vodnim stolpom, kamor nas je poslala frakcija nekakšnih samooklicanih policajev oziroma Peacekeeperjev v raziskavo, kaj se je zgodilo z njihovimi agenti. Hitro opazimo, da je nekdo stolp uporablja, saj je na strani dvigalo. Ko uspemo z uporabo parkour znanja priplezati na stolp sta na vrhu dva podjetna bandita, ki razmišljata o poslu z distribucije vode in nas povabita k sodelovanju, saj je potrebno še zavarovati okolico in več. Sedaj je na igralcu, da izbere med pomočjo frakciji in poslovneža (v obeh pomenih besede) brcne iz stolpa ali bi raje z njima kaj zaslužil. Lojalnost frakciji prinese bolj prijateljske odnose, patrulje vzpostavijo red, preženejo bandite, olajšajo dostop z dvigali in vsem omogočijo zastonjski dostop do vode. Sklenitev dogovora za vodovodni d.o.o. igralcu prinese delež dobička, toda reda seveda ni ter še vedno je za dostop potrebno plezati in se za dostop izogibati nevarnostim. Toda to ni še ni vse, pravi Techland. Določene predhodne izbire lahko privedejo do scenarija, da igralčeva pomoč sploh ni potrebna in se voda prodaja brez deljenja dobička z igralcem oziroma če policajev ni v sosednji soseski vas tudi ne bodo napotili v izvidnico. Možnosti je torej več kot ogromno, zato za tak naslov dokaj kratek čas razvoja vzbudi nekaj pomislekov, če si niso Poljaki zadali prevelike naloge in ali vse predstavljene možnosti resnično močno vplivajo na samo zgodbo ali so odločitve malenkostne in bolj kozmetične. Za grafiko bo skrbel nov grafični pogon, sistem “parkour” je bil precej nadgrajen, mapa pa je naravnost titanska, saj 4x večja od predhodnika. Za boj pravijo, da je skoraj enak kot v predhodniku, saj da so ga prav naredili že v prvo. Na žalost točnega datuma izida še ni, ve pa se da ne bo na voljo še letos. Vsekakor je Dying Light 2 igra, ki nas je na sejmu najbolj navdušila.
Če dvojke ni bilo moč igrati nam je bil na voljo za preizkus Dying Light Bad Blood. Gre se za izvedenko Battle royale načina, ki se tu imenuje Brutal royale. Na mapi se naenkrat spopade 12 preživevetva željnih, cilj je nabrati določeno količino krvi, ki jo dobimo iz različnih nahajališč ter od drugih pobitih igralcev. Ko je mera polna, se odpravimo proti helikopterju, kjer je na voljo samo en sedež. Brutalna bitka je sestavljena iz vihtenja hladnih orožij, katera z nabiranjem krvi in višanjem nivoja postajajo bolj učinkovita. Poleg tega pa se lahko poslužimo pasti, bomb, min ter loka. Če ste igrali enko vam bo igra povsem znana, saj so kontrole skorajda identične. Dying Light Bad Blood bo na voljo v Early Access inačici septembra, končna verzija pa bo povsem brezplačna.
Na koncu nas je čakal še Konami, kjer smo si ogledali in preizkusili naslednjo verzijo njihove žogobrcalne simulacije PES 2019. Od novosti se lahko nadejamo novih lig, kjer so še posebej ponosni na novo pridobljeno in ekskluzivno rusko, bolj realistične grafike ter popolnoma predelanega sistema fizike žoge. Ponosni so na vgradnjo nove mehanike prvega dotika so natančnejše sprejemanje žoge. Na prvi dotik vplivajo položaj telesa igralca, okoliški igralci, hitrost… Kako igralec sprejme žogo močno vpliva na naslednje poteze, še posebno če žogo dobi kateri od igralcev, znanih po hitrih preigravanjih ali strelih, tem so namreč posvetili še posebno pozornost in jim dodali skoraj unikatne sposobnosti. Omenili so Messijevo preigravanje, hiter strel Firmina… Pozornost so namenili realizmu med igro. Sedaj ni več mogoče označiti igralca in z njim 90 minut šprintati po igrišču, saj se bo vidno utrudil ali celo poškodoval. Nenehno je bil omenjen tudi David Beckham, nad katerim nisem bil osebno preveč navdušen na vrhuncu njegove slave, sedaj, po vseh teh letih, pa sem do njega povsem ravnodušen. Pohvalili so se, da so natančno v igro prekopirali tudi vse njegove tatuje, če vam to kaj pomeni, omenili pa so tudi natančno skeniranje stadiona kluba FC Schalke 04. Kakorkoli že, PES 2019 bo na voljo 28. avgusta 2018.
Tako, tale reportaža bi morala biti precej krajša in če bi želel opisati še vse videne stvari, bi zlahka popisal še par strani. Gamescom 2018 smo uspešno zaključili, izkušnja je bila prvovrstna, hkrati pa smo dobili zelo pomembne lekcije za naslednje leto za učinkovitejše in hitrejše pridobivanje informacij in navigacijo po prizorišču (ter da so obliži za žulje nujna oprema!).
Zdaj, ko sem si ogledal Gamescom, so moje oči uprte v še večje cilje, kot je denimo E3 v Los Angelesu. Kdo ve, s trdnim delom in ažurno vsebino se bom znal sprehajati ameriškem kontinentu že naslednje leto!
Nintendo je izdal nov igralni posnetek igre King K. Rool v Super Smash Bros. Ultimate. Bolj natančno lahko v dvo-minutnem igralnem posnetku vidite boj med King K. Rool in Snake-om. V samem posnetku lahko vidimo lepo narejeno grafično podobo, kjer ne manjka akcije, razbijanja in tekmovanja med dvema igralcema.
Super Smash Bros. Ultimate je akcijska pretepačina, ki jo razvijajo Bandai Namco Studios in Sora, založnik pa je Nintendo. Igrali jo bomo lahko na konzoli Nintendo Switch od7. decembra 2018 naprej.
For Honor. Sladica za srednjeveške sladokusce, ki od nekdaj sanjarijo, da bi v klavnici postali najboljši vojščaki tega časa. Tokrat je za omejen čas brezplačno na voljo za vse lastnike Steam platforme. Ko ponudbo izkoristiš je igra tvoja za vedno.
Čeprav gre za najbolj osnovno Starter Edition, z njo ne boš prikrajšan za nič, saj gre za celotno igro. Glavna razlika je v tem, da lahko ob začetku igraš le s 6. heroji, od tega 3. popolnoma odklenjenimi. Bom za ostale potreboval pravi denar? Ne, prav vseh 12 bojevnikov bo mogoče odkleniti zgolj z igranjem igre, za to boš potreboval med 8 in 15 ur, odvisno od načina igranja.
Za tokratni tedenski nasvet imam pripravljeno prav posebno poslastico.
Primerna je za ljudi, katerim so všeč malce temnejša tematika. Ker ima zgolj 12 epizod je primeren tudi za tiste z malo manj časa oziroma, če kdo razmišlja o pričetku anime avanture. Preizkus ogleda, kjer boš opazil ali ti ta svet leži ali ne. Anime je novejši, vsaj zame, izšel je 2014 kar je sicer že 4 leta a vseeno poseduje “novejši” stil animiranja kar je balzam za oči.
Tokyo Ghoul
Kot že izvemo iz samega naslova, se zgodba se vrti okoli Ghoulov, pravzaprav niti nisem prepričan ali obstaja pravilni slovenski izraz. Ghouli so pošasti, morda podobne vampirjem, le da se namesto s krvjo hranijo s človeškim mesom. Posedujejo tudi nekaj nadnaravnih sposobnosti, kot so odlični refleksi, hitrost ter hitro celjenje ran.
Poudariti gre, da so od navadnega bogaboječega človeka tudi nekajkrat močnejši. Obstajajo tudi zgolj pol-ghouli, ti lahko nastanejo po naravni poti, torej kadar se dva (eden izmed njiju mora biti človek drugi ghoul) malce preveč “zbližata”.
Drugi način, da nekdo postane pol-ghoul pa je, da ti zamenjajo enega izmed dragocenih organčkov z ghoulovim in tako se telo delno transformira.
Polovičkarji so po navadi celo močnejši od polnokrvnih, ni pa nujno, da imajo potrebo po človeškem mesu.
Zgodba sledi zglednemu, večnemu študentu Kanu Kanekiju, ki pa ima smolo in zgolj za mišji kakec preživi srečanje z Rize…Adrenalinski zmenek in pol…
V kritičnem stanju ga odpeljejo v bolnišnico, kjer relativno hitro okreva.
Po samem okrevanju spozna, da njegovo telo ni več čisto normalno in opažati prične spremembe. Spozna, da so mu med operacijo presadili organ ali dva ter ju zamenjali z Rizinovima.
Skozi zgodbo spremljamo Kanejevo postopno privajanje na novo življenje, spremembo diete in še marsikaj a ne smem povedati, da ne pokvarim zgodbe.
Ogled definitivno vreden, in mislim, da velja rek: Kratko a sladko.
Arena of Valor bo 5v5 MOBA igra, ki bo izšla v mesecu septembru za konzolo Nintendo Switch. Gre za zelo podobno igro kot sta League of Legends ali Dota 2, kjer se borimo v skupinskem boju proti drugim igralcem. Igro lahko že igrate na mobilnih napravah android in iOS, od septembra naprej tudi na Nintendo Switch, če si seveda tega lastite.
Spodaj si lahko ogledate napovednik, za Arena of Valor, ki prihaja na Nintendo Switch v septembru. Igra bo brezplačna, treba jo bo samo prenesti iz trgovine.