Ne vem za vas ampak sam sem bil velik pristaš serije The Walking Dead. Uporabljam preteklik, saj se mi zdi, da je serija postala čisto preveč razvlečena in bi morali zadevo končati že kaki dve sezoni nazaj.
Oko sem vrgel tudi na “spinoff” Fear The Walking Dead, ki pa je kljub obetavnemu začetku zame osebno postala kupček govna, ki pa je očitno dovolj popularen, da bo dobil še eno sezono.
Nisem pa sam tega mnenja, saj gledanost seriji iz sezono v sezono pada, a AMC-ju očitno nosi dovolj denarja, da bo The Walking Dead vesolje pridobilo še en odvrtek.
O novi seriji se še ne ve veliko, govorice pa so, da bomo tokrat sledili avanturam dveh žensk, ki bodo poskušale preživeti apokalipso. Ena od njih se bo predala svojim temnim instinktom, medtem ko bo druga tradicionalni heroj, ki bo pomagal drugim in hkrati tudi sebi.
Za “spinoff” bosta poskrbela Scott Gimple, ki je glavni oficir vsebine Walking Dead serije ter Matt Negrete, ta pa trenutno služi kot pisec pri Živih mrtvecih. Prva sezona naj bi vsebovala 10 epizod, snemanje pa se bo pričelo letos poleti.
Serija naj bi svojo premiero doživela enkrat v 2020, trenutno pa producenti še nabirajo vodilne igralce.
Par dni nazaj se je na švedskega YouTube zvezdnika Felix Kjellberga, znanega predvsem pod imenom PewDiePie, spravil igralec Wil Wheaton.
Wil je znan predvsem po svoji vlogi Wesley Crusherja v seriji Star Trek: The Next Generation, pojavil pa se je tudi v seriji Big Bang Theory, kjer je igral… No, sebe.
Tipu se je odpeljalo na Facebooku, saj mu je platforma predlagala sledenje PewDiePijevo oboževalsko skupino. Wil je celotno dramo začel z objavo:
“Živjo Facebook. Po eni strani sem vesel, da veš tako malo o meni, saj so mi tvoji algoritmi predlagali, naj sledim rasističnemu, fanatičnemu kupčku dreka. Po drugi strani pa se jebi, ker omogočaš platformo za tega rasističnemu kupčku dreka.”
PewDiePie ima veliko število zvestih privržencev in ti so se seveda takoj odzvali na Willove obtožbe in njegov profil preplavili s komentarji, ki so igralca prisilili, da je najprej poskušal onemogočiti komentarje, kasneje pa je spoznal, da je najbolje, da vse skupaj izbriše.
Pred tem pa je svoje stališče in izjavo poskušal zagovarjati:
“Skozi leta sem iz njegovih ust slišal celo vrsto rasističnih in fanatičnih izjav. Izjava ‘bila je samo šala’ vas ne bo takoj odrešila vseh vaših bivših rasističnih komentarjev. On je rasist in fanatik in lahko ste njegov oboževalec, ampak ne pretvarjajte se, da je nekaj kar on ni, glede na njegove lastne besede.”
Kasneje je Wil objavil nov Facebook status, v katerem je razložil, da je želel najprej samo zakleniti komentarje a tega mu Facebook ni omogočil. Ker nima časa brisati ves sovražen govor, ki se je zgodil pod njegovo objavo, je na koncu izjavo pobrisal. Na koncu je opozoril še starše, če je PewDiePie res oseba, za katero bi si želeli, da jo njihovi otroci spremljajo.
Na koncu Wil izbere pomembne besede: “Izberite prijaznost,” kar je malce čudna izjava, glede na to, da je človek v celi objavi z zmerljivkami napadal Šveda.
Wheaton pa očitno ni edini nasprotnik PewDiePie kanala, saj se je po tragičnemu streljanju na Novi Zelandiji pojavila peticija iz strani Marie Cruz. Ta želi odstraniti “prevlado bele premoči” iz YouTube platforme, katere voditelj naj bi bil ravno PewDiePie. Peticija je zbrala že skoraj 80.000 podpisov, verjetno pa je večina njih prišla iz strani Indijcev, s katerimi PewDiePie bije bitko za YouTube prestol.
PewDiePie se je na Wilovo klevetanje odzval včeraj in sicer v obliki videa, kjer je zanikal vse obtožbe glede rasizma. Povedal je še, da se očitno ljudje spravljajo na njega samo zaradi tega, da bi sebe prikazali v boljši luči kot dejansko so in da ljudje očitno vedno potrebujejo sovražnika.
Dobra novica za Šveda je ta, da trenutno zmaguje vojno proti indijskemu kanalu T-Series in kljub temu, da so ga ti nedavno prehiteli, je PewDiePie zopet prevzel kontrolo in v času pisanja vodi za okoli 447.000 naročnikov.
Microsoft in razvijalec 343 Industries sta se nedavno odločila, da celotno Halo serijo končno preselita tudi na PC. A seveda ni vse na predelavah, saj se pridno dela tudi na petem delu serije, ki bo nosilo ime Infinite.
Nemška stran Xbox Dynasty pa poroča, da bo najnovejši del Microsoftu pošteno izpraznil šparovček.
Halo Infinite naj bi za svoj razvoj zahteval kar 500 milijonov ameriških zelencev, kar ga naredi za najdražji produkt v zgodovini iger. Pomembno je tudi dejstvo, da bo celoten, pol milijardni izkupiček bil namenjen izključno razvoju in ne vsebuje še stroškov, ki bo šel za oglaševanje.
Tako bi Halo Infinite po stroških izdelave prehitel taka titana kot sta denimo Grand Theft Auto 5 ter Red Dead Redemption 2. Stal bi tudi veliko več kot Destiny in Call of Duty: Modern Warfare 2, ki sta za svoj razvoj zahtevala 300 milijonov dolarjev.
Seveda je vse skupaj samo govorica in dvomimo, da bo kdaj izvedeli resničen strošek. Če pa je zadeva resnična, nam zna Halo Infinite dostaviti res posebno izkušnjo (govori se o odprtem svetu), ki pa zaenkrat še nima datuma izida.
Pisali smo že obsežnem članku iz strani spletne strani Kotaku, kjer je bil razkrit težaven razvoj igre Anthem in kakšne razmere so med dolgim razvojnim ciklom vladale v studiu BioWare.
V istem poročilu je omenjena tudi igra Dragon Age 4, ki naj bi svoj razvoj začela leta 2017. Za novim delom sta stala Mark Darrah ter oče serije Dragon Age Mike Laidlaw. A razvoj je hitro naletel na oviro, saj je razvijalca zapustil Aaron Flynn, kar je pustilo Anthem v zelo slabem stanju.
Mark Darrah je moral presedlati na Anthem projekt in ga nekako spraviti v delujočo obliko. Mike Laidlaw je nato zapustil BioWare ter se preselil v Ubisoftove pisarne in tako je Dragon Age 4 ponovno začel svoj razvoj, saj je originalna vizija izpuhtela v zrak.
Dobra novica je, da se Dragon Age 4 gradi na že zgrajenih osnovah, ki so jih programerji spočeli za Anthem. Namreč ena največjih ovir, s katerimi se je soočal BioWare, je bil težaven Frostbite pogon, ki sicer riše lepo podobo, a je vanj težko vpeljati nove mehanike, za katere ni bil zgrajen.
Tako da upamo, da bo vsaj to nekoliko skrajšalo razvojni cikel nove Dragon Age igre. Decembra smo na podelitvi nagrad The Game Awards sicer dobili kratek dražilnik, to pa je tudi vse, kar je uradno znanega o Dragon Age 4, tako da je naslov, glede na ponovno zagnan razvojni cikel, verjetno še močno daleč stran.
Srednje šole v ZDA se borijo s tem, da svoje učence obdržijo v šoli in jih navdušijo nad izvenšolskimi dejavnostmi. Zato so svoj pogled obrnili proti e-športu, saj mladež že tako ali tako preigrava igre in zakaj ne bi njihovega hobija obrnili njim v prid?
Sapulpa je ena od desetih šol, ki so se povezale skupaj in nameravajo začeti povsem svojo e-šport ligo. Ta naj bi se začela v letu 2019-2020, ekipe pa bodo tekmovale v igrah Clash Royale, Madden 2019, Overwatch, Rocket League ter Super Smash Brothers Ultimate. Zanimivo je, da na seznamu manjkajo klasične predstavnice kot so League of Legends, Dota 2 ter Counter-Strike.
Eden od Sapulpa trenerjev je povedal: “Ligo sem začel zato, da dam nekaterim otrokom končno razlog, da hodijo v šolo.” Sapulpa je naletela tudi na problem opreme, saj niso imeli računalnikov, ki bi lahko poganjali vse te igre pri sprejemljivih sličicah na sekundo. Zato so se obrnili na razne partnerje in med njimi jim je z opremo na pomoč priskočilo podjetje MSI.
Izvenšolska dejavnost bo od učencev zahtevala, da držijo dobre ocene, hkrati pa bodo morali prestati preizkuse za sprejem v ekipe.
Prvi spopad se bo zgodil med šola Sapulpa ter Union in sicer 20. aprila 2019.
Katera je najboljša battle royale igra, je težko vprašanje, saj ima ta huronsko popularen žanr kar nekaj predstavnikov in vsak od njih vsebujejo svoje zveste privržence.
Morda pa bi komu nekaj pomenilo mnenje popularnega streamerja, ki sliši na ime Dr Disrespect. Tip že dolgo časa vsak dan preigrava vse bolj popularne battle royale igre, zato si je na temu področju nabral že nekaj izkušenj in njegovo mnenje seveda nosi nekaj teže.
Nedavno so ga med prenosom v živo vprašali ravno to vprašanje: “Katera je najboljša battle royale igra?”
Dr Disrespect na vrh seznama ni uvrstil nobenih od trenutno vladajočih iger ampak se je raje vrnil na sam začetek battle royale naslovov.
BR žanr se je sicer začel kot mod za igro ARMA 3, a prvi pravi battle royale je začela igra H1Z1 in njen igralni način King of the Hill. In prav ta je po mnenju Dr Disrespecta najboljša battle royale igra, saj je bil takrat H1Z1 na višku popularnosti in je imel vse svoje elemente izpiljene skorajda do perfektnosti.
“Bila je daleč najboljša battle royale igra: sistem pogovorov, uporaba vozil, občutek orožij in sama intenzivnost igre. Tako, da bi izbral H1Z1 na višku slave kot najboljšo igro.”
Dr Disrespect je nato na drugo mesto postavil PUBG, ki je norijo BR iger prikazal širši množici, dokler ni uletel Fortnite in špil postavil na mizo praktično vsakemu, ki je kdaj poskusil interaktivno zabavo. Bronasto medaljo si po doktorjevem mnenju zasluži Apex Legends, ki je trenutno najnovejša stvar na večigralskem polju.
VR tehnologija ni več tako mlada zato je precej presenetljivo, da že kar nekaj časa čakamo na naslednji nov hit.
Ob pomanjkljivosti in prednosti virtualne tehnologije sem se že obregnil v prejšnjem članku, kjer je tudi zapisano, da VR že nekaj časa životari in čaka se tisti velik naslov, ki bo tehnologijo premaknil za korak naprej.
In tega zna prinesti ravno igra Boneworks, ki je pred kratkim dobila nov napovednik, ki je naravnost osupljiv in dodobra pokaže, česa vsega je zmožna tehnologija.
Video je dolg skoraj 20 minut in je vzet iz prve stopnje igre. Poleg ukvarjanja z orožji nam razvijalec Stress Level Zero prikaže delovanje fizike, ki je velikokrat v VR naslovih malce zapostavljen element. Tukaj igralec vzame kavelj in se s pomočjo njega zavihti preko cevi in tako premaga prepad. Poleg tega v enem segmentu prevrne mizo in to naj bi prišlo močno prav pri strelskih spopadih.
Potem razvijalec pokaže še nekaj boja na blizu, ko z mečem dodobra razkosa nasprotnika. Ne manjka niti brutalnega pretepanja in v enem trenutku zagrabi dva robotka ter trešči njuni glavi skupaj.
Zanimivo je, da je celoten demo uprizorjen na napravi HTC Vive ob uporabi novih Knuckles kontrolerjev. Ali bo zadeva prišla tudi na Oculus Rift še ni znano, vendar je razvijalec na Redditu močno namigoval, da se bo to zgodilo.
Boneworks še nima datuma izida, se pa bo ta zgodil enkrat letos.
Mimogrede, eden od ustanovnih članov studia Stress Level Zero je Brandon Laatsch, eden od ustvarjalcev svoj čas izjemno priljubljenega Youtube kanala freddiew.
Ubisoft v svojih rad pušča razne namige v obliki “easter eggov” in uporabnik Assassin’s Creed Wikipedie, AlifMorrisonudin je odkril nekaj zanimivega v zadnji Ubisoftovi igri, The Division 2.
Med prečesavanjem enega stanovanja je namreč naletel na zanimiv plakat. Ta prikazuje možaka, ki je odet v rdeče bela oblačila, ki so seveda znak Assassin’s Creed serije. Na vrhu plakata je z velikimi črkami izpisano “Valhalla”, kar seveda skrivnostno figuro postavi v vikinške čase.
Vse to seveda ni dovolj velik dokaz, da se bo naslednji del serije dogajal v temu obdobju. A v oči zbode še ena velika podrobnost. Možakar namreč v roki drži predmet, ki močno spomni na Apple of Eden, ki je prisotno v Assassin’s Creed seriji že od prvega dela.
Skupno gledano je zadeva precej prepričljiva, še posebej če v zakup vzamemo dejstvo, da je spletna stran Kotaku mesece nazaj iz zaupljivega vira dobila informacijo, da se bo naslednji Assassin’s Creed res dogajal med Vikingi.
Osebno močno upam, da se bo govorica izkazala za resnično, saj sem pred kratkim pričel gledati serijo Vikings in sem si med ogledom večkrat v brk zamomljal:” kako bi blo kul, če bi po tej seriji naredili Assassin’s Creed igro!”
Razvijalec Epic namerava kmalu vpeljati sistem oživljanja in ta bo na prvi pogled močno spominjal na tistega iz njegovega trenutno največjega konkurenta, Apex Legends.
Če bo vaš zvesti prijatelj na bojišču podlegel sovražnim metkom, bo po novem pri njegovem trupelcu izpustil “reboot” kartico. To bomo nato pobrali in jo hitro odnesli do posebnega kombija za oživljanje, ti pa bodo posejani skozi mapo.
A zadeva ne bo tako preprosta in bo nosila svojo ceno. Ko bo kombi uporabljen, se bo skozi igro razlegel glasen zvok in na njegovem mestu se bo izrisal ogromen svetlobni signal. To bo seveda opozorilo vse igralce na lokacijo oživljanja in postanete lahko lahka tarča za nasprotnika. Tudi prijateljstvo nosi svojo ceno.
Ko bo kombi enkrat uporabljen, bo nekaj časa nedostopen za ostale igralce, koliko časa pa bo zadeva na “ohlajanju” pa še ni znano.
Kako točno zadeva izgleda, si lahko pogledate v spodnjem posnetku, kjer vam bo novost razložil tip v bananini obleki. Pač, Fortnite.
Minevajo že tri leta odkar smo zadnjič pogledali v svet Watch Dogsa.
Ubisoftov poskus odprtega sveta se v originalni inačici ni preveč dobro obnesel, saj so bili igralci razočarani nad slabšo grafično podobo, ki so jo prikazovali v napovednikih.
Dvojka je zamorjene ulice Chicaga zamenjala z sončnim in barvitim okoljem San Francisca in zadeva se je jemala veliko manj resno kot predhodnik. Zaradi tega je bila toplo sprejeta, tako med igrali kot tudi kritiki, zato nas je vse zanimalo, kam nas bo popeljala neizbežna trojka.
Nadaljevanje še ni bilo uradno potrjeno a Ubisoft močno namiguje, da se bo trojka zgodila in prvič v zgodovini naj bi se preselili izven Amerike.
Watch Dogs 2 je namreč prejel popravek, ki je med drugim popravil tudi konec igre. V njem se pojavijo namigovanja na Veliko Britanijo in sicer na mestece Brixton. Razvijalci redko dodajajo popravke, ki bi spremenili zaključek igre, zato obstaja velika možnost, da se bo špil res preselil v Evropo.
Več bo zagotovo znanega na letošnjem sejmu E3, za katerega je Ubisoft že potrdil svojo udeležbo.
Novi, popravljen konec Watch Dogs 2 si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Razvijalec FromSoftware in jaz sva že stara prijatelja. Najina skupna pot se je začela z njihovo igro Demon’s Souls in ravno zaradi tega špila sem davno nazaj si pridobil rabljeno PlayStation 3 konzolo, saj sem to igro takrat enostavno moral preizkusiti.
Nad naslovom sem bil takrat navdušen in moja ljubezen do razvijalčevih iger skozi leta samo še stopnjevala. Sledil je namreč pohod skozi trilogijo iger Dark Souls, mimogrede pa sem skočil še na PlayStation 4, kjer sem preigral Bloodborne, eno najbolj grozljivo preživetveno igro, ki sem jih kadarkoli preizkusil.
Poanta tega dolgega uvoda je, da vam dokažem, da sem naravnost zaljubljen v FromSoft izdelke in da sem se njihovega novega naslova Sekiro Shadows Die Twice veselil od same najave. Zato sem toliko bolj žalosten ob dejstvu, da je Sekiro sicer dober naslov, ki pa mi ni všeč sploh in ob katerem nisem pretirano užival.
Razvijalec: FromSoftware Založnik: Activision Platforme: Xbox One, PC, PlayStation 4 Datum izida: 22.03.2019 Nakup:EIGRE.si – od 47,87 €
Zvrst: Akcijska tretjeosebna
VIDEO OPIS
Naj takoj na začetku hitro razjasnim dejstvo: če so vam bile všeč vse igre tega razvijalca in imate v njih stotine ur, to ne pomeni, da vam bo Sekiro sploh všeč.
Novi izdelek je namreč največji odhod od ustaljene formule, ki jo je FromSoftware spočel z Demon’s Souls in katera je bila več ali manj samo dodatno razvita v njihovih novih naslovih.
Sekirov svet je lep a morda ne bo všeč veteranom FromSoft iger.
Izginili so namreč gotski dvorci in zamorjene viktorijanske ulice, saj je Sekiro povsem japonski. Okolica vam bo prijala, če ste navdušenec azijske kulture in vas povsem odvrnila, če vam je takšen okoliš odbijajoč. Vseeno ne gre spregledati, da so stopnje še vedno dobro sestavljene in držijo svojo lepoto a osebno so zame za stopničko nižje od njihovih prejšnjih naslovov. Predvsem sem pogrešal tisto povezanost vseh nivojev, ko si včasih lahko odklenil bližnjico, ki ti je prihranila kilometrsko tekanje do šefa. Nekaj odklepanja teh bližnjic je a so te precej manj organske kot v predhodnikih.
Predvsem mi je v oči stopil manjko podrobnosti in večje zanašanje na bolj odprte nivoje, ki pa kljub svoji odprtosti ostajajo bolj linearni. Okoliške bajtice držijo statično zaprta vrata in ne vabijo ravno k raziskovanju zato večino časa preživimo pri vihtenju med okoliško razpostavljenimi strehami ter nekam praznimi bojišči. Sekiro doda karakter, ki je veliko bolj agilen in se lahko s pomočjo svoje prostetične roke premika tako horizontalno kot tudi vertikalno.
Skakanje s prostetičnim kavljem je odlično, še posebej ko skoke povezujete v kombote.
Raziskovanje je zato veliko hitrejše, naš lik pa je uren kot strela. Priznati moram, da je uporaba kavlja za vihtenje na višje pozicije silno zabavna in pravo veselje je gledati naš lik, kako neproblematično skače iz veje na obzidje in se kot prava ninja sprehaja med sovražniki. Je dobrodošla sprememba od predhodnikov a sistem premikanja vsebuje svoje pomanjkljivosti, ki znajo zaradi pogostosti uporabe hitro pričeti najedati.
Naš junaček lahko recimo dvojno skoči do oddaljene police a ob drugem skoku je potrebno še enkrat sprožiti tipko za prijem, ki velikokrat preprosto ne prime. Včasih moramo recimo tudi stopiti iz roba, da se ga lahko nato oprimemo z rokami in zadeva zna biti presenetljivo nefunkcionalna. Sicer ni takšen problem, ko imamo za takšne traparije čas a postane izjemno tečno, ko moramo hitro zbežati pred nasprotnikom. Sistem premikanja pa nam zagode tudi pri drugi veliki novosti naslova: tiholazenju.
Sekiro namreč veliko poudarka daje na prikrito prečkanje stopenj, kjer sovražnike posekamo izza hrbta in to na tak način, da nase ne opozorimo vse okoliške nepridiprave. In tudi ti so velik odmik od do sedaj uprizorjenih zlikovcev, saj tokrat ne pretepamo nemrtvih ampak človeške nasprotnike.
nasprotniki so tokrat predvsem človeški a v glavah jim gnijejo možgani, tako kot njihovim nemrtvim predhodnikom.
Skladno s tem bi človek pričakoval, da bo nova grožnja nosila bolj napredno človeško inteligenco a žal temu ni tako. Ko se zlobca na skrivaj odkrižamo, njegovi kolegi ob ugledu njegovega trupelca ne zaženejo alarma. V bistvu niti ne trznejo, kar priča o temu, da so kot stražarji primerjajoči s poljskim strašilom. A druga pesem je, ko vas zasačijo izven senc, saj takrat vsi v stopnji kar naenkrat vedo točno kje se nahajate zato je res pomembno, da se nasprotnika odkrižate kar se da tiho. Škoda potem, da je sistem skrivanja povsem osnoven in je nerazložljivo zatežen.
Najeda recimo dejstvo, da lahko našega herojčka s pritiskom tipke spravimo v tiholazenje a te poze ne obdrži, ko se recimo z roko zavihtimo na višjo pozicijo. Takrat zopet obstane v normalni pozi in spet moramo pritisniti tipko za tiho hojo. Glede na to, da se tekom metodičnega odstranjevanja nasprotnikov večkrat zavihtimo na nove predele in da moramo velikokrat hitro napredovati do nove tarče, se zna hitro zgoditi napaka, da naš lik steče in s tem seveda opozori celo eskadriljo samurajev. Tako brezveze izgubite večminutno pobijanje in ste primorani v pobeg, še posebej pa to najeda, ko tako nasprotnike pobijate, da bi se lahko soočili z mini šefom.
Šefi so odlični in težek oreh, kar se seveda od FromSoft iger tudi že pričakuje.
Sekiro skozi stopnje posuje veliko manjših šefetin, ki so lahko velikokrat težje od svojih večjih bratcev. In ponavadi so obkroženi s svojimi podležniki, ki se jih je pametno prej odkrižati, saj je že mini šef pošten zalogaj. Predstavljajte si potem, ko ste zaradi prej naštete napake odkriti in po možnosti ubiti in morate ponovno vse od začetka, saj bodo naslednjič seveda spet vsi nasprotniki oživeli. Sledi lahko večurno pobijanje enih in istih sovražnikov, kar sploh ni najtežji del, saj vas na koncu pričaka mini šef, ki dodobra nakaže naslednjo spremembo pri Sekiro: bojevalni sistem ter brutalna težavnost.
Ni me sram priznati, da nisem ravno mojstrski Dark Souls igralec a z vztrajnostjo sem premagal tudi največje ovire. Predvsem so mi pretekli FromSoftovi naslovi ponudili opcije. Lahko sem bil vitez, ki se skriva za ščitom. Lahko sem bil bolj agilen igralec, ki je stavil na izmikanje in udarjanje s hitrim orožjem. Tu je sistem čarovnij ter streljanje magičnih izstrelkov od daleč. Če je šlo za nohte, sem lahko na pomoč poklical prijateljskega NPC-ja ali pa kakega drugega igralca. Nadgrajeval sem lahko orožja ter svoj karakter ter si tako izboljšal vzdržljivost.
Vse to je izginilo iz Sekiro Shadows Die Twice. Gre za striktno enoigralski naslov, tako da lahko pozabite na slavne PvP spopade iz preteklosti, saj se boste z vsako nevarnostjo morali spopasti povsem sami. Oklepov ni, kot tudi ne različnih orožij, zato bo vaš lik od začetka izgledal isto, zanašati pa se boste morali samo na svojo zvesto katano.
Tepežkanje je sicer odlično a včasih zna težavnost enostavno pretiravati. Navdušeni boste tisti, ki se vam je zdel Dark Souls prelahek.
Bojevalni sistem je zato sestavljen iz nenehne agresive ter zanašanja na “poise” sistem. Tako vi kot vaš sovražnik lahko blokirate s svojim orožjem in večkrat ko blokirate, bolj se bo napolnjevala vaša poise črta. Ko je polna, se bo vaš karakter ali pa nasprotnik zlomil in takrat lahko zadate smrtni udarec, ki instantno usmrti nasproti stoječega. A poisa ne boste zlomili samo z nenehnim napadanjem, saj veliko vlogo igra parry. Ta mehanika, znana že iz prejšnjih iger, zahteva od vas da v ravno pravem trenutku blokirate. Takrat namreč zadenete velik poise udarec nasprotniku in enako se lahko zgodi tudi vam, če napadete takrat, ko ne bi smeli. Paziti je potrebno še na posebne napade, ko recimo napadalec napade v ravni črti, se je potrebno izmakniti. Če uporabi napad po tleh, morate v pravem trenutku odskočiti in obenem dodatno skočiti na nasprotnika. Sledi ples sabelj, kjer morate v pravem trenutku uporabiti pravi napad in grdavži ne poznajo počitka. Za odločitev protinapada imate samo delček sekunde in zadeva vas zna preprosto preobremeniti. Ni me sram priznati, da je bilo vse skupaj zame enostavno preveč in moji refleksi preprosto niso zadostovali potrebam. Tu ni samo problem “git gud”, saj sem po večkratnih poskusih napadalca vendarle premagal a enostavno ob tem nisem čutil, da sem se česarkoli naučil ampak je bila zmaga zgolj posledica nekaj spretnosti in sreče. In po uspešno opravljenem izidu nisem čutil zmagoslavja, saj Sekiro ne vsebuje tistega “počivanja”, ko spet metodično raziskujete novo področje ampak je že sobo naprej prisoten nov šef, ki je še težji od prejšnjega in namesto občutka ponosa, sem čutil samo utrujenost in nenavdušenost do napredovanja, dokler nisem na četrtini svoje avanture zaključil in nisem imel več nobene želje po ponovni vrnitvi v svet pravljične japonske dežele. Igralni tempo je to pošteno obrnjen v smer nenehno naraščajoče težavnosti, ki vam ne pusti počitka in vas zna hitro pustiti preobremenjenega in brez želje do napredovanja.
Neprestano crkovanje ne bo ostalo brez posledic. Ob vsaki smrti se bo razširljala bolezen med prebivalci in nekateri NPC-ji bodo ob vaši nepazljivosti postali nedostopni za nadaljne opravljanje stranskih nalog. Bolezen se sicer da pozdraviti a vseeno se mi zdi ta celotna mehanika precej “krneki” in je tam samo še za nadaljnje najedanje igralcu.
Kupujemo lahko razno opremo ter dodatke, k sreči pa lahko nabiramo tudi žaklje z zlatniki, ki ne izginejo ob smrti.
Nadgrajevanje karakterja je skorajda povsem izginilo. Naš karakter sedaj pridobiva izkušenjske točke, katere lahko vložite v nove bojevalne sposobnosti. Namesto duš tokrat nabiramo zlatnike in ko enkrat podležemo, jih določena količina izgine za vedno. Ne, ni vračanja do točke smrti, kjer bi zopet pridobili nazaj izgubljeno, saj so zlatniki preprosto izpuhteli v nebo.
Denarci nam prav pridejo pri nadgrajevanju prostetične roke, ki je reden spremljevalec naših bojevalnih sposobnosti. Tako lahko preko nje prožimo ogenj ali pa streljamo šurikene, med raziskovanjem pa lahko naberemo še lepo število dodatnih nadgradenj. Ob porazu mini šefov ali pa večjih beštij, lahko odkrijemo nadgradnje za zdravje a te nam pomagajo bore malo, ko pa nas praktično vsak nasprotnik spravi v onsostranstvo z enim udarcem. Razvijalec je k sreči vključil v igro trenažno lutko oz. neumrljivega nasprotnika, s katerim lahko vadite bojevalni sistem in novo pridobljene veščine. Pri njemu boste preživeli ogromno časa, saj lahko trenirate brez penalov in je odlična prilika, da se pripravite na vse prihajajoče izzive.
Povejmo za konec še nekaj v zgodbi. Ta je tokrat malce bolj razumevajoča, saj naš karakter dejansko govori in se lahko pogovarja z drugimi. Prav tako lahko odkrijemo razne zapiske, ki dodatno razsvetlijo dogajanje. Roko na srce, štorija ni ravno nekaj, kar bi krožilo po debatnih krožkih. Je zadovoljiva in pelje dogajanje naprej, to pa je nekje tudi to.
Ne razumite me napak, Sekiro je dober naslov in čuti se ljubezen razvijalca do igre. Žal pa špil preprosto ni bil zame in zaradi tega sem precej žalosten…
Celokupno gledano se ob igranju Sekira nisem ravno pretirano zabaval in nad špilom sem obupal, še preden sem prišel na polovico. Zato ta opis tudi nima ocene, saj se mi ne zdi pošteno, da mu podam številko, saj preprosto v njem zato nisem nabral dovolj ur.
Vseeno se zavedam, da je to dobra igra a je namenjena res specifični igričarski publiki, med katero preprosto ne spadam. Visoke ocene tujih publikacij držijo vodo, zdi pa se mi, da bi mnogokdo samo pogledal oceno, videl 10/10 in si rekel: “ok, tole moram imeti saj obožujem Dark Souls!”
Vendar ravno tu bi se uštel in na mestu je opozorilo, da je tole najtežja FromSoftova igra, ki je povsem drugačna od njenih predhodnikov. Veterani njihovih naslovov ne boste v prednosti ampak bolj v minusu, saj boste morali povsem spremeniti svoj pristop do igranja, kar zna biti za mnoge nemogoča naloga. Če boste premagali te ovire, super! Sekiro zna za vas postati najboljša igra tega leta in ne bo vam žal nakupa.
A ne gre zanemariti dejstva, da špil, tudi če ga ne primerjamo s prejšnjimi igrami, vsebuje svoje minuse, ki se jih ne da spregledati. Brutalna težavnost, ki včasih meji že na absurdno, slabo udejanjeno skrivanje, manjek večigralstva ter nerodna kamera zna igralce pripraviti, da bodo ob naslovu izdihnili dih frustracij.
Zato ponavljam, Sekiro res ni za vsakega, še posebej boste grdo gledali tisti, ki ste pričakovali nove Dark Souls avanture. To je akcijska pretepačina in ne RPG avantura in štejejo res hitri refleksi ter ljubezen do izziva, ki zna biti velikokrat prevelik zalogaj in bojim se, da zna veliko igralcev, kljub kakovosti igre, zaradi brutalne težavnosti obupati in špil se bo preselil na polico, nedokončan, pod težko dozo prahu.
Pošteno smo že zakorakali v april in sredi meseca čaka vse igričarske navdušenec nov dogodek, lokacija tega pa bo tokrat Novo mesto.
Govorimo seveda dogodku Gaming brez izgovorov #3, ki bo tokrat dolenjsko prestolnico obiskal kar za dva dni in sicer 13. in 14. aprila. Da nam v centru Qlandije ne bo dolgčas, smo za vas pripravili serijo zanimivih aktivnosti ter nekaj nagrad, tako da bo vsak zapustil nakupovalni center s prešernim nasmeškom na obrazu.
Štart se bo zgodil v soboto zjutraj in prvi dan bo gostil finale turnirja igre Fortnite. Finalisti so se prebili skozi kvalifikacije, v katerih ni manjkalo akrobatskih potez ter dobre strelske akcije. Za finalni obračun bomo zato v centru Qlandije Novo mesto postavili 10 igričarskih PC-jev in vljudno vabljeni vsi obiskovalci, saj boste postali priča najboljšim igralcem Fortnite scene v Sloveniji, zraven pa lahko s sabo za bučno spodbujanje pritrogate kak navijaški rekvizit.
Seveda pa ne pričakujemo, da bodo vsi obiskovalci samo gledali ampak tudi kaj praktično preizkusili. Ob 15.00, ko se zaključi Fortnite turnir, se bodo odprle vse PC postaje in tako boste lahko tudi sami preizkusili kakšno igro na najnovejši igračarski strojni opremi in zadeva je odlična priložnost, da s prijatelji zopet podoživite pozabljene LAN trenutke iz preteklosti.
Na lokaciji vas bo tudi čakalo nekaj PlayStation 4 in Xbox One konzol, preizkusiti pa bo moč vse najnovejše igre, ki trenutno vladajo prodajnim lestvicam. Kontrolerji bodo prosto dostopni vsakemu naključnežu, svoje veščine pa boste lahko izkazali v igrah kot so Outward, Sekiro: Shadows Die Twice, FIFA 19, Mortal Kombat, Fortnite ter seveda Apex Legends. Dvema srečnežema bomo tudi podarili igro Outward za PlayStation 4, na svoj račun boste prišli tudi navdušenci nad igro Sekiro: Shadows Die Twice, saj bomo podarili tudi prav posebne uradne zapestnice iz igre.
Ne smemo pozabiti tudi vse navdušence nad dirkalniško izkušnjo, zato vas bosta na prizorišču čakala dva igralna sedeža, kjer boste lahko preizkusili simulacijo relija Dirt Rally 2.0., med njimi pa bomo podelili enemu srečnežu prav posebno Steel Book edicijo igre!
A tudi to še ni vse (tale članek čedalje bolj spominja na TopShop reklamo)! Poskrbeli bomo tudi za vse navdušenci nad traktorsko simulacijo, saj bomo priklopili prav poseben volan, ta pa vam bo pričaral najbolj avtentično simulacijo v igri Farming Simulator 19, kar ste jih do sedaj izkusili!
Nagrad je še polno, tako večjih in manjših, zato jih raje nekaj prihranimo za sam dogodek, saj neka doza misterija vendarle mora ostati.
Povejmo raje še kaj o VR. Virtualna izkušnja je reden spremljevalec vseh naših dogodkov in nič drugače ne bo tukaj. Prisotni bosta igri Angry Birds VR ter Beat Saber. Iz slednjega nameravamo tudi izpeljati turnir zato pripravite svoje plesne čevlje, saj bo najboljši okronan z lepo nagrado. Zaradi dolgih vrst pri čakanju na VR izkušnjo, bomo tokrat imeli postavljeni kar dve postaji. Na eni vas bo zabavala naprava Oculus Rift medtem ko boste na drugi lahko preizkusili HTC Vive Pro!
Na dogodku Gaming brez izgovorov #3 bo prisoten tudi priljubljen slovenski igralec Jure Tršan Blond ter njegova izvoljenka Tija Fende, ki bosta vsem svojim oboževalcem podeljevala avtograme, se z njimi slikala, z njima pa boste lahko tudi odigrali kako rundo igre Fortnite!
Tako, mislimo, da smo dodobra orisali vse dogajanje, ki vas čaka 13. in 14. aprila v Qlandiji Novo mesto. Prisrčno ste vabljeni vsi obiskovalci, tako zagriženi igričarji kot tudi fotri, ki ste svoje igričarske ostroge že davno tega obesili na zid. Kdo ve, morda vas pa ravno naš dogodek vrne nazaj v bolj preproste čase, kjer je štela samo dobra zabava ob igrah in druženje s prijatelji.
Če ste pristaš starošolskega jRPG žanra in ne posedujete konzole Nintendo Switch, ste v 2018 zagotovo objokovali svojo usodo, saj niste mogli igrati odličnega Octopath Travelerja.
A morda se bo to kmalu spremenilo, saj je ocenjevalna komisija za starostne omejitve v Koreji pravkar ocenila igro Octopath Travler. Platforma? PC.
Založnika Square Enix ter Bandai Namco očitno želita simpatično RPG avanturo pripeljati tudi na računalnike.
V igri nadzorujemo široko druščino junakov, ki se nato spopadejo z raznimi nasprotniki v klasičnem poteznem boju, ki je znan iz vseh jRPG predstavnikov. Poleg tega Octopath Traveler nosi prav posebno grafično podobo, ki močno spomni na prve dele serije Final Fantasy.
Koliko je zadeva legitimna, bomo še videli v prihodnosti, smo pa na tak način v preteklosti s strani korejske ocenjevalne komisije že izvedeli za nekatere igre, ki še niso bile pred tem uradno najavljene. Nazadnje se je to zgodilo z igrama Okami HD in Sunset Overdrive, ki sta nato zares prispela na PC.
PlayStation Japan je nedolgo tega pripravil poseben turnir iz igre Street Fighter V, kjer je povabil dva veteranska profesionalca za prikaz posebnega spopada.
Hiromiki “Itabashi Zangief” Kumada ter Naoto Sako nosita dolgoletne izkušnje v pretepaških igrah in spomnila sta se prav posebne koreografije. Vsak od igralcev je za nastop izbral lik Ryua in načrt je bil izpeljati pretep, ki bi prikazal njuno sposobnost v stilu identičnih napadov in obramb.
Kljub temu da sta profesionalca, spopad ni šel povsem brez zapletov, saj so se vmes pripetile napake. Vseeno sta se na koncu zbrala in končni rezultat je “Double K.O.”, kjer se borba razplete brez zmagovalca, saj sta oba lika ob zavest ob istem trenutku.
Spodaj si lahko ogledate ta čudoviti ples veščin, ki prikaže igro v še nevideni luči.
Oboževalci serije Igra prestolov bodo kmalu prišli na svoj račun, saj se končno približuje izid 8. in hkrati zadnje sezone.
Veliko oboževalcev franšize se je v predpripravi za zaključek spravilo ponovno gledati vse do sedaj izdane sezone in se zato poslužili torrentov. A raziskovalci družbe Kaspersky Lab opozarjajo, da vam zna nelegalno prenašanje takšnih datotek na računalnik hitro naložiti zlonamerno programsko opremo.
Med njihovo raziskavo so si ogledali tovrstne datoteke iz leta 2017 in 2018. V obeh letih je na vrhu seznama okuženih datotek serija Igra prestolov, ki je našla 20.934 nič hudega slutečih žrtev. To naj bi predstavljalo 17% vseh okuženih vsebin med serijami.
Na neslavni lestvici se je na drugem mestu znašla serija Živi mrtveci z 18.794 okuženimi uporabniki, na tretjem pa serija Puščica z 12.163 nesrečnimi pirati.
Zanimivo je, da je Igra prestolov vladala na temu seznamu tudi v letu 2018, kljub temu, da v temu času ni izšel noben nov del omenjene serije.
Nepridipravi za svojo tarčo najraje izberejo prvi in zadnji del vsake sezone, saj so ravno ti deli na spletnih torrent sledilnikih najbolj popularni. Daleč najbolj gledana in okužena epizoda je “Zima prihaja”, ki predstavlja prvi del prve sezone serije Igra prestolov.
Največkrat se izkorišča nespametne uporabnike oz. tiste, ki niso o spletnih vsebinah preveč poučeni. Izkušeni uporabnik bi namreč dvakrat premislil, preden bi zagnal video datoteko, ki nima končnice .mp4 ali pa .avi. Nepoučeni uporabniki pa bodo veselo klikali na vsako preneseno vsebino, tudi če ima video končnico .exe.
Najbolj enostaven način za ogled Igre prestolov je seveda spletni servis HBO GO, kjer se nahajajo vse do sedaj izdane epizode s podnapisi, poleg tega pa si lahko novi naročniki privoščite brezplačno preizkusno obdobje, ki traja en mesec. Če se spravite k maratonu, ni vrag, da ne bi v enem mesecu pogledati vsega, potem pa preprosto prekličete naročnino.
Princ Harry je trenutno šesti v vrsti, ki bi lahko zasedel prestol Velike Britanije. To je kar nekaj čakanja, da posedeš zadnjico na železni prestol in človek bi pričakoval, da bi se princ lahko zaposlil vmes s kakšno dobro igro.
A temu ne bo tako, saj prestolonaslednik naravnost prezira battle royale igre, specifično mu gre v nos Fortnite.
Na dogodku YMCA v Londonu je za BBC izjavil sledeče:
“Ta igra ne bi smela biti dovoljena. Kje je prednost, da jo imate prisotno v svojemu domu? Ustvarjena je bila zato, da vas zasvoji in vas obdrži pred računalnikom kolikor je le možno. To je tako neodgovorno. Je kot čakanje, da se naredi določena škoda, nato pa se pojavijo otroci na vašemu pragu, družine pa so uničene.”
Harry tudi ni velik pristaš socialnih medijev, saj naj bi bili ti bolj zasvojljivi kot alkohol in droge.
Harry ima svoje skrbi in te so nekako upravičene a treba je vedeti, da danes lahko postanemo odvisni od vsake stvari če z njo pretiravamo. Navsezadnje bi lahko postal odvisen od spanja, če bi namesto šole/službe raje poležaval v topli posteljici a tega ne počnem, ker me čakajo druge obveznosti. Poleg tega pa si lahko nato spanje privoščim kot nagrado za dnevno delo in enako lahko velja tudi za rundo Fortnita.
Vse je seveda odvisno od tega kako imaš zadeve urejene v glavi in osebek, ki preživlja nezdravo količino ur v Fortnite, bi ob manjku te igre, svoje ure zabil nekje drugje. Morda ravno v drogah in za vas ne vem, ampak raje bi mladino gledal za PC-jem kot pa v obcestnem jarku.
Par dni nazaj je spletni portal Kotaku objavil sila zanimiv članek, v katerem se je njihov novinar Jason Schreier pogovoril z okoli ducat zaposlenimi pri razvijalcu BioWare.
Tema pogovora je bila njihova nedavna igra Anthem, ki ni doživela ravno toplega sprejema pri igralcih in kritikih. To je že drugi naslov Biowara zapored, ki ni dosegel visokih standardov, ki jih igralci pričakujemo od tega razvijalca in sledi špilu Mass Effect: Andromeda. Težave slednjega je popisal isti novinar in si ga lahko preberete tule.
Članek je res dolg a odlično branje za vsakega, ki ga zanima igričarska industrija. Ni vse tako preprosto, kot pa oklicati založnika EA za zlobneža, saj veliko ljudi misli, da je ravno Electronic Arts dolžan za podpovprečne izdelke tega studia.
Resnica je precej drugačna in čeprav EA ni ravno nedolžen, se BioWare bori z veliki internimi problemi, ki jih Kotakov članek lepo oriše. Ni dvoma, da se pri razvijalcu nahaja veliko talentiranih posameznikov a jim manjka odločen vodja, ki bi znal projekt zapeljati v pravo smer. Tako Anthem kot tudi Mass Effect sta leta in leta preživela v predprodukciji in enkrat seveda denarja za sanjarjenje v konceptualni fazi zmanjka in založnik pričakuje končni izdelek.
In ko je enkrat pričela voda teči v grlo, se je BioWare končno zmigal in začel končno delati v na igri. Anthem je tako nastal v vsega 18-tih mesecih dejanskega razvoja in v tako kratkem času je seveda skoraj nemogoče izdati izdelek, ki bi vladal Metacritic lestvicam.
BioWare je bil tudi razdeljen na tri razvojne veje, vsaka od njih pa je delovala v svojem mestu. Po Mass Effect Andromedi se je ena veja zaprla in tako sta ostala BioWare Austin in BioWare Edmont, ki pa sta imela različen pristop do dela in ko sta se morala studia združiti, neke sinergije ni bilo.
Tako se je pojavil velik problem v sami klimi podjetja in ko v delovnih prostorih vladata sovražnost in zamere, je težko ostati kreativen. Še več, delavci so bili zaradi dolgih ur utrujeni in mnogo jih je odšlo na bolniško okrevanje, saj bi se jim drugače, po mnenju zdravnika, na delovnem mestu preprosto odpeljalo. In mnogo se jih ni potem nikoli več vrnilo.
Generalni direktor Casey Hudson je včeraj poslal obvestilo vsem zaposlenim, kjer je priznal resničnost vseh navedenih izjav v članku.
“Članek omeni veliko problemov pri razvoju Anthema in nekaterih naših bivših naslovov. In potegne primerjavo med temi težavami s kvaliteto delo v naših pisarnah ter z zdravjem naših zaposlenih. Ti problemi so resnični in naša najvišja prioriteta je, da jih naprej rešujemo. Zavezujem se k temu, da nas pripeljem do mesta, kjer bomo lahko dostavljali najboljše produkte, ki jih ljudje pričakujejo od BioWara in to skozi delovno okolje, ki je med najboljšimi na svetu. Z vašo pomočjo nam bo to uspelo.”
Upamo, da se BioWare pobere, saj mi je osebno studio dostavil nekaj najboljših iger, ki se jih kadarkoli igral in žalostno bi bilo, če bi tako talentiran razvijalec zaprl vrata.
Epic nadaljuje s širjenjem svoje digitalne platforme in skladno s tem, si lahko uporabniki pridobijo novo brezplačno igro in si tako odebelijo svojo knjižnico.
Tokratni zastonjski izdelek je The Witness, izdelek Jonathan Blowa in ta prvoosebna ugankarska pustolovščina je leta 2016 očarala široko igričarsko skupnost in mnogi so ji takrat nadeli naslov igre leta.
Gre za precej težak naslov, z naravnost čudovito podobo a bodite pozorni, saj boste za premagovanje ovir morali kar pošteno napeti svoje sive celice. Nepotrpežljivi znate špil hitro zapustiti a za ceno 0 € ne boste čutili prevelikega obžalovanja.
The Witness bi vas na Epic trgovini obral za 36,99 €, svoj brezplačni izvod pa si lahko pridobite do 18. aprila, ki ga lahko potem obdržite za vedno.
Sedaj lahko igro Hob: Definitive Edition kupite tudi v Nintendo trgovini za dobrih 20 ameriških dolarjev. Perfect World Entertainment so poskrbeli, da je igra izšla tudi za Nintendo Switch saj je žal studio, ki je igro naredil, zaprl svoja vrata nekaj časa nazaj.
Hob je ugankarska avantura, ki nas popelje v nov prelep sveti. Celotna zadeva poskrbi, da naši možgani ne zaspijo in to ji zelo dobro uspeva. Za Nintendo Switch so pri Panic Button poskrbeli, da celotna igra deluje tudi na ekranu na dotik, kar nam takoj ponudi še boljšo uporabniško izkušnjo in z veseljem jo priporočamo vsem, ki imate konzolo Switch.
Pri današnji mladeži čedalje večjo vlogo igrajo igre, saj se bolj težko v družbo vklopiš, če nimaš kaj povedati o Fortnitu. Zato so njihovi PC-ji in konzole nekaj svetega in težko jim boš iz rok iztrgal nekaj, kar jim služi kot glavna sprostitev po napornem dnevu v šoli.
Niso pa vsi taki in 13-letni William Rabillo iz Nevade dokazuje, da si lahko mlad a imaš še vedno pametno postavljene prioritete.
William in njegova mama Krystal sta se znašla v težki finančni situaciji in v takšnih trenutkih je od iger bolj pomemben svež kruh na mizi. Tega se je zadeval tudi ta podjetni pobič, ki je zavihal rokave in se spravil delat vrtna dela pri sosedi. Ko je nabral nekaj cekinov, je vzel še svojo konzolo Xbox ter jo prodal, vse skupaj pa je bilo dovolj, da je lahko kupil rabljen avto.
Ta ni ravno najnovejši izdelek a je povsem delujoč in dovolj dober, da bo njegovi mami služil za prevoz do službe in nazaj.
Tako se je enega dneva vrnil domov in mami ponosno oznanil, da ji je kupil avto. Ta mu sicer najprej ni verjela a ko ji je izročil ključe, s pripadajočo dokumentacijo, so ji hitro na oči udarile solze.
Krystal je napisala dolgo Facebook sporočilo v katerem je razvidno, kako je ponosna na svojega sina, ki je lahko za vzgled vsem svojim vrstnikom.
Za pridnega Williama in njegovo družino se je postavila tudi GoFundMe stran, kjer so samo v treh dneh zbrali preko 4,635 $, prispevki pa prihajajo še naprej. Na strani lahko preberete tudi nekaj malega o Williamu, ki se je v preteklosti boril z boleznimi a to ga ni ustavilo, da ne bi postal pravi mali heroj.
