Vsake toliko se spomnim, da dandanes na mojem televizorju in znotraj kinov pogrešam dve stvari: epske zgodovinske filme in dejansko zabavne komedije, ki vsebujejo nekaj črnega humorja. Sem pač pripadnik stare garde gledalcev, ki mu že malce peša spomin in čeprav sem v zadnjih letih zagotovo pogledal že kakšno komedijo, se mi zdi, da mi je bila zadnja res smešna stvar 40-letni devičnik.
Pri zgodovinskih filmih situacija ni kaj preveč boljša, saj sem pri tem žanru nazadnje zabaval ob ogledu filma 300, a letos se zna končno zgoditi, da bom svojo knjižnico ogledanih izdelkov nadgradil z novim filmom. Ta se imenuje Napoleon in v sebi vsebuje praktično vse stvari, ki so nujne za njegov uspeh: v režiserski stolček se bo zopet usedel Ridley Scott, v glavni vlogi pa se bo pomudil Joaquin Phoenix.
Dvojec je skupaj že sodeloval v historični megauspešnici Gladiator, zdaj pa bo poskušal obuditi najbolj slavnega francoskega generala Napoleona Bonaparteja, ki je izkoristil nemirno zgodovino Francije in se preko vojske sčasoma okronal za prvega cesarja te države. Temu je sledilo obdobje osvajanj Evrope in cel spisek intrigantnih bitk, vse dokler ni pretiraval in v Rusiji doživel poraza, nakar se je začelo vse okoli njega rušiti. Sledili so upori v Evropi in na koncu je bil Napoleon odstavljen, nakar se je želel zastrupiti, a je samomor preživel, Francozi pa so ga nato izgnali na otok Elbo. Tudi tu ni bilo njegove zgodbe še konec, saj je z otoka pobegnil in zopet poskušal napasti Pariz, a je bil pri tem znova poražen v slavni bitki Waterlooja. Temu je sledil dokončni izgon na otok Svete Helene, kjer je živel zastražen do konca svojih dni.
Kakor vidite je imel Napoleon presneto razburljivo življenje in v bistvu je čudno, da še nihče ni poskušal skupaj spraviti epske obnove njegovega življenja. Po drugi strani pa niso vsi Ridley Scott, ki bi lahko dobili odobreni visok proračun, ki ga bo ta film očitno podjetno izrabil. Drugi napovednik vsebuje kar nekaj epskih scen: vidimo lahko priprave na spust giljotine in veliko množičnih bitk, kjer vse poka in se trese. Ko bi le ustvarjalci napovednikov nehali v svoje izdelke riniti predelave slavnih rock komadov – tokrat moramo poslušati Black Sabbath, ki niti približno ne paše v ta film.
Napoleon v kina prispe 22. novembra, nakar se bo zavihtel še na pretočni servis Apple TV+. Ridley Scott bo ta prehod na televizorje pospremil s posebno, razširjeno izdajo filma, ki bo dolga kar 4 ure.
Nekaj čudno pomirjujočega je pri spremljanju gledanja vožnje tovornjakov. Na YouTubu najdemo cel kup videov, kjer voznik v kabino zalepi kamero, ta pa nato snema vožnjo po različnih cestah in okolicah in navidez se pred kamero ne zgodi nič preveč razburljivega, pa imajo vseeno takšni posnetki tisoče ogledov.
Zakaj? Stvar je težko pojasniti, vendar pa vožnja tovornjaka za marsikakšnega predstavlja nekakšno svobodo in čeprav je takšen poklic lahko izjemno naporen, je sama vožnja do določenega cilja osvobajajoča in bržkone takšna nenehna potovanja pri voznikih vzbudijo tisti starodaven nagon staroselcev, ki so bili skoraj ves čas na poti in so se selili iz ene lokacije na drugo.
Seveda vožnja tovornjaka ni za vsakega, saj ta poklic zahteva veliko žrtvovanja osebnega življenja, zato so nekateri pograbili po naslednji najboljši stvari: virtualni simulaciji takšnega življenja in poklica, kjer se ob koncu dneva vedno lahko vstaneš in uležeš v objem tople domače postelje, namesto da bi moral smrčati na nagnjenem sedežu znotraj kabine.
Če vse skupaj vzamemo v zakup potem niti ni čudno, da je igra Euro Truck Simulator 2 iz leta 2012 med igralci še vedno tako priljubljena. Zadeva namreč nima neke prave konkurence, skozi leta obstoja pa si je nabrala tako veliko skupnost privržencev, da so si nekateri v njej ustvarili čisto prava virtualna podjetja.
Pri virtualnem tovornjakanju je poleg osnovne igre Euro Truck Simulator 2 obvezna tudi namestitev večigralskega moda TruckersMP. Ta vsebuje cel kup funkcij, ki iz igre naredijo verno simulacijo vožnje tovornjaka, razvijalec pa za ta mod neprestano dodaja nove posodobitve. Tudi Euro Truck Simulator 2 še vedno dobiva novo uradno vsebino – letos je denimo izšel dolgo pričakovani MAN TG3, ki je že osvojil srca mnogih igralcev.
Tudi pri Slovencih je Euro Truck Simulator 2 izjemno priljubljena zadeva in tudi mi smo dobili svoje prvo virtualno podjetje pod imenom Klemen Transport – Virtualno Podjetje, ki izhaja iz fizičnega podjetja s sedežem v Mengšu. Njihova zgodba seže v leto 2016, ko so začeli graditi to svojo virtualno skupnost, ki je hitro začela pridobivati na popularnosti. Od skromnih začetkov so kmalu postali del avtoprevoznikov, ki delujejo tako v Sloveniji kot v Evropi, ekipo pa te dni vodita Marko Tomše in Matej Zupančič, ki sta znana po svoji zanesljivosti in ljubezni do tovornjakov ter virtualne izkušnje Euro Truck Simulator 2.
Njihova virtualna ekipa trenutno šteje 26 predanih članov, ki svoj čas in strast posvečajo igranju in ta goreča skupnost je vedno pripravljena v svoje vrste sprejeti nove voznike – a seveda bo treba upoštevati določena pravila ter spoštovati medsebojni bonton. Vsi novi člani, ki bodo pridno vozili in spoštovali druge bodo nagrajeni z nagradami iz resničnega sveta, a to pride v poštev samo za tiste, ki so se pripravljeni zaobljubiti za daljši čas. Za pridružitev ne potrebujete nekega posebnega simulatorja – dovolj je že zagnanost, osnovno znanje igre in ljubezen do tovornjakov, ob pridružitvi pa bo poskrbljeno za brezplačno grafično preobrazbo vaših tovornjakov in prikolic.
Spoštovanje do igre in bonton do drugih igralcev sta vodilni viziji tega podjetja in ekipa se preko tega trudi biti vzor drugim prevoznikom: ne le v Sloveniji, temveč tudi v širšem svetu.
Pomembno je poudariti, da se Klemen Transport trudi predstaviti podjetje s svojimi avtentičnimi barvami belo, modro in rdečo in to zahtevajo tudi od vseh svojih voznikov. Tako se pač gradi skupnost, večina igralcev slovenskega virtualnega podjetja pa najraje vozi na promods mapi, ki zajema vse dele držav – vključno z našo Slovenijo. Tudi Promods mapa se redno posodablja in izboljšuje, zato vožnja nikoli ne postane dolgočasna, vsi vozniki pa redno prejmejo nove naloge preko dispečerjev, ki skrbijo za organizacijo prevozov vsak dan.
Za tehnikalije je poskrbljeno, zato boste vedno vedeli, kako trenutno stojijo vaše statistike: kilometri in dostave se beležijo v programih, kot sta TruckBook in Trucky. Pri vožnji nikoli ne boste sami, hkrati pa ne boste omejeni samo na voznike znotraj podjetja, saj vozniki redno sodelujejo pri konvojih, ki potekajo v različnih terminih in to v sodelovanju z drugimi podjetji.
V Klemen Transport virtualnem podjetju si želijo realno predstaviti nekatera druga popularna večja podjetja, kot so Lidl, Tuš, Hofer, Petrol in druge. Prav tako so pripravili posebno grafično preobrazbo prikolic za podjetji SOL Group in ekipo Petrol Slovenija.
Pridružite se jim in postanite del njihove skupnosti, ki deluje kot prava ekipa – z enakimi strastmi in cilji v svetu virtualnega prevoza. Vsem novim igralcem je ta hip zagotovljen prevoz kontejnerjev, razsutega tovora, hladilnikov, ponjav in različnih tekočin, zato ne boste sedeli na rezervni klopi ampak boste takoj imeli polne roke trdega, a obenem slastno zabavnega dela.
Letos smo dobili poplavo odličnih iger, zato bo delanje lestvice najboljših iger leta težka naloga, še težje pa bo okronati najboljšo igro leta 2023. Po drugi strani pa ni manjkalo niti slabih iger, medtem ko je dno lestvice prepričljivo držala igra The Lord of the Rings: Gollum – igra, ki je bila tako slaba, da je njen razvijalec Daedalic Entertainment preprosto obupal nad nadaljnjim razvojem iger, čeprav so industriji veljali že za veterane.
A glej ga zlomka: Gollum morda celo ne bo najslabša igra tega leta, saj se je včeraj rodil pogumni izzivalec. Gre za igro Skull Island: Rise of Kong, ki jo je razvil studio IguanaBee in založil GameMill, stvar pa je že takoj po izidu postala predmet množičnih norčevanj preko interneta.
Glede na igralne izseke je stvar videti naravnost katastrofalno in v bistvu je zgrajena že ideja igre. Kaj je največja privlačnost King Konga? Ogromna gorila seveda in kdo ne bi želel izkusiti takšne igre, kjer se vihtiš po pragozdu in se bojuješ z ogromnimi tiranozavri? No, Rise of Kong gre v drugo smer, saj nam želi predstaviti zgodbo Konga, ki mu kot mladiču umorijo starše, nakar se odpravi na pot maščevanja.
Skratka, Kong v tej verziji igri še ni odrasel in je pač običajna gorila, kar pomeni, da se boste skozi igro bojevali proti dolgočasnim nasprotnikom tipa rakci in pajki, zadnji šefovski obračun pa je proti nekakšnemu dinozavru, ki pa je videti kot malce večja kokoš.
I take back every bad thing I said about Godzilla PS4.@GameMillEnt King Kong deserves better than whatever this is supposed to be. pic.twitter.com/bDoHfEnH0g
A ni samo zgodba problem pri tem naslovu. Igralne mehanike se zanašajo na pritiskanje enega gumba, tako da je boj povsem brezvezen, vmes pa boste naleteli še na nekaj platformskih izzivov, ki pa so videti kot nekaj, kar je spočel nekdo, ki se je prvič srečal z ustvarjanjem stopenj.
Da grafične podobe sploh ne omenjamo, saj je ta videti še slabše od Golluma. Nekdo je celo opazil, da se v eni sceni razvijalcu ni dalo animirati izraz dinozavra, zato so preko njegove glave samo prilepili JPG sliko njegovega rjovenja.
Na Steamu sicer lahko najdemo še večje zmazke od tega naslova, vendar pa Skull Island: Rise of Kong drugačen, saj se prodaja za 40 €, za njim pa stoji založnik GameMill Entertainment, ki je v preteklosti založil že kar nekaj naslovov, ki so bili narejeni po zunanjih licencah.
Skratka, Rise of Kong je videti popolnoma zanič in če si želite podoživeti kakovostno izkušnjo največje gorile na svetu, potem je še vedno najboljša igra Peter Jackson’s King Kong: The Official Game of the Movie iz leta 2005, a to je dandanes izjemno težko pridobiti, saj je ne prodajajo na nobenem digitalnem servisu.
Koliko igralne baze si delita igri Fortnite in Alan Wake? Vprašanje ni tako trapasto, saj je eno večigralska streljačina, ki je namenjena vsem generacijam igralcev in je za igranje brezplačna na praktično vseh možnih platformah, medtem ko je drugo globoka psihološka grozljivka, ki bo ob svojem izidu zahtevala premijsko ceno.
A igri si delita založnika Epic Games, ki je bil njega dni tako velik navdušenec nad igrami finskega razvijalca Remedy Games, da je na mizo zmetal kupe denarja in razvijalca tako pripravil, da je po desetih letih vendarle začel delati na drugem delu serije Alan Wake. Vprašanje sicer ostaja, če bi se založnik v kaj takšnega spustil tudi v današnji ekonomiji, ko je bil primoran dvigniti cene V-Bucksov in odpustiti skoraj jurja zaposlenih.
Kovanje igre Alan Wake 2 se je začelo še preden so jim upadli dobički in zdaj je zadeva tik pred izidom, tako da je treba začeti delati tudi na promociji. In kje je to dandanes nujno narediti? V Fortnitu, seveda! Ta igra je sicer redno deležna promocij iger in filmov, vendar pa se je Epic Games tokrat malce bolj potrudil in namesto, da bi samo v igro porinil preobleko Alana, je raje spočel kratko enoigralsko izkušnjo, ki pokaže tiste najbolj pomembne dogodke prvega dela in igralce tako bolje pripravi na preigravanje nadaljevanja.
Remedy je sicer že izjavil, da za uživanje dvojke ne bo potrebno kakšno posebno predznanje, a seveda to drži samo na pol, saj bo drugi del direktno nadaljevanje, tako da bomo od izkušnje veliko več odnesli tisti, ki so jim znani dogodki originala. Posebna enoigralska kampanja znotraj Fortnita se bo imenovala Alan Wake: Flashback in je v bistvu nekakšna hitra obnova, ki pokaže tiste najbolj pomembne dele originalne kampanje. Kot igralec v bistvu ne bomo preigravali te stopnje, ampak bomo bolj porinjeni v vlogo gledalca, tako da bomo gledali vmesne sekvence in se sprehodili čez peščico glavnih stopenj, vsake toliko pa bomo lahko prebrali kakšno stipkano stran ali pa preko svetilke v resnični svet pripeljali predmete, ki jih je v kremplje dobila Tema.
Tako je Alan Wake: Flashback videti kot kratek napovednik, ki obnovi dogodke in smo jih vajeni gledati na Netflixu pred izidom kakšne nove sezone serije. Zadeva je povsem brezplačna in traja nekje slabe pol ure, poiščete pa jo lahko znotraj Fortnite Discoverja ali pa se do izkušnje dokopljete preko kode 3426-5561-3374.
Alan Wake 2 izide 27. oktobra, zaradi nravi založnika pa bo na PC-ju dostopen samo preko Epic Games trgovine in to po malce nižji ceni 49,99 €.
V igričarsko obliko prihaja nova pripoved iz rodovitne zgodovine Vojne zvezd, le da bomo tokrat gledali v malce manjši projekt, ki se bo izrodil na dokaj nepričakovanem mestu. Globalni fenomen Minecraft, ki kljub svoji več kot 10-letni starosti danes deluje bolje kot kadarkoli prej, bo namreč dobil Vojnozvezdno obarvani DLC imenovan The Path of the Jedi.
To bo enoigralska izkušnja, ki se bo dogajala v obdobju preddelov, specifično se gre za nekje obdobje znotraj filma Napad klonov in risane izvedenke Vojna klonov, tako da bomo na zaslonih gledali nekaj najbolj legendarnih Jedijev, ki so si kadarkoli nataknili kapuce in nato hipijevsko predavali o miru med vsemi bitji. Prvi napovednik pred kamere postavi Maca Winduja, Obi-Wana Kenobija in tudi Yodo, med pripadniki temne strani Sile pa se nahaja zloglasni General Grievous, ki mu bo družbo zagotovo delal še kak porednež.
Kaj točno bo zgodba vsebovala ni znano, a jasno je, da bomo zastopali vlogo mladega vajenca, ki bo nato moral skakati med različnimi planeti, ki bodo v Minecraft izvedenki nosili kvadratno obliko. Nakar nas časa nekaj mahanja z žaromečem in uporabljanja posebnih moči, ki bodo uboge droide razmetavale v vse smeri, vmes pa bomo gledali vmesne sekvence, ki nam bodo zgodbo preddelov ponudile v drugačni luči.
The Path of the Jedi je videti hudo zanimivo in čeprav cena zanj zaenkrat še ni znana, smo zanj dobili vsaj datum izida, ki se bo zgodil že 7. novembra. Za preigravanje boste potrebovali nameščeno kopijo igre Minecraft: Bedrock Edition, ki je vključena v katalog naročnine Game Pass.
Že kar nekaj časa nismo pisali o kakšni novi drami, ki bi se pojavila v svetu streamerjev. Vplivneži se očitno pripravljajo na zimsko spanje, zato je čas še zadnjič preusmeriti nekaj pozornosti nase in s tem pridobiti nekaj naročnikov.
V vojno sta se tokrat zapletla YouTuberja jacksfilms, ki drži 4,89 milijona sledilcev in YouTuberko Sssniperwolf, ki na tej platformi drži kar 34 milijonov naročnikov, na Instagramu pa njene avanture spremlja preko 5 milijonov ljudi.
Ravno te njene avanture so problem, saj se je jackfilms že večkrat spravil na njeno vsebino, ki zahteva zelo malo truda in jo je v bistvu označil za krajo. Sssniperwolf namreč največ dela na “react” vsebini – gre v bistvu za videe, kjer sama sebe snema med gledanjem vsebine drugih ustvarjalcev, nakar na njih reagira ali pa poda svoj komentar. Seveda dekla tudi ne izgleda slabo in vse to je dovolj, da dnevno dobiva nove naročnike in priliv denarcev, YouTuberjem tipa jackfilms pa tak način služenja ni všeč, saj v bistvu YouTuberka služi na račun drugih.
Vendar pa SSSniperwolf ni običajna vplivnica. Njeno pravo ime je Alia Shelesh in v preteklosti je bila že vsaj dvakrat aretirana. Nazadnje so ji lisice nadeli leta 2016, saj se je preveč glasno prepirala s svojim partnerjem in je bila zato na njiju poklicana policija. Leta 2013 pa je za zapahi pristala na račun oboroženega ropa, tako da je to punca, ki jo ni pametno preveč razjeziti.
Sssniperwolf just doxxed me on her IG.
Creepy, gross, violating.
What you do is disgusting. You steal content AND stalk youtubers. @YouTube demonetize this dangerous "creator" or just get her off your platform. She posted an IG story right outside our home and deleted it. pic.twitter.com/dxuXWGM7wv
Skratka, streamerka je imela nedavno dovolj tega, da je predmet jackfilmsovih posnetkov, zato je svoje sledilce na Instagramu povprašala, če naj tega obišče na domu, saj se ta nahaja samo 5 minut stran od njene trenutne lokacije snemanja. Seveda jo je internet priganjal k temu, da naj mu potrka na vrata.
Nekaj takšnega se je kasneje tudi zgodilo. Jackfilms sicer pravi, da ni ravno stopila v dnevno sobo, a je sredi noči res obiskala njegov dom in nato posnela njegovo hišo, vse to pa je nato delila preko Instagrama. S tem je pošteno prestrašila njega in njegovo ženo, ki sta se ta čas nahajala znotraj in glede na dokaj nasilno zgodovino streamerke je bil ta strah upravičen.
She ends this with, "Should I get a restraining order?"
Well, one of us showed up to the other's house tonight…and it wasn't me…hmmm…. pic.twitter.com/rG8uhWlvhq
SSSniperwolf pa pravi, da je zgodba povsem drugačna, saj naj bi jackfilms bil tisti, ki je nadlegoval njo in da zdaj dela celo dramo samo zaradi tega, ker se je z njim želela pogovoriti.
Jackfilms se z njo seveda ne strinja in zdaj poziva, da jo YouTube povsem odstrani iz platforme. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi popularni streamer Ludwig, ki pravi, da je bil njen obisk resničnega doma YouTuberja čisto prevelika eskalacija in bi jo morala doleteti neka kazen, a YouTube se zaenkrat na vso to dogajanje še ni odzval.
Založnik Paradox Interactive in razvijalec Colossal Order za konec tega meseca pripravljata splavitev težko pričakovane igre Cities: Skylines 2 – strategije, v kateri se bomo preizkusili kot planer razvoja ogromnega mesta. Glede na to, da EA-jeva serija SimCity že dolgo ne kaže znakov življenja, je bil original toliko bolj popularen, saj praktično ni imel konkurence, skupnost pa je nato za ta naslov spočela celo serijo modov, ki so mu še podaljšali življenjsko dobo.
Pričakovanja za drugi del so bila visoka, a zdi se, da se je razvijalec med snovanjem kode zapletel v nekaj težav. Igrin izid je bil namreč začrtan za 24. oktober, po novem pa tega datuma ne bosta ujeli verziji igre za konzoli Xbox Series X in PlayStation 5, saj bosta izšli šele spomladi 2024. Paradox je v izjavi za spletno stran IGN zgolj povedal, da za doseg sprejemljive kvalitete na teh konzolah potrebujejo več časa, vsi tisti, ki pa so igro prednaročili, bodo prejeli samodejno vračilo nakazanega denarja.
Tako bo 24. oktobra izšla samo verzija za PC, a tudi ta bo s sabo potegnila nekaj težav. Razvijalec je že konec septembra malce prestrašil svoje oboževalce, saj je dvignil mejo minimalnih in priporočenih sistemskih zahtev in to na dokaj visoko raven. Minimalne zahteve so sicer dokaj blage, a kdo ve kakšno igranje bodo omogočale, saj zraven niso pripisane ločljivosti. Priporočene pa zahtevajo že novejše procesorje kot sta Intel Core i5-12600K in AMD Ryzen 7 5800X, medtem ko bo treba posedovati vsaj grafično kartico RTX 3080.
Hello Mayors!
We've always believed in transparency with the community & we're here to share the latest developments on Modding in Cities: Skylines II, as well as an update on performance.
Razvijalec te zahteve opravičuje s tem, da je Cities: Skylines 2 pač naslov naslednje generacije in zato zahteva bolj sodobno opremo. Vendar pa se zdi, da tudi če izpolnjujete vse zahteve, končni izdelek morda ne bo deloval po pričakovanjih. Razvijalec je na uradnem forumu zapisal, da se je ekipa trudila dostaviti dobro optimizacijo, a da niso dosegli svojih začrtanih ciljev, so se pa zaobljubili nadaljnji podpori preko posodobitev.
Če beremo med vrsticami je jasno, da bo Skylines 2 vseboval težave z optimizacijo, česar smo igralci postali že vajeni. Leto 2023 je resda izdalo cel kup naslovov, a veliko njih preprosto ni doseglo želene optimizacije: nam je nazadnje povzročala težave dirkaška igra Forza Motorsport, nedavno pa je izšel še Lords of the Fallen, ki slabo teče tudi na aktualni generaciji konzol.
Se pa redko pripeti, da založnik še pred izdajo igre opozarja na vse prihajajoče težave. Paradox pravi, da to dela zaradi transparentnosti, a nam se bolj zdi, da se vnaprej pripravljajo na plaz pritožb in v bistvu želijo igralcem prodati nedokončan produkt, ki mu bo za povrh vsega še umaknjena podpora za Steam Workshop.
Ste že mislili, da bomo leto 2023 čez spravili brez enega samega POP-UP dogodka znotraj nakupovalnega središča Citypark v Ljubljani? No, vaš napad panike je bil neupravičen, saj se seveda tudi letos vračamo razveseliti stare in mlade igralce, dan pa znamo popestriti tudi tistim, ki se bodo samo sprehodili mimo naših stojnic, kar jim bo sprožilo globoko ljubezen do igričarstva, za katero sploh niso vedeli, da se skriva v njih.
Seveda tole tudi ni edini POP-UP dogodek, ki smo ga izvedli letos, saj smo serijo njih spočeli znotraj trgovine Mimovrste, le da je tam šlo za izvajanje raznih turnirjev, medtem ko bomo 3. in 4. novembra v Citypark Ljubljana spočeli bolj splošni dogodek, ki bo za udeležbo povsem brezplačen in bo omogočal vrsto atraktivnih preizkušenj.
Veterani naših dogodkov že veste, kaj vas čaka in vsa pričakovanja bodo seveda izpolnjena. Na lokaciji vas bo pričakala vrsta Lenovo Legion igričarskih računalnikov, s pripadajočimi monitorji in periferijo podjetja UVI. Vsi ti PC-ji bodo prosti za uporabo in na njih bomo pred tem naložili tiste najbolj popularne večigralske igre kot so Fortnite, League of Legends, Counter-Strike 2 in Valorant, vi pa se samo usedete, bodisi sami ali pa v družbi s prijatelji, in se spravite v starošolsko doživetje LAN zabav.
Tam bodo tudi konzole PlayStation 5, ki bodo omogočale spopade 1v1 v nogometni igri FC 24, seveda pa nismo pozabili niti na VR zabavo, ki je že tradicionalen spremljevalec naših dogodkov. Novost letošnjega dogodka bodo očala Meta Quest 3, ki so svoje rojstvo doživela šele v začetku tega meseca in ponujajo noro kombinacijo VR in AR igranja. Potem je tu seveda igra Beat Saber, ki vedno priskrbi nekaj plesne zabave, vsaj ena VR očala pa nameravamo povezniti tistemu, ki se bo spravil v dirkanje na simulatorjih UVI Racing.
Ti bodo seveda tudi tokrat prisotni, letos pa nameravamo na njih povezniti volan Logitech G923, ki bo poskrbel še za bolj odzivno dirkanje, medtem ko vas boste ovinke preganjali znotraj iger Project Cars 2 in Gran Turismo 7. Podjetje UVI bo na dogodku predstavilo dva nova simulatorja dirkanja: UVI Racing SIM Extreme, ki je zdaj že na voljo za nakup, drugi pa je še v alfa stanju, a je že na voljo za testiranje.
Na prav posebni postaji bo poskrbljeno za tiste, ki imate radi malce počasnejšo vožnjo, z lepim pridihom kmetijske mašinerije. Skupaj z Logitechom bomo namreč preko posebnega volana in gumbov poskrbeli za verno preizkušnjo izjemno popularne igre Farming Simulator 22.
Seveda to še zdaleč ni vse, saj bomo poskrbeli tudi za kakšno lepo presenečenje, obiskovalce pa bo zabaval popularni YouTuber WORTEX.
Letošnja novinca pod seznamom pokroviteljev sta VALÚ in plačilni sistem PaySafe. Oba nam omogočata lažje upravljanje z digitalnim plačevanjem, VALÚ pa omogoča še nakup PaySafe plačilnih kartic, zaradi česar sta popolna partnerja.
Na koledarčku si tako obkrožite 3. in 4. november, saj bosta to po novem igričarska dneva in se vidimo zopet v Citypark Ljubljana – tokrat bo lokacija malce drugačna, saj se bomo premaknili pred trgovino Humanic.
Po skoraj četrtini stoletja neumornega dela se iz toplih pisarn razvijalca Bethesda Softworks poslavlja eden od najbolj prepoznavnih obrazov tega studia. Ne, to ni Todd Howard, ki še vedno ostaja na čelu razvijalca, ampak njegov podpolkovnik Pete Hines, ki bi ga mnogo ljudi prav tako lahko označilo za obraz Bethesde.
Pete je svoje potovanje pri Bethesdi začel leta 1999 v bolj skromni vlogi, njegova odgovornost pa je skozi leta napredovala, dokler na koncu prišel do skoraj samega vrha Bethesde. Čeprav je Todd ostal glavni in je tudi bil tisti, ki je na odru spočel tiste največje najave prihajajočih iger, je Pete nato vedno poskrbel za intervjuje in se v teh spravil malce bolj globoko pogledati v pravkar najavljene naslove.
Po 23 letih dela pa se je Pete odločil, da zapusti razvijalca in skoči v prelestne vode upokojitve, ki mu bodo omogočale raziskovanje njegovih drugih hobijev. Odločitev zanj ni bila lahka, saj je pri Bethesdi razvil impresivno kariero, a nedavna splovitev Starfielda se mu je zdela kot pravi trenutek, da ugasne luči v svojem kotu pisarn in za sabo zapre vrata.
Slovo je bilo tako obojestransko in uradni računi Bethesde na X-u so za Hinesa spisali lepa poslovilna sporočila, sam pa je nato še dodal, da bo vedno ostal oboževalec tega razvijalca in del njegove skupnosti.
Na isti dan pa se je od razvijalca poslovila še ena pomembna oseba: William Shen. Tip morda resda ni tako slaven kot Pete Hines, a je pri Bethesdi delal skoraj 15 let in je bil tisti, ki je oblikoval glavne in stranske naloge za igre Skyrim, Fallout 4 in Fallout 76, pri dodatku Far Harbor za Fallout 4 pa je prevzel tudi vodilno vlogo oblikovanja nalog. Njegov talent je bil očiten, saj Far Harbor mnogi še danes hvalijo kot veliko boljšo izkušnjo kot pa tista, ki je ponudila kampanja znotraj Fallouta 4. Nakar je to vodilno vlogo ponovil še v nedavno izdanem Starfieldu.
Excited to announce that I've joined Something Wicked Games! I'll be working alongside an incredible group of roleplaying game developers, and it's amazing to think we have veterans from Bethesda, Obsidian, and Bioware all on one team. https://t.co/kIfie3NH3K
William pa se za spremembo od svojega kolega ne namerava upokojiti, ampak bo skočil v naročje razvijalca Something Wicked Games, ki ga je lani ustanovil še en veteran Bethesde Jeff Gardiner. Jeff in William bosta zdaj delala na svoji prvi skupni igri imenovani Wyrdsong, ki ima presneto zanimivo premiso: igra se bo odvijala znotraj srednjeveške Portugalske, s primesmi fantazije, igra pa bo zgrajena na pogonu Unreal Engine 5, a datuma izida še nima.
Če kaj cenim pri Sonyju je to njihovo zaupanje v svoje spočete izdelke. Založniki nam sicer redno priskrbijo kode za opis svojih prihajajočih iger, a večinoma jih dobimo samo nekaj dni pred izidom, včasih pa celo na isti dan. Sony nam po drugi strani redno servira kode svojih ekskluziv in to dolgo preden bodo te prispele na prodajne police. To pomeni, da imajo v svoje izdelke zaupanje in pri Spider-Manu 2 so na tem področju dosegli svoj rekord, saj smo se v igranje lahko podali že 28. septembra – skoraj tri tedne pred uradnim izidom.
Njihovo samozaupanje je bilo seveda upravičeno, saj je Spider-Man izredno cenjeno ime, za katerim stoji razvijalec Insomniac Games, ki redkokdaj brce v temo. Tudi tokrat so se pri izdelavi novih avantur Pajkomoža odlično odrezali in tole je naslov, ki ga bodo imeli radi vsi privrženci prvega dela, ob njem pa se bodo zabavali tudi privrženci Marvela. A če vam original iz 2018 ni dogajal in vam tudi samostojni dodatek Miles Morales ni spremenil mišljenja, potem tudi Spider-Man 2 ni bil ustvarjen za vas. Drugi del se namreč zgleduje po prvencu in tega na marsikakšnem mestu razširi, a morda je prerisovanja osnovne makete za pikico preveč.
Razvojna ekipa: Insomniac Games Založnik: Sony Platforme: PS5 Nakup: uradna stran Datum izida: 20. oktober 2023 Igrano na: PS5
VIDEO RECENZIJA
Spider-Man 2 za preigravanje ne zahteva kakšnega globokega poznavanja preteklih dveh delov, a je vseeno dobro če ste z dogodki vsaj približno seznanjeni. Če se morda ne spomnite ravno dobro avantur iz leta 2018 vam jih na obrazloži kratki video, nakar smo že porinjeni v raziskovanje New Yorka, ki je tokrat še večji kakor prej, naš junak Peter Parker pa po dogodkih originala poskuša ujeti ravnotežje med mirnim življenjem s svojo izvoljenko Mary Jane in vsemi nalogami, ki jih s sabo prinaša njegova superherojska persona branilca mesta. K sreči mu breme poskuša malce razbremeniti njegov Padawan Miles, ki zdaj ni več vajenec ampak polnopravni Spider-Man, obema pa po novem preti nova nevarnost v obliki lovca Kravena, ki je skupaj s svojo armijo pomagačev prispel v New York, tip pa je tako močan, da si je za nov lov izbral največje zlobneže, ki so se kdaj postavili naproti Spider-Manu.
To je ta osnovni zaplet, ki po velikem Jabolku natrosi cel kup glavnih nalog in stranskih misij ter opravkov, a v bistvu je to samo en del veliko večje zgodbe. Kraven v bistvu sploh ni glavni antagonist, saj ta laskavi naslov pripade Venomu, kar v bistvu ni presenečenje, saj ga je Insomniac dolgo oglaševal kot pomembnega nasprotnika v tem drugem poglavju. Nanj sem med preigravanjem kar malce pozabil, nakar sem bil presenečen, ko sem opravil, vsaj tako sem mislil, zadnji šefovski spopad in sem pričakoval samo še zaključno sekvenco, a sem bil v bistvu takrat šele nekje na treh četrtinah kampanje.
Animacije obrazov včasih izpadejo nekam revno.
Kdo je Venom in kako ta sploh pride na sceno vam znotraj te recenzije ne nameravam razkrivati, saj zgodba vsebuje kar nekaj takšnih manjših in večjih preobratov, ki jih morate izkusiti sami. A nič vam ne bom pokvaril če vam povem, da je zgodba tokrat veliko zanimivejša od prejšnjega dela, saj vsi liki dobijo več osebnosti, tekom igranja pa lahko iz njihovih dialogov in medsebojnih interakcij dobimo bolj celotno predstavo oseb, ki vsebujejo svoje plus in tudi minuse. Peter denimo še vedno sanja o rešitvi sveta, ki bi ga rad rešil tudi brez pajkic, saj se mu ne da več neprestano iz rok izstreljevati lepljive mreže, a po drugi strani se ne ozira na dejstvo, da finance medtem ne čakajo, zato mora vse stroške prevzeti njegova dekla. Miles je po drugi strani kot najstnik neodločen glede svoje prihodnosti, hkrati pa se razdaja na vse strani in goji ljubosumje do Petrovega najboljšega prijatelja Harryja Osborna, ki je bil v prejšnjem delu zgolj površno omenjen, zdaj pa nastopa v eni od glavnih vlog.
Zgodba je torej dobra in vleče naprej, spremljamo pa jo lahko iz več zornih kotov. To gre na račun ene večjih novosti nadaljevanja, saj zdaj lahko prosto preklapljamo med Milesom in Petrom, vsak pa nosi svoje obarvane pajkice in posebne sposobnosti. To je lepa sprememba ustaljene formule, a ni spet tako revolucionarna, kot pa nam je bila obljubljena v napovednikih. Med igranjem oziroma raziskovanjem velemesta namreč nimamo ravno veliko razlogov, da bi preklapljali med likoma, saj pač oba izstreljujeta mreže in se z njima vihtita med stolpnicami, ker pa je mesto zdaj večje so razvijalci vdelali vsem preoblekam posebna krilca, zaradi katerih lahko zdaj praktično letimo. Premikanje po velemestu je zdaj postalo še bolj zabavno in čeprav lahko zdaj preko razreševanja nalog odklepamo mesto teleportacije za različne dele mesta, sem mnogokrat vseeno šel do cilja peš, saj je bilo že samo potovanje prava poslastica. Poleg samega vihtenja in letanja lahko na določenih točkah naletimo na posebne pospeševalnike, ki nas izstrelijo kot raketo, vsake toliko pa lahko sprožimo tudi fračo, ki nas katapultira in četudi pademo v morje lahko po njem nekaj časa enostavno frajersko surfamo, dokler ne naletimo na naslednje mesto oprijema.
Navdušenci na Pajkomožem boste veseli celega kupa preoblek, ki jih lahko nataknete na oba junaka.
Med tem potovanjem boste naleteli tudi na vrsto surovin, ki jih najdete v skrinjah, to pa nato uporabite za izboljšanje opreme, ki bo zdaj igrala bolj pomembno vlogo. Čakajo vas tudi stranske misije, ki so lahko daljše ali krajše, vmes pa najdemo tudi razne opravke, ki so včasih pravo zabijanje časa in so tam pač zato da imamo kaj za početi. Sem notri lahko denimo prištejem iskanje kristalov, ki so padli iz riti Sandmana, pri teh pa je treba vedno opraviti bojevalno sekvenco proti valovom peščenih stvorov, ki so presneto dolgočasni, za poplačilo pa na koncu dobimo preobleko, ki jih je tokrat še več kot prej in čeprav so lepe, kakšnega resnega bonusa pri naših bojevalnih sposobnostih ne dodajo.
Kar se tiče boja se boste igralci originala tule počutili kot doma, čeprav je Insomniac pri njem vpeljal kar nekaj konkretnih sprememb. Vsakega srečanja se lahko lotite najprej tiholazniško ali pa se zavihtite direktno na glavo prvega nasprotnika, čemur nato sledi karnaža. Vsak od teh pristopov vsebuje svoje prednosti, čeprav sam priporočam, da se poslužujete prikritega pristopa. Pri tem vam bo zdaj na pomoč prišla nova sposobnost, ki nam omogoča izstreljevanje mreže, kar iz te naredi vrv, na njo pa lahko prilepimo nič hudega sluteče nasprotnike. Tako lahko ob previdnem igranju polovimo celo sobo in se nato mirno spravimo do naslednjega objektiva. Če se v situacijo spravimo akcijsko potem nam ne bo treba s tepežem pospraviti samo cele sobe grdavžev, ampak tudi okrepitve, kar zna biti, še posebej na začetku, hudo težavna naloga.
Ne vrti se vse okoli pretepanja in frajerskega izstreljevanja lepljive mreže, saj igralno formulo popestrijo tudi razni vložki kakor je denimo DJ-anje.
Mikastenje je v osnovi enako prvemu delu, le da je tokrat stvar nekam težja. Praktično vsak drug nasprotnik vihti strelno orožje, tako da bo treba na bojišču ves čas sprožati udarce, se izmikati in skakati iz enega konca sobe na drug. Napadalcev je tokrat veliko več in včasih se vprašaš, kako je Kraven sploh lahko nabral tako ogromen bataljon pripadnikov in s čim jih sploh hrani, saj je njihova številčnost naravnost absurdna. K sreči je tudi naš junak pridobil nekaj novih trikov: poleg tehnoloških onegajev kot so mrežne bombe, ki vse nasprotnike potegne skupaj ali pa posebnih jeklenih pajkovskih nog, ki jih na hrbtu nosi Peter, je tu še Miles, ki se zanaša predvsem na električne napade. Oba Spider-Mana se tako igrata malce drugače, ta razlika pa postane še večja, ko Petrova različica dobi napadalne sposobnosti črnega simbiota, ki mu nato postopoma začne mračiti um.
Tudi šefi so napeti in vsebujejo več faz, pri njih pa največ šteje sposobnost pariranja posebnih udarcev. Ko proti vam nekdo sproži rdeč udarec je na vas, da v tisti sekundi stisnete blokado, s čimer omamite nasprotnika. Šefi takšne napade sprožijo zaporedoma, zato bo treba tudi večkrat zadeti radodarno okno blokade, zato morate biti ves čas na prstih. Morda je malce tečno samo dejstvo, da gredo ti šefi skozi več faz in velikokrat se zgodi, da mu življenjsko črto zbijete na ničlo, nakar se zgodi vmesna sekvenca, nakar je treba premagati novo fazo, ki se igra praktično identično in nekateri šefi, še posebej proti koncu – vsebujejo tri ali pa celo več faz.
Mesto je zdaj večje, za hitrejše prečkanje pa smo dobili letalno obleko.
Kar se tiče grafike je tole lepa igra, vendar pa sem od prehoda na samo PlayStation 5 pričakoval bolj konkretno nadgradnjo. Spider-Man 2 je sicer še vedno čudovit in pohvaliti moram skoraj instantno nalaganje stopenj ter napredno podporo ploščka DualSense, a stvar me ni tako odpihnila kot leta 2018, ko sem prvič poprijel original. Drznil bi si omeniti, da so na nekaterih mestih obrazne animacije nekam zastarane, med igranjem pa sem bolj proti koncu zabeležil nekaj rušenja, a verjetno bodo te stvari popravljene do izida.
Spider-Man 2 na koncu dostavi vse tisto, kar so oboževalci zahtevali, a kakšne bistvene spremembe ne pričakujte in ta razkorak med obema deloma lahko primerjamo preskoku iz God of War na God of War Ragnarok. Vsebine je vsekakor več, vendar pa je sama zgodba na nekaterih mestih preveč razpotegnjena, zaradi česar malce utrpi tempiranje dogodkov.
Splošno gledano pa je tole zabaven naslov, ki nam s koncem namigne tudi na tretji del, ta pa zna biti na račun razpleta zgodbe drugačen in igralno bolj pogumen od svojega predhodnika.
Medtem, ko se na polju YouTuba vsak dan bijejo čedalje večje bitke glede blokiranja oglasov, ki smo jih lahko preskočili vsaj na brskalnikih, a nam zdaj Google želi vzeti še to možnost, je svet navadnih televizijskih kanalov, za katere je treba operaterjem odšteti mesečno naročnino, povsem drugačen in naravnost prežet z reklamami.
In nikjer to ni bolj očitno kot pri oddaji Slovenija ima talent – televizijskem resničnostnem šovu, kjer se pretakajo krokodilje solze in je že ob prvem nagovoru vsakega tekmovalca jasno, kdo bo šel naprej v finale in kdo bo dobil zlati gumb. Tehnika nastopanja se tu ni spremenila: stopi na oder z žalostno zgodbo in če pod roko držiš kak prisrčni pomladek toliko bolje, pomaga pa če imaš še nekaj talenta, očitno pa je čisto v redu tudi če sodniku malce popihaš na dušo. Tako je denimo včeraj neka skupina iz plesnega društva Kazina priredila v redu nastop, ki pa je žiranta Andreja tako navdušila, da jim je podelil zlati gumb, zraven pa je omenil, da je tudi sam začel svojo plesno pot v tem istem društvu. Navzkrižje interesov morda?
Če smo že pri pritožbah, lahko morda nehamo gledati nastope profesionalnih glasbenikov? Včeraj je denimo pred mikrofon stopil Urban Vidmar, ki že sodeluje z glasbeno založbo Menart Records in ima na YouTubu leto star videospot, ki poseduje 140k ogledov. Dobil sem vtis, da bi morala Slovenija ima talent podpirati zagon novih karier, ne pa da se podpira ljudi, ki so že slavni in nastopov na takih oddajah v bistvu ne potrebujejo. Kot da bi mi naredili tekmovanje Top YouTuber Slovenije, nakar bi se tekmovanja udeležil MrBeast in pobral glavno nagrado.
A bolj kot ti felerji so me včeraj načudili oglasni bloki te oddaje, ki so postali že naravnost komični. Se pritožujete nad YouTubom, ki vam vsake toliko v obraz porine 20 sekund oglasa, ki ga lahko nato preskočite? Slovenija ima talent reklamni bloki se po dolžini lahko počasi primerjajo s trajanjem same oddaje.
To je dobro razvidno, če primerjamo obsežnost ene epizode na POPTV-ju in Voyotu. Voyo, ki vsebuje oddaje brez oglasov, 4. epizodo po dolžini zakoliči na 1 uro in 12 minut. Različica na POPTV-ju pa traja kar 1 uro in 50 minut, kar pomeni, da ves ta manjkajoči čas zasedejo reklame. 38 minut reklam je ogromno, a še bolj najeda razporeditev reklamnih blokov, saj so ti čisto preveč skupaj in če oddajo gledaš samo na pol in vmes malce brskaš po telefonu, se ti na trenutke zdi, da se je ena reklama komaj končala in že se je začel nov oglasni blok.
Radovednost me je pripeljala do tega, da sem stvar primerjal ob koncu oddaje in zgoraj naložil video, kako je stvar vidna v praksi. Tako vidimo, da en reklamni blok najprej traja 7 minut in 4 sekunde, nakar gledamo dejansko oddajo, ki v dolžino znaša samo 8 minut in 14 sekund, preden jo spet prekine nov reklamni blok, ki je tokrat še daljši in znaša kar 7 minut in 18 sekund. Nakar spet dobimo 11 minut vsebine in to spet prekine krajši reklamni blok, nakar je oddaje konec, temu pa nato sledi spet daljši reklamni blok, preden skočimo v naslednji del programa.
Skratka, poplava oglasov je konkretna in ob tem se mi je porodilo razmišljanje, zakaj sploh še plačujem operaterju mesečen izdatek za gledanje programov, če pa imam praktično vse na voljo preko Voyota in to brez reklam. Filmi in ostalo je že dolgo porazno in res se mi zdi, da so te klasične naročnine televizijskih shem samo še farsa za nudenje nekih kanalov, ki nam nato lahko servirajo oglase in je nastopil že skrajni čas, da malce zaropotamo in ta naval reklam zmanjšamo ali pa se enostavno odpovemo naročninam in v celoti skočimo v svet pretočnih servisov.
Serija iger Gothic je tako posebna, da bi v bistvu lahko bila svoj žanr. Tako kot je Dark Souls spočel žanr iger “soulslike” bi lahko Gothic izdelal svojo nišo “gothiclike” izdelkov. Poudarek je tu na besedni zvezi “lahko bi”, saj Gothic nikoli ni za sabo dobil nekega res velikega založnika, ki bi dal razvijalcu ves potreben proračun in čas, ki bi te igre porinil v splošno javnost. Zato je ime Gothic že 20 let zavezano evropskemu občinstvu, visoko priljubljenost pa drži tudi znotraj Rusije.
V bistvu so Rusi največji fanatiki Gothic univerzuma, saj so njihove roke spočele nekaj največjih modov za prva dva dela, ki osnovnima kampanjama dodata desetine ur sveže vsebine. Nekaj največjih navdušencev se je zdaj zbralo pod ime Fire & Frost, njihov prvi projekt pa nosi ime Grayshaft.
Razvijalci so tekom razvoja izdali že nekaj igralnih napovednikov in svojega navdiha ne skrivajo, saj priznavajo, da so veliki oboževalci Gothica, zato so želeli spočeti igro, ki bi sledila njegovim davno začrtanim smernicam. In igralni napovedniki resnično obetajo, saj ti je dovolj že minuta gledanja in ti je jasno, da je ekipi jasno, kaj je iz prvih dveh delov naredilo takšna legendarna izdelka.
Tu imamo nekam neroden boj, ki pa je še vedno funkcionalen in je privlačen ravno zaradi svoje preprostosti: tu imaš dva tipa udarcev, nakar se lahko malce izmikaš, v pomoč pa ti je lahko tudi lok. To je v bistvu to in Gothic navdušenci vam lahko povedo, da česa več v bistvu niti ne potrebujejo. Za večjo zadano škodo in odpornost bo treba poiskati boljšo opremo ali pa to nakovačiti, seveda pa to ne bo tako lahko, saj bo v svetu Grayshafta vsak kos opreme izjemno dragocen.
Kot rečeno, boj ni videti hudo napreden, a “gothiclike” tega sploh ne potrebuje. Pri teh igrah namreč veliko več šteje živ svet, ki ga dopolnjujejo zanimive lokacije in liki, na katere se lahko dejansko navežeš. In tudi na tem mestu Grayshaft obeta, saj razvijalec pravi, da bo svet bolj majhen, a zaradi tega bodo lokacije bolj globoke in unikatne, zaradi česar jih boš kmalu lahko začel navigirati na pamet. To je dobro, saj igra ne bo vsebovala nobenega GPS pokazatelja, ki bi ti označil točno kam te mora odnesti pot, zato se bo treba zanašati na navodila, ki ti jih podajo NPC-ji, nakar bo treba redno gledati na mapo, ki jo bo treba potegniti iz inventorija.
Skratka, Grayshaft je videti obetavno, a ima pred sabo še dolgo pot. Datum izida zaenkrat še ni znan, lahko pa pridno spremljate YouTube kanal razvijalca, ki redno izdaja nove posodobitve. Če so vam morda všeč takšne ruske kopije zahodnih iger potem vam bo zagotovo zanimiv tudi projekt Смута, ki poskuša posnemati igro Kingdom Come: Deliverance.
Mravlje imamo za nekaj samoumevnega, a v bistvu so to hudo inteligentne žuželke, ki imajo dejansko hierarhijo in delovne navade iz katerih bi se lahko česa naučili tudi ljudje. Če so vam bile že od malih nog žuželke fascinantne in se vam zdi, da industrija videoiger dandanes dela samo še neoriginalne igre in predelave, potem zna biti nedavno najavljen projekt Empire of the Ants kot naročen za vas.
Na njem delata založnik Microids in razvijalec Tower Five, ki sta vse presenetila z napovednikom, ta pa pričara čudovito grafično podobo in pred nas postavi divjino majhnih organizmov, ki se v stotinah gužvajo na enem zaslonu. Igra bo zgrajena na pogonu Unreal Engine 5 in razvijalec pravi, da bo tole v bistvu nekakšna realnočasovna strategija, kjer bo veliko štelo planiranje, sklepanje zavezništev z drugimi žuželkami, prisotno pa bo tudi nekaj ločene tretjeosebne akcije, ki je razvidna tudi iz napovednika.
Razvijalec obljublja razgiban teren, ki ga bo krasil dinamičen sistem dneva in noči, prisotno pa bo tudi nekaj RPG razvoja mravlje, tako da bomo lahko z uspešnim vlaganjem izkustvenih točk vplivali na našo hitrost in odpornost na razne poškodbe. Svet žuželk je namreč neizprosen, tako da nas čaka tudi nekaj boja za preživetje, kako pa bo to videti pa zaenkrat še ni znano.
Igra Empire of the Ants sicer ni popolnoma originalno delo, saj zadeva izvira iz istoimenske knjige avtorja Bernarda Weberja, ki v sebi nosi nekaj znanstvenofantastične primesi.
Datum izida je zaenkrat napovedan za 2024, igra pa bo izšla na PC-ju in konzolah – te sicer niso bile poimensko navedene, a glede na grafično podobo sklepamo, da Empire of the Ants ne bo izšel na prejšnji generaciji konzol.
Današnji vsakdan je praktično postal povsem digitalen. Namesto prisrčnih pisem v ovojnicah naokoli zdaj raje pošiljamo e-poštna sporočila, iger ne kupujemo več v škatlah, kjer nas je poleg CD-ja oziroma DVD-ja razveselil še podroben vodič ampak jih samo preko dveh klikov prevzamemo na Steamu, spremenil pa se je celo svet denarja, saj fizične bankovce potrebujemo samo še za nabavo bureka pri lokalni pekarni.
Dansko podjetje TickrMeter ApS je leta 2021 prišlo na brihtno idejo, da bi spremljanje delnic in kriptovalut preselili iz digitalnega na malce bolj fizični svet. Namreč tudi svet Wallstreeta se je spremenil in če si se včasih za trgovanje z delnicami moral kregati v nagužvani sobi, ki je imela polno kričečih istomiselnežev, lahko zdaj vse to počneš doma iz naslonjača domačega fotelja.
Vendar pa nekateri še vedno pogrešajo nekaj tega fizičnega sveta in iz tega se je rodil izdelek TickrMeter, ki omogoča nekaj obujanja spominov, brez da bi ob tem trpela efektivnost.
Zgodba tega izdelka se je prav tako začela leta 2021, saj so ustvarjalci podporo za snovanje nabirali preko spletne platforme Indiegogo. In tam so naleteli na ogromen uspeh, saj jim je uspelo nabrati skoraj pol milijona evrov podpore, zaradi česar je TickrMeter lahko zaživel v svoji polni obliki.
Takšnega smo v roke prejeli tudi mi in se z njim malce pozabavali. Dizajnersko je to sila preprost izdelek, saj v bistvu gledamo v črno škatlico, dimenzij 3,78 x 9,67 x 3,98 cm, ki na sebi ne skriva nekih bajnih priključkov, saj v bistvu iz nje vodi samo en kabel za napajanje. Na vrhu boste opazili še manjši luknjici, ki služita v bistvu povezovanju dodatnih TickrMeterjev, saj lahko v slogu Legic zlagamo enega na drugega in si tako razširimo nabor hkratnega spremljanja investicij.
Namestitev je prav tako izredno preprosta. Škatlico priklopimo na napajanje preko kabla USB, nakar se na njo povežemo Wi-Fi povezave telefona. Ko je enkrat stvar povezana se bo naprava sinhronizirala z vašim telefonom, nakar samo še ustvarimo račun in se spravimo v igro spremljanja delnic in kriptovalut.
Zadevo bo najlažje upravljati preko brskalnika na PC-ju, saj tam lahko preko preprostega vmesnika poiščemo želeno delnico ali kriptovaluto, si nastavimo interval osveževanja ter trg in že se bo zadeva sinhronizirala na napravo, kjer vam bo preko zaslona, ki v premer znaša slabe tri palce, sporočala trenutno stanje, datum in procente rasti izbrane valute.
Zaslon je izjemno varčen, saj deluje na principu e-inka, ki ga najdemo na raznih elektronskih bralnikih. To pomeni, da je tudi baterija izjemno varčna, saj TickrMeterja ni treba imeti ves čas priklopljenega na napajanje, ampak ga lahko prosto prestavljate po sobi ali pa ga vzamete na pot. Dodatna prednost te naprave je dejstvo, da vam ni treba ves čas spremljati v zaslon, da bi vedeli kaj se trenutno dogaja na trgu. Ob stranici namreč svetijo tudi barve, ki nam hitro pritegnejo pozornost ob potencialnih spremembah: zelena pomeni, da valuta raste, rdeča da je padla, modra pa da je dosegla našo vrednost, ki smo si jo zastavili v nastavitvah.
Kakšnega večjega filozofiranja ta izdelek ne potrebuje, saj je res enostaven za namestitev, vse njegove funkcije pa takoj vidite, ko se prijavite v uporabniški račun. Na žalost stvar ne podpira slovenskega trga, tako da se boste morali zadovoljiti s ponudbo delnic ZDA, Združenega kraljestva, Kanade, Hong Konga, Švedske, Norveške, Danske, Finske, Latvije, Estonije, Nemčije, Nizozemske, Francije in Švice. Teh mej seveda ni pri kriptovalutah, saj te niso omejene na posamezne teritorije, tako da njihove rasti in padce spremlja vsak.
Žanr “boomer shooter” je s sabo prinesel kar nekaj prvoosebnih iger, ki jih drugače ne bi nikoli ugledali. Med njimi se je leta 2022 rodil naslov Forgive Me Father, za katerega tudi sam pred današnjim dnem še nisem slišal, a potem, ko je razvijalec Byte Barrel najavil nadaljevanje in za tega na Steamu izdal demo, ki ga je pospremil še z lepim prikazom igranja, sem se odpravil pozanimati za originalom in presenečeno sem spoznal, da ta nosi zelo visoke ocene in je bil rojen samo leto in pol nazaj.
Tako kot vsi boomer shooterji se tudi Forgive Me Father 2 igra iz prvoosebnega pogleda, grafična podoba pa je morda malce zastarela, a to je del njenega šarma, saj nas napadajo raznolike 2D podobice, ki jih je treba pokoriti z raznoraznimi orožji, igra pa nosi v sebi nekaj pridiha grozljivk, ki se napajajo iz del pisatelja H.P. Lovecrafta.
Drugi del se bo očitno močno zgledoval po prvencu, kar ni slaba stvar. Kot rečeno je bil prvi del izredno dobro sprejet, saj so igralci pohvalili občutek rokovanja z orožji, igra pa se ni bala malce prekiniti akcije in vmes postreči z malce drugačnimi igralnimi mehanikami. V primeru Forgive Me Father 2 bomo denimo sredi kampanje dobili ročno svetilko, ki jo bo treba ves čas navijati tako kot smo to počeli v igri Amnesia: Bunker, saj bomo drugače malce slabo videli grozljive stvore, ki jih iz vsake špranje poganja neka lovka.
Forgive Me Father 2 demo vas čaka na Steamu, igra pa ima začrtan izid že za 19. oktober. Žal bo igra takrat izšla samo v obliki Early Accessa, tako da bo treba na verzijo 1.0 počakati še nekaj časa, vmes pa se lahko pozabavate v igranju prvega dela, ki na Steamu stane vsega 19,99 €.
AMC pumpa nove serije, ki slonijo na franšizi The Walking Dead eno za drugo in čeprav je serija Daryl Dixon še sredi predvajanja 1. sezone, je založnik sejem New York Comic Con izkoristil za najavo nove serije Walking Dead: The Ones Who Live.
Ta bo sledila Ricku, ki ga je v glavni seriji odnesla eksplozija, nakar ga je ugrabil nek helikopter in odpeljal na neznano lokacijo iz katere ni pobega, za njim pa se je odpravila Michonne, saj si ta ni nikoli priznala njegove smrti in na koncu se je izkazalo, da je imela prav.
AMC je za nas pripravil prvi dražilnik nove serije, ki sicer ni preveč zgovoren in je v bistvu videti samo kot nova sezona Živih mrtvecev. Rick bo spet mlatil nemrtve in bo polovico časa utrujeno dihal, Michonne pa bo okoli sekala s katano in bo zdaj po novem nosila nekakšen usnjeni oklep. AMC zgodbo opisuje kot epsko ljubezensko zgodbo, kjer se poskušata dva lika najti, a jima na poti leži ogromno preprek in nezanesljivih zavezništev.
Sam sem eden tistih pogumnežev, ki je pogledal vseh 11. sezon osnovne serije Živi mrtveci in moram tu izraziti nepopularno mnenje, da v mojih očeh Rick in Michonne nikakor ne spadata skupaj. Njuna romanca se mi je zdela narejena bolj na silo in skozi celotno serijo sem ju smartal bolj za vojaška tovariša, ki se zgolj spoštujeta, nakar sta se v eni epizodi kar zbudila skupaj v postelji, kar me je ujelo dokaj nepripravljenega. Zato se serije The Ones Who Live niti ne veselim preveč, a morda me ustvarjalci, ki jih bo spet vodil Scott M. Gimple, presenetijo in se vendarle spravim v gledanje.
Serija The Ones Who Live bo svojo premiero doživela februarja 2024.
Nove novice prihajajo tudi iz smeri aktualne serije The Walking Dead: Daryl Dixon. 2. sezona je namreč že potrjena, v njej pa bo nastopila tudi Melissa McBride, ki je v glavni seriji odigrala z vsemi mavžami namazano Carol. Ta bi sicer morala nastopiti že v 1. sezoni, a se je nato igralka premislila, saj se ji ni dalo za namene snemanja seliti v Francijo, zdaj pa se je očitno zopet premislila in bo nastopila v 2. sezoni. Ta njen prihod bo tako velik, da so ustvarjalci celo spremenili ime serije, ki je bilo že prej nekam trapasto, zdaj pa je že naravnost komično: The Walking Dead: Daryl Dixon – The Book of Carol.
2. sezona tega kilometrskega novega imena bo izšla enkrat v 2024.
Igralca Zaca Efrona smo do sedaj poznali predvsem po njegovih komičnih vlogah, v katerih je nastopal kot lepotec in nekakšna protiutež bolj zaobljenega prijatelja Setha Rogena. Vendar pa Zac dandanes ni več v najmlajših letih, saj jih šteje 35, zato se je odločil svojo igralsko kariero zasukati v bolj resne vode. Najprej se je leta 2019 v filmu Extremely Wicked, Shockingly Evil and Vile preobrazil v zloglasnega serijskega morilca Teda Bundyja, za letos pa načrtuje izid filma The Iron Claw, v katerem bo predstavil zgodbo resničnega rokoborca Kevina Von Ericha, ki je skupaj z drugimi člani družine Von Erich obeležil ero wrestlinga iz osemdesetih.
Še pred izidom napovednika so ljudje čudno gledali v igralčevo transformacijo, saj tip za potrebe vloge ni nabral samo gore mišic, ampak je tudi v obraz postal praktično neprepoznaven. Mnogi so zato sumili, da je Zac skočil v svet plastičnih operacij, kar bi bila za 35-letnika čudna poteza, a Zac je nato te govorice zavrgel, saj je resda stopil pod nož, a ne zaradi lepotnih popravkov. Igralec je namreč utrpel hudo nesrečo, ki mu je praktično zmlela čeljust, zato so jo morali kirurgi praktično rekonstruirati.
Novi Zack tako nosi bolj pravokotno glavo, ki je v bistvu idealna za vlogo Kevina, ki je poleg mišic nosil tudi prepoznavno frizuro “jurčka”. The Iron Claw bo nosil presneto močno igralno zasedbo, saj je Kevin imel tudi brata Kerryja, tega pa bo odigral Jeremy Allen White, ki trenutno nastopa v odlični seriji The Bear. Tu je še tretji brat David, ki ga bo odigral Harris Dickinson, trojica bratov pa bo stopila v ring in poskušala ustvariti novo dinastijo rokoborcev in sicer v čast svojega očeta Fritza, tega pa bo prevzel igralec Holt McCallany, ki se ga najbolj spomnimo kot Billa Tencha iz serije Mindhunter.
The Iron Claw obljublja kar nekaj spektakularnih rokoborskih potez in spremljanje zgodbe, ki se bo vrtela okoli družine. Dialog obljublja že v napovedniku, saj Fritz za družinskim kosilom vsem otrokom v obraz pove, kdo je njegov najljubši, a da se ta lestvica lahko kadarkoli spremeni. To priča o tekmovalnosti med brati, ki se je odvijala od njihovih najmlajših let in je verjetno razlog, da je od trojice bratov danes živ samo še Kevin.
Film The Iron Claw bomo v kinih spremljali od 22. decembra dalje.
Studio Toei Animation je na včerajšnjem sejmu New York Comic Con priskrbel kar nekaj vriskanja navdušencev nad animeji, saj je napovedal povsem novo risano serijo Daima, ki bo služila kot nova veja izjemno popularnega animeja Dragon Ball.
Dragon Ball je svoje življenje začel kot manga in njegovi začetki segajo v daljno leto 1984, tako da se počasi približujemo praznovanju njegove 40. obletnice. To nam da že na začetku da vedeti tudi napovednik, ki je v bistvu dražilnik, saj je resda dolg dobre tri minute, a je polovica videa namenjena obujanju spominov.
Ko končno pridemo do Daime lahko vidimo, da bo tole spet animirana serija, a bo izrisana v malce drugačnem slogu. Neka sila je vse junaka animeje pomlajšala in pomanjšala, zato bosta Goku, Vegeta in njihovi prijatelji v novi seriji veliko prisrčnejši. Poznavalci animejev temu slogu pravijo “chibi” in navadno je tak dizajn rezerviran za tiste mlajše navdušence nad japonskimi risanimi serijami.
Odločitev se zato morda zdi malce čudna, saj je Dragon Ball glede na svojo starost postal uveljavljen kot anime, ki ga spremljajo odrasli najstniki in veterani, ki so s temi liki odraščali in so do sedaj spočeli že svoje pomladke, a se vseeno radi udeležijo novih avantur Gokuja.
Glede vsebine nove serije ne vemo še ničesar, tako da je tudi prezgodaj govoriti, ali bo vsebina Daima prilagojena za najmlajše. Je pa Akio Iyoku, ki bo pri seriji služil kot izvršni producent, omenil, da je pri snovanju Daima močno vpleten originalni kreator Akira Toriyama, ki tokrat ni samo nadzoroval razvoja, ampak je tudi spisal povsem originalne epizode, ki bodo nadaljevale zgodbe Gokuja in kompanije.
Skoraj 10 let po izidu igra Alien: Isolation še vedno ni izgubila krone najboljše igričarske izkušnje, ki smo jo dobili znotraj franšize Osmi potnik. Kakor pa je bila zadeva kvalitetna pa žal na blagajnah ni prinesla dovolj denarja, da bi zanjo kdaj dobili resnično nadaljevanje. A marsikdo se morda ne zaveda, da je založnik SEGA vseeno odobril delo na drugem poglavju, le da to ni bilo ravno tisto, kar so igralci zahtevali.
Alien: Blackout iz leta 2019 ima z originalom bolj malo skupnega, saj je razvijalec 505 Go zapustil žanr prvoosebnih grozljivk in namesto tega ustvaril izkušnjo, kjer preklapljamo med kamerami in pazimo na tiste redke preživele, ves čas pa moramo oprezati tudi za Alienom, ki se nam zna prikrasti za hrbet, zato mu moramo pred tem zapreti vrata pred grabežljivima gobcema. Skratka, Blackout je nekakšna kopija igre Five Nights At Freddy’s, kar je igralno povsem odmaknjeno od tistega, kar nam je ponudil original, poleg tega pa je igra izšla samo za telefone in tablic, ki jih poganjata operacijska sistema Android in iOS.
Vendar pa se Blackout vseeno upošteva kot nadaljevanje Isolationa, saj se dogodki odvijajo po tistih, ki smo jih izkusili leta 2014, zopet pa nastopamo v vlogi Amande Ripley, ki je hčerka Ellen Ripley – slaboritnice, ki je vesoljskim zlobnežem ponagajala v originalni četvorici filmov Osmi potnik. Igra tudi ni tako zanič, da se ji ne bi splačalo ponuditi kakšne ure ali dve igranja, a vam mora seveda prijati takšen stil igranja.
In če vas stvar vsaj malce zanima, potem imate samo še ta mesec, da si igro aktivirate na svojem računu. Založnik FoxNext in razvijalec 505 Go sta namreč uradno napovedala, da bosta igri konec tega meseca umaknila podporo in ta tako ne bo več na voljo za nakup. Blackout sicer že dolgo ne prejema nove vsebine, vendar pa morajo igre na Androidu in iOSu kljub temu prejemati popravke za nove verzije teh operacijskih sistemov, drugače preprosto nehajo delovati in FoxNext je mnenja, da se mu to zdaj več ne izplača.
Alien: Blackout bo tako umaknjen iz trgovin 31. oktobra in do takrat imate čas, da si zadevo kupite za 1 € znotraj iOSa in Androida. Igra bo kupcem na voljo za igranje tudi po pretečenem datumu, a seveda nihče potem več ne garantira, da bo še naprej delovala, ko oba sistema prejmeta nove posodobitve.
Maja letos so se po spletu začela pojavljati prva poročila o tem, da je začel Google vsem uporabnikom YouTuba, ki si drznejo uporabljati vtičnik za blokiranje oglasov, pošiljati opozorila, da to krši njihov pravilnik in jim odžira kruh, zato so uporabniku namignili, naj se preko klika enega gumba raje naroči na njihovo storitev Premium, ki stane 7,19 € mesečno.
Google je mesece nazaj priznal, da gre samo za omejen test, ki jih izvajajo vseskozi in da ni nujno, da bo stvar prešla v vsesplošno uporabo. Nam je bilo že takrat jasno, da so to samo prazne besede in da je morda stvar takrat res bila samo omejena, a noben se ne spravi v takšno testiranje kar tako malo za hec in sumili smo, da namerava Google blokiranje blokirnikov postopoma razširiti med vse uporabnike.
In očitno smo imeli prav, saj je danes zjutraj kar nekaj Slovencev malce čudno pogledalo, ko so zagnali YouTube, a jih je pred prvo sekundo videa pričakala napaka “Blokiranje oglasov v YouTubu ni dovoljeno”, nakar spodaj vidimo lahko gumba: eden ponuja nasvete, kako onemogočiti vtičnik za blokiranje reklam, drugi pa nas odpelje na stran naročnine za YouTube Premium.
Sicer se da stvar enostavno zaobiti tako da samo zapremo okno, vendar pa se s tem sporočila ne bomo znebili, saj se bo čez nekaj časa spet pojavilo, včasih pa opozorilo celo zaustavi video sredi predvajanja, kar je seveda hudo moteče.
Kaj vam je torej storiti? No, zaenkrat se zdi, da se to opozorilo pojavi samo tistim, ki uporabljajo Googlov lastni brskalnik Chrome. Sam imam na njem nameščena vtičnika Adblock Plus in uBlock Origin, tako da je težko reči, kateri od njiju sproža to napako. A na brskalniku Microsoft Edge teh napak nisem zabeležil, pa čeprav imam tam nameščena identična vtičnika in sploh nisem prijavljen v svoj račun. Tudi na Firefoxu zaenkrat ta napaka ni prisotna, tako da je trenutno najboljša rešitev, da uporabnik enostavno za potrebe YouTuba preklopi na nek drug brskalnik.
Druga možnost pa je, da vztrajate na Chromu in se naročite na Premium, ki nato ugasne oglase tudi na aplikaciji za TV in telefon in k temu doda še ponudbo glasbene storitve YouTube Music ali pa zapirate opozorila. A gremo staviti, da bo že čez nekaj mesecev izginil tudi tisti x za zapiranje opozorila, zato je morda pametno že zdaj razmišljati o načrtih nadaljnjega spremljanja YouTuba v prihodnosti.
