Valve je objavil zmagovalce natečaja Steam Awards, ki je bil letos razdeljen v 8 kategorij. Sodelovale so lahko igre, ki so bile uradno objavljene na Steamu, glasovali pa so lahko vsi uporabniki z aktiviranim računom.
Naziv igre leta je pričakovano pripadel igri PLAYERUNKNOWN’S BATTLEGROUNDS, ki je izšla 21. decembra leta 2017, a se je popolnoma razživela v začetku leta 2018. Skozi celotno leto je bila to najbolj igrana igra na Steamu, največ igralcev pa je dosegla ravno v mesecu januarja z 1,584,886 povprečnimi igralci.
Število igralcev igre PUBG v letu 2018 je postopoma padalo.
Naziv za VR Steamovo igro leta je pripadel igri The Elder Scrolls V: Skyrim VR, ki je izšla 3. aprila 2018. No igro, je na Steamu sicer v povprečju na mesec igralo manj kot 1000 ljudi, a vseeno so uporabniki glasovali prav za njo. Igra z najbolj alternativno zgodovinsko zgodbo je bila Assassin’s Creed Odyssey, medtem ko je bila Rainbow Six Siege izbrana za igro, ki je najboljša ob igranju s prijatelji. Najboljše igralno okolje je pripadlo The Witcher 3: Wild Hunt, CD Projekt Red pa je prejel nagrado za najboljšega razvijalca na Steamu za leto 2018 (leta 2015 so omenjeni razvijalci že prejeli nagrado na Game Awards 2015). Več o nagrajencih si lahko preberete s klikom tukaj.
Na lanskoletnem sejmu TGA 2018 je bilo razodetih ogromno naslovov, a osebno je bil najbolj razburljiv naslov The Outer Worlds.
Pojavil se praktično od nikjer in igralci so bili navdušeni, da nas čaka nov RPG priznanega razvijalca Obsidian Entertainment, na čelu katerega bosta stala fotra Fallout franšize Tim Cain and Leonard Boyarsky.
Pred kratkim je razvijalec s spletno stranjo GameInformer spočel obsežen intervju in dobili smo cel kupček sočnih informacij kot so:
konzole bodo dobili podporo ločljivosti 4K
samo prvoosebni pogled
okoli 20% ekipe je prej delalo na igri Fallout: New Vegas
cikel dneva in noči, omogočeno bo spanje
brez mikrotranskacij
brez večigralnosti
dogaja se v naši galaksiji vendar daleč v prihodnosti
brez Switch verzije
želijo podpirati mode
ladij ni moč nadgrajevati
različni konci
brez mini iger
obstaja dva “Outer World” planeta a čakajo nas tudi asteroidi in vesoljske postaje
izid v 2019
To je kar precej informacij in čeprav nas nekoliko žalosti, da še vedno nimamo trdno zakoličenega datuma izida, se veselimo vsaj tega, da se bo to definitivno zgodilo še letos.
Spodaj si lahko ogledate še kupček novih slik, ki bodo malce omilile čakanje do novega igralnega napovednika.
No, zadeva ne bo ravno polnopravni RPG tipa The Witcher 3 a vseeno boste sedaj igralci nagrajeni s stopnjami.
Če slučajno še ne poznate Microsoftove Pasjanse, potem očitno nikoli niste zagnali starejših Oken kot so Windows XP.
Gre namreč za brezplačne igre, ki jih dobimo zraven operacijskega sistema in nič drugače ni pri Windows 10.
Pri desetici spada Pasjansa v zbirko iger pod imenom “Microsoft Solitare Collection” in prav ta paketek bo kmalu dobil sistem stopnjevanja ter izkušenjske točke.
Zadeva je celo dobila napovednik in čeprav je ta precej skop z informacijami, je precej zabaven. Pri stopnji 100 bomo dobili naslov “Grandmaster” in tako bodo vsi vedeli, s čim točno se zabavate med delovnim časom.
Kdaj bo posodobitev prišla še ni znano, naj pa bi se to zgodilo “kmalu”.
Se zavedate, da nekateri celo še vedno igrajo neslavno igro Fallout 76?
Šalo na stran, ta večigralski poskus prenosa Fallout okolja je doživel toliko spodrsljajev, da naslov trenutno velja v igričarskih krogih za slabo šalo kot pa za legitimno igro.
Igralci so v preteklosti izkoriščali hrošče in se s pomočjo njih prebili v območja, ki njim niso bila namenjena.
Eno od njih je bila “razvijalska soba”, kjer so igralci lahko odkrili vse do sedaj še neizdana orožja in oklepe, hkrati pa so si notri lahko nabrali najboljšo opremo, ki je trenutno na voljo.
Bethesda se je na te zadeve odzvala z odstranjevanjem računov in povedala, da bodo igralci ob podobnih incidentih odstranjeni iz igre.
Samo kaj se zgodi, ko v prepovedano sobo ne zaideš po svoji krivdi?
Ravno to se je zgodilo igralcu, ki se na Redditu predstavlja pod imenom McStaken. Pravi, da ga je igra sredi dogodka Rad-Rat Horde postavila v zaklenjeno območje Vault 63 in sedaj ga je strah Bethesdine kazni.
Zaradi tega je na strani podpori oddal poročilo o nezgodi in zaenkrat še čaka na posledice.
Preden je nesrečni Vault zapustil, pa je lokacijo dodobra fotografiral, kot lahko vidite na spodnjih slikah. Očitno bo podzemna baza vsebovala tudi pot, katera bo vodila še globlje, v neko vrsto rudnika, igralci pa se bodo lahko tudi dokopali do Fallout 63 obleke.
To ni edino takšno slabo zaklenjeno območje, saj igralci poročajo, da so se prežarčili tudi v Vault 94 in 96 in očitno so vsa ta prepovedana vrata zaklenjena z otroškimi ključavnicami.
Zadnje čase opažamo veliko več iger, ki so si za lokacijo dogajanja izbrale post-apokaliptično okolje Sovjetske zveze oz. Rusije.
Iz glave lahko naštejemo RPG Atom, tu pa sta še prihajajoča Metro Exodus in pa Atomic Heart. Komaj čakamo, da postane še STALKER 2 realnost in naše komunistične želje bodo potešene.
Do takrat pa nas zna pozabavati novo napovedana preživetvena grozljivka, katera sliši na ime Chernobylite.
Dela jo razvijalec Farm 51, za mesto dogajanja pa so si izbrali, kaj drugega kot pa, Chernobyl.
Soočeni bomo z nadnaravnimi pojavi, pot pa nam bodo prečkale tudi običajne, mutirane beštije.
Chernobylite bo dajal poudarek na preživetvene mehanike, saj bodo okoli razposajeni paketki prve pomoči redki zato se bomo morali zanašati na naše znanje kemije in si sami ustvariti zaloge prve pomoči.
Veliko bo tudi raziskovanja in za preučevanje okoliških pojavov se bomo morali zanašati na razna orodja.
Iz spodnjega napovednika lahko presodimo, da Chernobylite ne skriva svojega navdiha, kateri je seveda franšiza STALKER. A zdi se, da bo tokrat veliko več poudarka na grozljivosti, na enem delu dejansko naletimo na vojaka, s hitro tresočo glavo, kar takoj spomni na film Jacob’s Ladder.
Igrali bomo fizika, katerega je nesreča v mestu Chernobyl oropala punce. Čeprav je naš junaček želel naprej s svojim življenjem, ga spomini še vedno zasledujejo in tako se 30 let kasneje zopet odpravi v The Zone, kar naj bi mu, vsaj tako upa, ponoči zopet podarilo spanec.
Datuma izida zaenkrat še nimamo, ima pa špil svojo stran na Steamu.
Nemški urad za zaščito pred radiacijo je včeraj izdal zanimivo poročilo, ki se tiče v preteklosti močno razpravljanje teme glede sevanja mobilnih naprav.
Razpredelnica v obzir vzame dejstvo, katera od naprav odda največ sevanja in katera ga največ zadrži (specific absorption rate oz. SAR).
Glede na rezultate, so najbolj problematični telefoni proizvajalca Xiaomi ter OnePlus, saj drži vsak od njiju po štiri predstavnike, med neslavno prvo šestnajsterico.
Pridna nista niti Google ter Apple, slednji drži predstavnika iPhone 7 na devetem mestu, medtem ko je Google Pixel 3 na sedmem in Google Pixel XL na dvanajstem mestu.
Po drugi strani je najbolj varen proizvajalec Samsung in njegov telefon Galaxy Note 8 je zavzel vrh lestvice. Kar velik napredek glede na to, da je Galaxy Note 7 postal slaven predvsem zaradi svojih eksplozij.
Z njim je izenačen ZTE Axon Elite, na tretjem mestu pa najdemo LG G7.
Sevanje od telefonov je že dolgo časa predmet debate in študije niso povsem potrdile točne škodljivosti. Povezava radiacije iz telefona z rakom je sicer bila dokazana a stopnja sevanja naj bi bila škodljiva samo manjšim živalim kot so podgane, medtem ko naj bi bili ljudje varni.
Vseeno, če se zalotite, da vam med uporabo telefona poganja tretje uho, je morda čas, da zamenjate svojo mobilno napravo ali pa vsaj zmanjšate njeno uporabo.
Če ste reden uporabnik “prve strani interneta”, torej socialne platforme Reddit, ste morda v zadnjih dnevih opazili velik porast objavljenih slik, katere kažejo vse grdobijo, ki jih je v preteklosti počela Kitajska.
Uporabniki so vik in krik zagnali zaradi nedavne donacije kitajskega velikana, podjetja Tencent, katerega igričarji poznamo kot založnika igre League of Legends in kot tistega glavnega strica, ki stoji za spletno trgovino Epic Games Store.
Reddit zbira denar in zato, da ostanejo na vrhu internetne ponudbe, potrebujejo 300 milijonov dolarjev. Kar polovico tega zneska mu je namenil Tencent, še vedno pa to ne pomeni, da bo priljubljeni rdeči vesoljček kar naenkrat postal kitajski.
Reddit je namreč ocenjen na 2,7 milijard dolarjev in pri pridobitvi investicije 300 milijonov, bo dosegel magično številko 3 milijarde zelencev.
Takšna investicija je za Tencent drobiž, saj je velikan ocenjen na kar 427 milijard dolarjev, ironično pa je, da je prav on poskrbel za Veliki kitajski požarni zid, ki Kitajcem preprečuje dostop do Reddita.
Konec tisočletja je bil v igričarskih krogih precej drugačen kot pa ga poznamo dandanes.
Če v modernih časih kraljujejo večigralske battle royale igre, so takrat igričarske prestole zavzemale bogate, cRPG igre tipa Baldur’s Gate in Planescape Torment.
Te so bile največji razlog, da so konzolni bratje ljubosumno pogledovali bež namiznim škatlicam in sedaj, 20 let kasneje, bodo tudi oni dobili svojo dozo starošolske zabave.
Razvijalec Beamdog ter založnik Skybound Games sta namreč oznanila prihod vseh teh starejših naslovov na konzole, ne ve pa se še, točno katere bodo prejele to bogato zbirko.
Predelavo bodo doživeli naslovi Baldur’s Gate, Planescape Torment, Neverwinter Nights, Baldur’s Gate 2 ter Icewind Dale.
Vse igre bodo izšle pod imenom Enhanced Edition in te moderne inačice so v preteklosti že izšle za PC ter mobilne naprave.
Zanimivo bo videti, kako bodo poskrbeli za nadzorno shemo, saj te igre vsebujejo ogromno urokov in posebnih sposobnosti, ki so včasih težavne za nadzorovanje že na miški, igralni plošček pa bo še tolikšna večja zagata.
Datum zida še čakamo, ve se zaenkrat samo, da se bo to zgodilo enkrat v 2019.
Le nekaj dni nazaj, so v Avstrijskem podjetju Noctua naznanili prihod nove termalne paste NT-H2. Naslednica slovite NT-H1 bo z izboljšano zasnovo omogočala dolgoživost, saj bo prvotno učinkovitost obdržala do 5 let. Hkrati so predstavili še povečane 10g pakiranja NT-H1/H2 in pakete čistilnih krpic. Z večjimi tubami ciljajo na površinsko večje procesorje, kot so TR4, LGA 2066 in LGA3647.
Več kot pravšnji trenutek za manjšo nadgradnjo, glede na to, da je NT-H1 med nami že od leta 2007. V vsem času je med zanesenjaki veljala za eno izmed priljubljenejših izbir, saj je s svojo prevodnostjo presegla večino konkurenčnih izdelkov. Tako se je mnogokrat znašla v predalu bolj zagretih navijalcev, ki niso želeli uporabljati prevodnih termalnih past.
Rezultati na prvi pogled niso osupljivi. NT-H2 je v testih podjetja Noctua dosegla do 2°C nižje temperature od NT-H1. A 2°C, glede na majhne razlike med kakovostnimi termalnimi pastami, lahko pomeni pošten skok po lestvici navzgor.
Emotikoni so precej priročna zadeva, če do svojega sogovornika ne morete izraziti svojih čustev samo z besedami ampak se morate poslužiti animirane pojave, katera prihrani na nepotrebnem zapravljanju besed.
Za nove emotikone skrbi organizacija Unicode Consortium in čeprav imamo dandanes na voljo ogromno luškanih, rumenkastih pojav, po njihovem po mnenju to ni dovolj.
Septembra ali oktobra bomo tako dobili skupek Emoji 12.0 in ta bo vseboval kar 230 novih emotikonov.
Novosti se bodo osredotočile na invalidne ljudi, kar pomeni, da bodo novi emotikoni vsebovali invalidske vozičke ali pa prostetične roke ali noge.
Čakajo nas tudi novi smeškoti, ki se tičejo hrane, pijače, živali ter oblačil. Veliko bo poudarka na emotikonih, kjer se pari držijo za roke. Ti bodo na voljo v različnih barvnih tonih ter spolih in vse skupaj bo mogoče ustvariti kar 171 različnih kombinacij.
Kaj vse bomo lahko tipkali na svoje mobilne telefone jeseni, si lahko pogledate v spodnjem napovedniku.
Elder Scrolls Online ob svojem rojstvu sicer ni imela najbolj briljantnega začetka a razvijalci se niso vdali.
Prva dobra novica je bila, da za špil ni bilo več potrebno plačevati naročnine ampak si za preigravanje potreboval samo osnovno kopijo igre. Pridno so dodajali novo vsebino in sedaj je Elder Scrolls Online dejansko ena najbolj igranih MMO iger, ki jo lahko brez problema postavimo ob bok šampionskemu a upehanemu World of Warcraftu.
Čeprav mesečnega davka špil ne zahteva več, je še vedno tu opcijska naročnina ESO Plus, ta pa vam prinese ogromno lepih zadev. Za 14,99 € mesečno tako prejmete:
vrečo za kovačenje, v kateri lahko nesete neomejeno število sestavin
dvojini prostor v banki za vse karakterje
barvanje kostumov
10% več izkušenjskih točk
dostop do vseh DLC-jev kot so The Imperial City, Orsinium, Thieves Guild, Dark Brotherhood, Shadows of the Hist, Horns of the Reach, Clockwork City, Dragon Bones, Morrowind, Wolfhunter in Murkmire
In sedaj lahko vsi lastniki igre ESO Plus naročnino preizkusite povsem brezplačno! Vse kar morate storiti je, da se prijavite v igro, izberete “Crown Store” razdelek in pri ESO Plus zavihku sprožite opcijo “Free Trial.”
To je to, sedaj lahko uživate v prav vsemu, kar vam lahko ponudi Elder Scrolls Online, ponudba pa se bo zaključila že v torek.
Nova igra razvijalce From Software izide že naslednji mesec, kar pomeni, da morajo PC-jaši prevetriti ventilatorje svojih grafičnih kartic in preveriti, če njihova mašina sploh nosi dovolj mišic.
Pripravljenost svojega mlinčka lahko preverite preko uradnih sistemskih zahtev, katere so izšle včeraj. In te, k sreči, sploh niso visoke.
Grobo pogledano, so zahteve precej podobne tistim, ki jih je zahteval njihov prejšnji naslov, Dark Souls 3. Upamo, da ste v dveh letih vsaj malce nadgradili sistem in boste morda Sekiro poganjali na celo priporočljivih zahtevah.
MINIMALNE SISTEMSKE ZAHTEVE:
OS: Windows 7 64-bit | Windows 8 64-bit | Windows 10 64-bit
Epic Games Store se je zadnje čase sicer znašla pod plazom pritožb igričarjev, predvsem zaradi svojih ekskluzivnih naslovov, ki bodo v prihodnosti PC bazo pošteno razdelili.
Tako bo streljačina The Division 2 izšla ekskluzivno za Epicovo trgovino, valove pa je razburkal umik ruske, post apokaliptične avanture Metro Exodus, katero so prej prodajali na Steamu in se skorajda tik pred izidom odločili za njegovega konkurenta.
Epic pa nove stranke na svojo platformo vabi tudi preko brezplačnih naslovov in če so nam prej častili naslova Subnautica ter Super Meat Boy, nas tokrat čaka zastonjski Axiom Verge.
Tega si sicer še vedno lahko privoščite na Steamu za ceno 17,99 €, nihče pa vam ne bo zameril, če bi zadevo radi imeli v svoji knjižici, brez da bi zanjo odšteli težko prislužene denarce.
Gre za starošolsko, od strani gledano, raziskovalno streljačino, ki zna koga spomniti na naslove kot so Metroid, Contra ali pa Master Blaster.
Čaka nas preko 70 različnih unikatnih nasprotnikov in kar 900 različnih sob, ne manjkajo pa tudi ogromni šefi ter ogromno orožij in orodij, s pomočjo katerih bomo poskušali našo pikslasto pojavo ohraniti pri življenju.
Axiom Verge lahko aktivirate preko sledeče povezave in kot vedno, bo naslov ostal potem vaš za vedno. Časa za aktivacijo imate kar precej, saj se ponudba izteče šele 21. februarja 2019.
Sestava cenovno-ugodnega gaming mlinčka se navadno prične na enem mestu – grafična kartica. Ko imaš izbrano to, navadno celotni sistem zgradiš okoli nje. Vsaka nova generacija grafičnih kartic prinese vsaj nekaj novosti in v optimalnem primeru dodatno zmogljivost z nižjo porabo, zato vsako novo generacijo čakamo kot Amazon paket presenečenja. Nikoli ne veš, kaj pričakovati, ali bo vredno svojega denarja in ali bo iz škatlice vse tako, kot mora biti.
AMD Radeon VII se lahko okrona za prvo grafično kartico na 7nm litografiji, kar je pogumen korak naprej za AMD. Do sedaj so bile najnovejše generacije grafičnih kartic zasnovane na 12nm, 14nm ali 16nm litografiji, zato bi naj vsaj na prvi pogled s pomočjo novejše zasnove šlo za velik preskok, če seveda preostanek uspe zadostiti pričakovanjem.
Če si še podrobneje ogledamo listo tehničnih specifikacij, je AMD prav tako podvojil količino HMB2 pomnilniških nizov, po zaslugi česar grafična vsebuje 16GB in sapo jemajočih 1TB/s pomnilniške pasovne širine. Sicer je samo osrčje precej podobno kot poprej s celo nekoliko manj GPU jedri (3840 proti prejšnjih 4096), a deluje na 200MHz višjem taktu. Teoretično bi tako iz specifikacij pričakovali nekje 6% boljše delovanje od bližnje konkurence, čeprav, no, teorija je pač teorija.
Poglejte ga, krasotca.
A ne glede na to, kolikokrat prebiramo listo specifikacij ena stvar ostane enaka. Stvar, ki bi jo vsekakor pričakoval od vsake nove grafične kartice je kakšna nova funkcija ali dve, ki bi dodatno prodale misel o nadgradnji. A žal Radeon VII tu deluje precej suhoparno. Medtem, ko se je Nvidia lani na veliko šopirila z RTX in njenim sledenjem žarkov (ray tracing) ter globokim učenjem (deep learning), je AMD tokrat šmeksi novosti glede na oglaševanje zamenjal z golo zmogljivostjo. Vsi namreč vemo, kako se je oglaševalna funkcija obnesla za Nvidio, z (zaenkrat) zelo nizko praktično uporabnostjo in previsoko ceno, da bi prišla do izraza.
Seveda so kljub temu tudi pri AMD morali nekaj storiti glede dodatkov, zato so se v klasičnem stilu odločili za že znano taktiko. Zraven grafične kartice tako nudijo tri brezplačne igre, Resident Evil 2 (Remake), Division 2 in Devil May Cry 5. Potencialno tako z nakupom prihranite 150€, v kolikor ste seveda vse izmed teh treh iger nameravali kupiti takoj po izidu po polni ceni.
Brez RDR2? For shame, AMD, for shame. /s
Če damo vse to na stran, kaj nam AMD tehnika tokrat nudi na področju igranja iger? No, ker grafična kartica ne vsebuje nikakršnega znanja o sledenju žarkov te funkcije ne bo mogla izkoristiti, a če smo pošteni, je trenutno na trgu zgolj ena igra s to tehnologijo. V naslednjih mesecih bomo sicer po vsej verjetnosti dobili gonilnike, ki bodo nudili vsaj sprejemljivo delovanje pod temi pogoji, a za kaj več bomo morali počakati na drugo generacijo DXR. Kar se tiče globokega učenja ima Radeon VII solidno FP16 zmogljivost, ki šteje okoli 28 TFLOP. RTX 2080 tu resda doseže 80 TFLOP, a za igričarje dejstvo ne bi smelo biti vredno počenega groša, saj se FP16 v igrah uporablja zelo redko.
Pri novi grafični seriji je cena vitalni mejnik med katastrofalnim propadom in najboljšo stvarjo, kar smo jo kadarkoli videli. No, cena je zastavljena zelo optimistično, zato gorje vsem, ki ste pričakovali predah po pregrešno dragi RTX seriji, ki je posledično po statistikah bila priča precej razočarajoči prodaji. Kajti kljub vsem fenci-šmensi novim funkcijam se je ta v najpomembnejši stvari – zmogljivosti – zastavila cilj zgolj malenkostne nadgradnje napram GTX serije, pri tem pa stala enako oziroma več.
Radeon VII tu povzroči še več zmede. Seveda je več kot očitno mišljena kot konkurenca RTX 2080, saj bo tudi v prodajo šla po skoraj identični osnovni ceni. A žal gre po zaslugi manjka novih funkcij prej za konkurenco GTX 1080 Ti, ki šteje že dve leti in nudi podobo zmogljivost.
Veliko vprašanje je torej, kako se grafična kartica izkaže v praksi ob igranju iger. Aplikacije bomo dali na stran, saj je AMD resda omenil razne programe, ki bi naj po zaslugi določenih funkcij dočakali velik preskok v zmogljivosti, a glede na to, da se bo po dosedanjih izkušnjah Radeon VII uporabljala skoraj ekskluzivno v igrah, primerjava v visoko-ločljivostni video obdelavi večini ne pomeni prav nič.
Delovanje
Testi so bili izvedeni na najnovejših gonilnikih (19.2.1) in naslednjem sistemu:
Procesor: Intel i7 7740x
Matična plošča: Aorus X299 Gaming 9
Grafična kartica: AMD RADEON VII
Pomnilnik: 32GB DDR4 2666MHz
Napajalnik: Chieftec A135 Series 1000W Gol
Trdi disk: 256GB M.2 SSD
Ohišje: Corsair Carbid SPEC-04
Za čim manjši vpliv procesorja in pomnilnika smo uporabili i7 7740x, ki je omogočil maksimalen izkoristek grafične kartice. Že takoj je namreč očitno, da je grafična kartica za vse sisteme nizkega in srednjega ranga premočna (beri – predraga) in ne bo prišla do izraza v polni meri, zato se jo splača omisliti zgolj, če si lastite zelo zmogljiv računalnik.
Grafično kartico smo testirali v raznih igrah na tovarniških nastavitvah.
Witcher 3 – 3840×2160 Ultra nastavitve Shadow of the Tomb Raider – 3840×2160 Ultra nastavitveMonster Hunter: World – 3840×2160 Ultra nastavitveFar Cry 5 – 3840×2160 Ultra nastavitve
Kot lahko vidimo, je dosegala precej pričakovane rezultate, ki jo umeščajo med GTX 1080 Ti in RTX 2080. Teste smo izvajali pri ločljivosti 3840×2160 in ultra nastavitvah, ki so v večini primerov prinesle dokaj gladke rezultate.
Večinoma je sicer RTX 2080 nekje 10% hitrejša, a v nekaterih naslovih, ki jim bolj ugajajo AMD grafične kartice (npr. Far Cry 5) vidimo obratne rezultate. Seveda se najdejo anomalije tudi v drugi smeri, kjer recimo v Assassin’s Creed Odyssey RTX 2080 vodi za kar 50%.
Opazil sem trend večje razlike med RTX in Radeon VII na nižjih resolucijah (v korist prve), kar je zelo zanimivo. Lahko bi označevalo, da bo Radeon VII ob trendu vedno višjih resolucij z vpeljavo 8K v veliki meri presegel konkurenta, a se obnesel slabše na nižjih resolucijah.
Vidimo lahko, da kot RTX 2080 tudi Radeon VII samostojno na ultra nastavitvah in 4K v veliki meri še zmerom ne zmore priskrbeti svileno gladke 60FPS igralne izkušnje, vsaj v večjih AAA naslovih. V večini se bo gibala okoli 50FPS, kar bo označevalo potrebo po nižanju določenih intenzivnih nastavitvah.
Radeon VII je tako pametna izbira predvsem pri FHD+ ter tudi višjih resolucijah, pari klasičnem FHD pa zaradi enormnih sličic na sekundo enostavno ni izkoriščena, razen seveda, če ima zaslon absurdno visoke hitrosti osveževanja.
Rezultati
Če vse vzamemo pod lupo si na hitro oglejmo, kako se glede na praktične rezultate Radeon VII obnese v cenovno/zmogljivostnim razmerju). Glede na to, da gre za najdražjo grafično kartico, ki jo je AMD kadarkoli dal na potrošniški trg (če izvzamemo anomalije, kot sta HD 7990 ali R9 295X2) se cenovno ujema z hibridno hlajeno RX Vega 64 in presega RTX 2080 ter GTX 1080 Ti.
Tako se Radeon VII trenutno nahaja v trdem orehu. Po eni strani je resda 35% hitrejši od druge najzmogljivejše AMD grafične kartice RX Vega 64, a istočasno je tudi 70% dražji od nje ter dražji od neposredne konkurence. Skorajda isti debakel kot pri RX 590. Po eni strani imamo višjo zmogljivost kot prej, a po drugi strani ceno, ki glede na razmerje nudi manj za porabljen denar.
Edina grafična kartica z nižjim cenovno/zmogljivostnim razmerjem na trgu trenutno je RTX 2080 Ti (ter Titan X in podobne) in vsi vemo, kaj si mi mislimo o njej.
A če si resnično želite AMD grafične kartice, gre trenutno pri Radeon VII za najzmogljivejšo stvar v rdečem taboru.
Navijanje
Kljub temu, da večina navijalskih programov (npr. MSI Afterburner) grafične kartice še ne podpira, funkcionalnost Radeon Wattman nudi vse, kar potrebujemo za navitje.
Po nekoliko preizkušanja sem ob maksimalni hitrosti ventilatorjev uspeli doseči maksimalen GPU takt 1960MHz in HBM2 raven 1175MHz, a pri tem je takt znal nihati (navedena je maksimalna dosežena raven ob nihanju). Pri tem sem opazil še nekaj prostora, zato sem se malo poigral tudi z voltažo, ki je na dani frekvenci delovala tudi pri 1195mV (sama po sebi bi drugače voltaža bila 1260mV). A žal ob praktičnem preizkusu v večini izvedenih testov navitje ni bilo tako stabilno, kot bi si želel.
Rezultat žal ni nudil ogromnega zmogljivostnega preskoka in grafična kartica je prav tako znala občasno doseči nad 100C. S tem, da je priporočen limit s strani AMD 110C in da je 120C absolutna meja, pri kateri sistem ugasne, glede stabilnosti navitja na takšni meji nimam dolgoročnega upanja, sploh glede na glasnost, ki jo ventilatorji pri 100% znajo povzročati.
Najvišja frekvenca (MHz)
Povprečna frekvenca (MHz)
Voltaža (mV)
Hitrost ventilatorjev (RPM)
Temperatura (C)
Stabilno
1779
1762
1045
2861
55
Ja
1840
1820
1412
2935
73
Ja
1860
1830
1260
2935
75
Ja
1900
1855
1260
2935
78
Ja
1920
1895
1260
2935
83
Ja
1930
1903
1260
2935
86
Ja
1960
1920
1260
2935
95
Ne
Zaključek
Interesantno bo videti, kaj bo poteza AMD v prihajajočih mesecih. Trenutno je Radeon VII zgolj to, kar je bila GTX 1080 Ti pred dvema letoma, s tem, da so se odločili za par čudnih potez, kot je vstavitev 16GB VRAM na kartico, ki jih na polno ne zmore izkoristiti. Kaj ti pomaga 16GB HBM2 in dvakrat večja hitrost pomnilnika od RTX 2080, če pa jih grafična kartica ne potrebuje in lepo zveni zgolj na papirju, pri tem pa je funkcionalno bolj oskubljena kot golič. To absolutno ni dovolj za prevzem grafičnega trga izpod šap Nvidie in razlika bo še bolj očitna, ko zelen tabor končno prestopi na isto, 7nm litografijo.
Kdor sovraži Nvidio kot hudič križ si lahko nabavi Radeon VII, a s tem bo odštel 700€ za grafuljo, ki je v zelenem taboru ekvivalentna GTX 1080 Ti, katero se rabljeno da dobiti že za 500€. Če enostavno ne potrebujete najhitrejše AMD grafične kartice na trgu, je Radeon VII dobra generacija za preskok. Ne, da bi bila nujno slaba, a cenovno-zmogljivostno razmerje je prenizko, da bi se nadgradnja splačala.
Enderal je projekt razvojne ekipe Sure A.I., katera se radi posluži Bethesdovih modifikacijskih orodij za razvoj svojih obsežnih modov, ki lahko konkurirajo večjim, plačljivim naslovom.
Leta nazaj so spočeli modifikacijo Nehrim, ta je bila spočeta v pogonu Obliviona in je precej navdušila igričarsko skupnost.
Leta 2016 pa smo prejeli Enderal, tokrat v pogonu Skyrima in produkcijska vrednost njihovega naslova je samo še poskočila.
Pozdravile so nas zanimive naloge ter karakterji, nadgrajena grafična podoba ter popolnoma predelan sistem napredovanja. Ni skrivnost, da Sure A.I. svoj navdih vleče od Gothic iger, saj tudi oni prihajajo iz Nemčije.
Tako se boste za napredovanje stopenj poslužili izkušenjskih točk, veliko več poudarka pa je tudi na preživetvenih mehanikah ter kovačenju svoje opreme.
V preteklosti sem zadevo probal tudi sam in priznati moram, da se gre za presneto impresivno zadevo. Igra zna požgečkati tisti “Gothic srbež”, katerega dolgoletni oboževalci serije iščejo povsod, se je pa treba zavedati, da je tu še vedno Skyrim bojevalni sistem. Ki pa je, kot vsi vemo, precej zanič.
Enderal je v preteklosti za svoje delovanje zahteval nameščeno inštalacijo Skyrima, skladno z izidom na Steamu pa te zahteve ne bo več. Za igranje boste v knjižnici samo potrebovali registrirano kopijo igre Skyrim, kar odpravi to nepotrebno zavzemanje prostora na disku.
Verzija na Steamu bo prav tako vsebovala dodatek Forgotten Stories, kateri bo dodal nove karakterje, 12 različnih nalog in izboljšano kovačenje ter optimiziranost.
Žal ni podprta verzija igre Skyrim Special Edition, razvijalec pravi, da to morda še pride v prihodnosti.
Enderal: Forgotten Stories bomo lahko preigravali že naslednji teden in sicer 15. februarja. Svojo brezplačno kopijo poiščite takrat na Steamu.
Ko sta založnik EA ter razvijalec Respawn napovedala svojo battle royale igro v svetu Titanfalla, so bili igralci sicer navdušeni, a nihče ni ravno pričakoval huronskega uspeha.
Vseeno pa je Apex Legends v samo parih dneh od izida nabral lepo število igričarske baze, navdušen pa je tudi sam razvijalec:
“To je bilo res neverjetno potovanje. Testirali smo in prilagajali. Kregali smo se in se tudi strinjali. Prišli smo do točke, ko smo začutili nekaj magije. Vedeli smo, da obstaja rizik, odpeljati našo franšizo v to smer, kot “free to play” igro in narediti nenaden izid. Ampak zaljubili smo se v Apex Legends in želeli smo si in tudi potrebovali, da jo igrajo tudi drugi,” je povedal šef Respawna, Vince Zampella.
In ta tveganost se jim je izplačala.
V treh dneh od izida so nabrali že 10 milijonov igralcev, istočasno pa jo je včeraj preigravalo preko milijona ljudi. Apex Legends drži tudi prepričljivo vodstvo pri gledanosti na Twitchu.
To je velik uspeh, saj je denimo Overwatch za takšne številke potreboval 3 tedne, PUBG pa pol leta. Seveda se gre v temu primeru za plačljiva naslova, kar naredi primerjavo malce nepošteno.
Je pa Apex še vedno daleč od svojega največjega konkurenta, igre Fortnite. Ta je med nedavnim koncertom Marshmellova nabrala 10 milijonov istočasnih igralcev, kar pomeni, da se razvijalec Epic trenutno še ne trese od strahu.
A če bo Apex pridno pridobival na vsebini ter delal nove dogodke, zna kmalu postati velika konkurenca na vrhu battle royale streljačin.
Oboževalci serije Game of Thrones že od leta 2016 nepotrpežljivo čakamo na 8. sezono svoje fantazijske televizijske droge, ki naj bi bila tudi zadnja.
Čakanje se počasi približuje koncu, saj bomo frišni del lahko že gledali 14. aprila 2019, vse skupaj pa bo sezona vsebovala zgolj 6 epizod a po besedah producentov, naj bi bile te “enourni”, ki naj bi sago pripeljale do zadovoljivega zaključka.
Medtem, ko še čakamo na prve dobre napovednike, se je HBO odločil prikazati nekaj slik, ki bodo za prvo silo vendarle malce potešile našo žejo.
Do aprila pa je mogoče čas, da si ponovno ogledate vse sezone in nemara celo preberete knjige ter se tako ultimativno pripravite na novo sezono.
Cersei na Železnem prestolu nosi nov oklepDanny se je vrnila v Winterfell in bo Starkom pomagala v borbi z Army of the DeadJon se je vrnil domov. Končno…Najbolj zanimiv parček gleda v daljavo in očitno vidita nekaj zanimivegaSansa je postala gospodarica WinterfellaKako se bo končala zgodba Arye?Sam je zagotovo vesel, da se je zopet združil z Jonom.Trooka vrana se lepo greje ob ognjuTudi pajek je svojo pot našel v WinterfellBrienne bo v Winterfellu držala pomembno vlogoUnion Knight se je prav tako pridružil Jon Snowu v WinterfelluTyrion se je ponovno vrnil v Winterfell, kjer ga nismo videli od prve sezone.Kingslayer se je vrnil, tokrat z brado.Kraljica stoji sama v hladnih sobah Rdeče trdnjave
Le redko katero ime je bolj povezano z Warhammer 40.000 univerzo kot Games Workshop. A že pred leti so se v pobijanju heretske nesnage preizkusili tudi pri Tindalos Interactive, saj so v 2015 v sodelovanju z založnikom Focus Home Interactive prvič pogledali v to bogato skledo fantazijske univerze in poskrbeli za uživantsko vesoljsko strategijo, navezano na istoimensko namiznico. A zgodbe s tem ni bilo konec. Oh, ne. Zdaleč od tega. Ekipa, odgovorna za originalen Battlefleet Gothic: Armada se je ponovno vrnila, tokrat pa je s sabo prinesla absolutno nadgradnjo originalnega dela s priključeno dvojico na koncu.
Ena bistvenih sestavin prve igre so bile masovne bitke z ogromnimi ter mogočnimi vesoljskimi ladjami, našemljene v barve in oblike klasičnih ladij Warhammer 40.000 ras. Kjer se večina iger pod to licenco fokusira na zgolj en planet, klavnico soldatov ter potoke, NE, reke krvi, se tu vse odvija v vesolju in namesto špricanja krvi nam nasmeh na obrazu osvetljuje ognjemet nedavno razstreljene ladje. Seveda s stilom, ob katerem bi še Michael Bay potočil solzico sreče, saj eksplozije v vesoljskih strategiji pač ne morejo manjkati. A če damo stilsko privlačnost na stran je dosti pomembnejše vprašanje – ali Armada 2 premore osebnosti in taktičnosti za klasično Warhammer strateško štampiljko?
Dvojica se ne upira sledenju poti, ki jo je ubral že predhodnik, a ne na slepo. Izboljša marsikaj, med drugim so bile preučene in izboljšane mnoge izmed glavnih problematik, dobili pa smo tudi nadgrajeno kampanjo s skupno več kot 50 urami vsebine. Original je bil dober, a nadaljevanje ga potamani. Iz njega ustvari eno najboljših simulacij vesoljskih bitk, kar sem jih doslej igral – s strategijo in taktiko na sprednjem sedežu ter debelim, zlobno režečim se orkom za improviziranim volanom.
P.S. Lahko te že takoj pomirim, da je naslov zgolj parodija trenutnega stanja pri večini tujih “novinarskih” strani (čeprav dejstvo tehnično drži). Nikakor se nočemo vpletati v socialen debakel dandanašnje družbe, ker smo nenazadnje zgolj stran z (večinoma) igričarsko vsebino.
Razvojna ekipa: Tindalos Interactive Založnik: Focus Home Interactive Platforme: PC Datum izida: 24.1.2019 Cena: 39.99€
Zvrst: Realno-časovna strategija
Za slavo imperija!
Ne bom zanikal, da svoj nos raje tiščim v starejšo Warhammer postavitev, v obdobje Reikspiela in Starega Sveta, mečev (ne tistih z geni motorne žage), samostrelih in vonjem smodnika izza prve linije imperialnih ščitonoscev. Futurizem ni enostavno ni blizu, a vseeno sem mu dal priložnost in se kmalu zaljubil tudi v modernejšo inačico. Zaradi nepoznavanja futuristične univerze sem se sicer počutil kot pohoten homoseksualec na nudistični plaži, brez pojma o dogajanju okoli mene, a z neznansko željo po treskanju zadnjic (khm orkovskih ladij khm).
A entuziazem je ostal tudi po tem, ko sem uro po pričetku kampanje uspel v možganih ohraniti zgolj ime glavnega lika, ostali obrazi pa so brez-pomensko bliskali mimo mene brez, kot da bi imel hud primer bibliofobije. Mah, saj bodo itak prehitro umrli, da bi se splačalo. Posledično sem tudi po par urah širjenja Imperija stalno videval karakterje, za katere nisem imel pojma, ali sem jih že videl ali se z njihovo groteskno faco srečujem prvič. A krivde si ne lastim sam. Vraga, vsi so takšne spake, da sem komajda ločil rase, kaj šele tipe v posamezni rasi.
Mokre sanje vsakega Hentai ljubitelja.
A ne glede na zanašanje na orientiranje po “oni tip brez oke” in “tisti tip s kapuco” se mi je kampanja zdela dobra, odlična pravzaprav. Že prolog, od katerega bi v večini iger pričakoval zgolj poučitev o osnovah igranja, sem bil soočen z epskim sporom z neznansko malimi možnostmi za zmago, pri tem pa panično udrihal po tipkovnici. Občutek je bil odličen, spomnil me je na dobre čase, ko sva se z Arthasom podala na lov za Frostmournom, dokler me prase ni izdalo.
Več kot očitno razvijalci vedo kako doseči epskost brez pretiranega pretiravanja o premočnih glavnih junakih, od katerih je odvisna celotna univerza, kar je dandanes prava redkost. Preveč zgodb o tipičnem superjunačku brez slabosti, ki zgodbo zamenjajo z razkazovanjem mišic – še Witcher 3 se mi je nekoliko priskutil, ko je Geralt brez ene same kapljice znoja pobil na desetine banditov.
No, glavnino svojega časa sem preigraval Imperialistično kampanjo, kjer kot Admiral bojne flote Gothic skušaš rešiti Imperialistično cesarstvo pred ostalimi nevredneži sveta. Od kaotičnega kaosa, žuželkastih Tyranidov, brutalnih orkov pa do starodavnih Nekronov in potuhnjenih Aeldarijev, vsi prej kot slej pridejo pred poslednjo sodbo in ne mislim biti milosten krojitelj usode.
Kdo bi si mislil, da je včasih najboljša taktika uporaba kreme za sončenje.
Za razliko od prvega dela sta zraven osnovne kampanje na voljo še dve drugi in v 20 urah, ki sem jih skupno preživel v njih, so vse dobro uravnovešene in polne epskih trenutkov, kot je to pač mogoče za vesoljsko strategijo z neastronomskim proračunom. S strateškimi fantazijskimi klasikami, kot je na primer prej omenjen Warcract 3 se vseeno nikakor ne morejo primerjati.
Pravila kampanje so precej enostavna. Igralcu je naloženo ustvarjanje obširnih flot in razvoj planetov, med tem pa opravljanja nalog za Cesarja in boj proti premnogim sovražnikom. Zraven je seveda tudi precej drugih faktorjev, ker je Warhammer univerza vse prej kot enostavna, a to služi kot osnova, ki se ponavlja skozi celotno igranje. Paziti moraš na kar nekaj merilcev in indikatorjev, kot so groza v sektorjih, globalna ogroženost, stanje flot in še marsikaj drugega.
Med tem pa v lahkotnem menedžmenskem stilu hkrati tudi nadgrajuješ planete in s tem pridobivaš bonuse za denarnico in hitrost gradnje ladij, včasih pa tudi zanimivejše unikatne bonuse, na primer hitrejše ladje v celotnem sektorju. Sprva se lahko vse počuti precej težaško, sploh glede na zelo počasen pričetek kampanje, kjer se večino časa boriš s financami, a v praksi se kmalu naučiš nadzirati razne mehanike in v kolikor imaš vsaj osnovne sposobnosti finančnega vlaganja stvar postaja vedno enostavnejša.
Zavzemanje novih osončij je brutalno težko, a hkrati neverjetno zadovoljujoče.
Ne preveč enostavna, seveda, saj zna biti kampanja brutalna in te ves čas drži na prstih tako z težavnostjo, kot tudi po želji časovno omejenostjo, ki še pripomore k občutku nujnosti v nadpovprečno dobro izvedeni zgodbi z odlično govorno predstavo. Edin pravi problem, ki sem ga tu našel, je zgolj hrošč na globalnem zemljevidu, ki omeji preglednost in v veliki meri onemogoči premikanje in lahkotno navigacijo, drugače pa je vse absolutna nadgradnja prvega dela.
Okostnjaki in orki in človečki, ojoj
A seveda kampanja ne predstavlja celotnega dela. Battlefleed Gothic: Armada 2 ima dober primer razvijalcev, ki dejansko prisluhnejo kritikam in željam igralcev in si ne bojijo priznati slabosti in jih odpraviti. Ne bom porabil preveč časa s primerjavo, ker žal moram priznati, da originalne igre nisem igral, ampak obširne izboljšave se najdejo tako pri preglednejšem uporabniškem vmesniku, izboljšanem nadzoru, uravnovešanju, malem morju dodatne vsebine in marsičemu drugemu.
Nov uporabniški vmesnik je manj kičast in kar je še pomembneje, dosti bolj pregleden.
Poanta vsega skupaj še vedno seveda leži v bojevanju. Med kampanjo si sprva seznanjen s precej malimi flotami s po eno ali dvema lahkima križarkama in nekaj manjšimi spremljevalnimi ladjami, a sčasoma pod svoj nadzor prejemaš vedno večje ladje in vedno večjo število teh, dokler nisi sčasoma seznanjen z dobro orkestrirano zbirko groze, ki jo niti najboljši Starcraft 2 veteran ne bo zmogel nadzirati brez občasne upočasnitve časa.
Vidim, da oboževalcem nad vesoljskimi strategijami že teče slina, zato ne bom več odlašal. Kakšna je torej variacija ladij in samo bojevanje? Zemljevid se počuti dovolj obširen, da zmore nuditi dovolj prostora za navigacijo in občasno kakšno naravno prepreko v obliki plavajočih meduz, meteorskega dežja ali česa tretjega, pa tudi po drugod imaš proste roke pri povzročanju gorja sovražnikom ter maničnemu smehu ob siju eksplozij sovražne flote.
Kolikor mi je znano, sicer eksplozije v vesolju niti približno ne bi izgledale tako masivno, a vsakomur svoje…
Že ko se prvič soočiš z zobniki vojne te obsije sama sijajnost bojnih okolij, a žal brez sape zna ostati tudi grafična kartica in zato se vsi z malo slabšim sistemom na višjih nastavitvah znate spopadati tudi z občasnimi padci na najbolj obremenjenih področjih. A vseeno priporočam intenziven grafičen tretma, saj je izgled res sijajen. Škoda le, da za manj zmogljive sisteme ne obstaja opcija za enostavnejše ozadje, saj se že GTX 1070 na 2560×1440 na srednjih nastavitvah zna tu in tam spotikati ob vsej sijajnosti.
Nadzor boja je sicer presenetljivo enostaven. Manevriranje ladij je sploh pri večjih primerkih zelo pomemben zalogaj, saj večino streljanja opravijo same, prepuščeno ti je zgolj nastavljanje najslajših tarč, uporaba sposobnosti in rotiranje v pravo smer. Prav tako lahko nastavljaš različne položaje, ki še dodatno zasidrajo vlogo posameznih ladij ter jih lahko prosto spreminjaš tekom boja.
Tudi ob bližnjem pogledu ladje brstijo od podrobnosti.
Obstaja položaj za bolj učinkovito zaletavanje v nasprotne ladje, maskirni položaj za radarsko nevidnost, način za natančnejše merjenje ter še eden za hitrejše streljanje topov, pa smo pokrili zgolj Imperij! Pravilna odločitev v pravilnem trenutku lahko vodi v zmago ali poraz.
Zaleti se nekam
Kjer igra sploh blesti je v obnašanju ladij, saj se nadzor in premikanje počuti sijajno. Tudi najmanjše ne bodo ravno brzele po vesolju, temveč zna vsak zavoj predstavljati lasten zalogaj, v kolikor utrpiš več škode, pa veliko sreče pri bežanju. Za kratek naval služi neke vrste nitro oziroma pri orkih velik rdeč gumb, ki (pri večini ladij) omogoča hitro obračanje in par sekundno brco v tazadnjo, kar stvar nekoliko olajša. Nadzor se razlikuje od frakcije do frakcije, nekatere so bolj agilne, druge manj, vse pa se igrajo drugače.
Imperialistične ladje jemljejo navdih iz gotske arhitekture, kot se to tudi spodobi.
Zapovrh imajo lahko ladje še same po sebi sposobnosti, ki sploh pri večjih lahko absolutno zdesetkajo sovražno floto ali pa poskrbijo za izboljšano manevriranje ter obrambo. Za razliko od ostalih vesoljskih strategij so tudi same ladje bolj podrobno poustvarjene, saj moraš pri vsaki (z nekaj izjemami) paziti na štiri različne “resurse” in to so osnovna ščit in zdravje, morala ter število posadke.
Tipični topovski rafal bo počasi načenjal zdravje trupa, dokler ta končno ne bo popustil, kar bo vodilo v ogromno eksplozijo in gručo kletvic iz ust nasprotnika. Torpedi, strele, bombe in roji bojnih ladjic lahko pri tem za tvojo korist pripomorejo na različne načine. Včasih pa ne preostane drugega, kot da enostavno daš “gas na polno”, dvigneš sredinca in se frontalno zaženeš direktno v trup največje sovražne ladje.
Velika izbira, a kaj, ko je večina ladjic precej podobnih.
Glede na to, da se stil bojevanja za vsako nacijo razlikuje, moraš vnaprej predvideti sovražnikove poteze in se nanje pripraviti, to pa vodi v taktične bitke, kjer bo navadno zmagal bolj izkušen igralec oziroma tisti z večjo taktično prednostjo.
Osebno so mi bile najbolj pri srcu imperialistične flote (v imperialistični kampanji imaš dostop do treh frakcij), ki so precej dobro uravnotežene. Pri ničemer ravno ne blestijo, a prav tako nimajo večjih šibkih točk. Trn v peti so mi bili predvsem vesoljski hrošči, ki so se v rojih konstantno zaletavali v moje ladje in me prisilili v dokaj neorganizirano in panično manevriranje v vse smeri. Seveda so blesteli v boju na blizu, medtem, ko so se moje ladje s stranskimi topovi zanašale predvsem na obstreljevanje sovražnikov od daleč.
Vsako ladjo si lahko pogledaš tudi od blizu in se čudiš nad podrobnimi detajli.
Absolutno sem navdušen nad variacijo, ki jo različne frakcije nudijo in če se kaos bojuje koliko toliko podobno standardnim “dobrim tipčkom”, ima vsaka druga nacija svoj stil bojevanja.
Nekroni ne uporabljajo ščitov, a premorejo naravno regeneracijo zdravja in se lahko voljno teleportirajo, a so drugače precej štorasti, orki na ladje naložijo na tone orožja in premorejo odlično odstreljevanje posadke, a so počasni in neorganizirani, hrošči so precej občutljivi na torpede ter manevriranje, a s pomočjo AoE škode in potuhnjenosti zlahka opravijo z natrpano floto, Aeldari pa so še bolj skrivnostni in zmožni absolutno anhilirati posamezne ladje z navalom škode ter nato brzinsko ponikniti v neznano, a so njihove ladje precej krhke in se ne obnesejo najbolje v konstantnem boju; in tako dalje, in tako dalje.
Podfrakcije nimajo nekega pomena, saj nudijo zgolj vizualne spremembe.
Seveda nisi pri nobenih omejen na ravno en stil in s pomočjo pasivnih sposobnosti je veliko prostora za improviziranje, a kljub temu se vsake frakcije drži določen priokus.
Nekaj za vsakogar
A seveda Battlefleet Gothic Armada 2 ni brez slabosti in če mednje ne štejem precej kompleksne zasnove, ki potrebuje kar nekaj prakse za razumevanje vseh sistemov, so nekateri podatki manj dostopni, kot bi to želel. Čeprav je uporabniški vmesnik bolj pregleden kot pri prvem delu je kar nekaj stvari sedaj skritih pred pogledom.
Malo me je zbodlo tudi, da so ladje v posameznih kategorijah preveč podobne druga drugi in se razlikujejo zgolj v kakšnem topu in sposobnosti, a za to je glavni krivec namizna igra, po kateri se strategija zgleduje.
Izkušnje vodijo v razne pasivne bonuse, kot je hitrejše streljanje, lažje manevriranje in zvišana morala.
Še ena težava se nahaja v tem, da se znajo bitke odvijati rutinsko in glede na to, da vsaka traja dobrih 10-20 minut, ti kljub epskosti v kampanji počasi začne presedati soočanje z vedno novo skorajda identično floto, za katero veš, da se bo borila na precej predvidljiv način.
Če posebne bitke s precej dobrimi igralnimi idejami odstopajo od tega, sem ob invazijah kmalu pričel opažati vedno pogostejše pritiskanje na gumb za avtomatičen boj, ki pa je na mojo veliko žalost tu in tam kljub absolutni premoči vodilo v smrt šefovske ladje in s tem potrebo po zamenjavi kadra. Ampak kaj moremo, kot usoda hoče so vsi pogrešljivi, s tem pa postane nepotrebna tudi zapomnitev njihovih imen. Hvala, striček z lobanjo v bradi, dobro sva se imela, a na koncu si pač končal pod čekani vesoljskih hroščev. Prepričan sem, da te bo emo z umetnim očesom hitro nadomestil.
Zaključek
Pozitivno: + Epske kampanje za tri frakcije + Nadzor ladij in bojevanje se počutita odlično + Ravno pravšnja mera kompleksnosti + zvrhana mera frakcij z lastnimi stili igranja + Brezmejno vesoljsko bunkanje
Negativno: – Sprva se zna za novinca vse počutiti zastrašujoče – Uporabniški vmesnik (izven boja) je ponekod pomanjkljiv – Večina bitk v kampanji z izjemo zgodbenih deluje na identičen način
Osebno nisem preveč velik oboževalec tretjega dela Assassin’s Creed franšize.
Ta se je, za razliko od prejšnjih delov, osredotočila na tekanje po divjini, menjavanje likov ter na obdobje ameriške revolucije, ki mi je osebno povsem nezanimivo historično obdobje.
Prav tako je bil intro čisto predolg: najprej igraš povsem drug karakter, potem se postaviš v kožo mladega Indijanca Connorja in šele potem, po urah igranja, začneš nastopati v koži odraslega Assassina in preden se je to zgodio, me je že vse minilo.
Zato me je toliko bolj presenetilo, da Ubisoft dela na predelavi Assassin’s Creed III. Zadeva spada v sezonsko prepustnico Asssassin’s Creed Odyssey, moč pa jo bo kupiti tudi povsem posebej.
Včeraj smo dobili prvi igralni posnetek ter celo datum izida.
Po videnem sodeč bo nadgrajena resolucija ter svetlobni učinki, skozi sliko pa so potegnili nek oranžen, Instagramovski filter, kar mi sicer ne vzbuja ravno upanja.
Toliko bolj se veselim dejstva, da bo Ubisoft celo spremenil tempiranje igralnosti in predelave naj bi bila deležna tudi prva četrtina igre, ki je bila zame osebno najbolj kaotična.
Prenovo bo doživel tudi “spin-off”, imenovan Liberation ter vsi DLC-ji, celoten paket pa bo podpiral 4K ločljivost ter HDR učinke.
Assassin’s Creed III Remastered bomo lahko občudovali 29. marca, ko špil tudi uradno izide.
