Po dolgih mukah in čakanju je tekmovalen način za igro Overwatch končno ugledal luč sveta.
Celotna Half-Life igra poustvarjena v Minecraftu
Half-Life ter Minecraft imata oba precej močno modifikacijsko skupnost. Sedaj so navdušenci spravili eno igro v drugo.
Enderal – največji mod za igro Skyrim
Skyrim vsebuje vrsto modfikacij, ki igri že leta podaljšujejo življensko dobo. Enderal bo modifikacija, ki bo ponujala povsem novo izkušnjo.
Forsaken Legends: Proceduralno ustvarjena igra
Na internetu smo zasledili še eno igro, ki uporablja popularno proceduralno ustvarjanje sveta.
Pregled: Sherlock Holmes: The Devil’s Daughter
Razvojna ekipa: Frogwares (Ukrajina)
Založnik: Bigben Interactive
Spletna stran: https://frogwares.com/games/#Sherlock_Holmes_The_Devils_Daughter
Steam: https://store.steampowered.com/app/350640/
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=egw4K8to9d0
Platforme: PC, XBOX One, Playstation 4
Operacijski sistemi: Windows 7, 8, 8.1, 10
Datum izida: 10.6.2016
Cena: 44.99€
Zvrst: Akcijska avantura
Video Pregled
Opis
Na televiziji zadnje čase pogosto vidimo vsem najljubšega detektiva, pa naj je to Robert Downey Junior, Benedict Cumberbatch, Sir Ian McKellen, Jeremy Brett ali pa še kdo drug. Vsi igralci ga prikazujejo drugače, vsem pa je skupno, da gre za nedružabnega, izjemno bistrega detektiva, ki ima “štab” v 221b Baker Street, London. Seveda ne smemo pozabiti tudi na še eno različico detektiva, iz katerega je Frogware naredil že pravcato serijo avantur.
Bogata zapuščina
Devil’s Daughter je naslednik igre Crimes and Punishments. Poleg izboljšanih mehanik so tokrat dodali tudi par novih stvari, katere so namenjene predvsem novačenju novih privržencev, ki jih do sedaj zaradi kompleksnosti še niso preizkusili. Gre za vrednega naslednika, a žal igra ni brez napak. Kot je za pričakovati, sta zvezdi ponovno Sherlock Holmes in John Watson. Zraven je vključenih tudi nekaj stranskih oseb, ki smo jim bili priča v Conan Doyle-vih delih, na obisk pride na primer “hčerka Kate” slavnega detektiva.
Kot se za detektivsko igro spodobi, ta postavi pred vas kar precejšno število primerov – natančneje 4, vse od skrivnostnih umorov pa do izginotij. Na vas je, da zberete sledi in dokaze, zaslišujete priče in končno povežete vse v celoto. Vse to vam pomaga dobiti polno sliko in razrešiti primer. Zraven se počasi odvija tudi glavna zgodba, ki zadeva vašo hčerko Kate (ne, ni dejansko Hudičeva hčer, čeprav je Sherlock včasih trmast kot sam Hudič).
Že takoj je vidno, da se pri Frogware zavedajo tudi, kaj je privlačno za širše množice. Tako vas s prvim primerom igra počasi uvaja v vse mehanike, pozneje pa so primeri popestreni tudi z akcijskimi sekvencami, ki služijo višanju napetosti. Nekako ne sodijo k običajnem početju Sherlock Holmes-a, a so vseeno dobro uvedene in se ne pojavijo tako pogosto, da bi postale nadležne. Prav tako se prilagajanje množicam vidi tudi v izbiri težavnosti, na lažji vas namreč igra občasno malce drži za roko in vam pomaga, da se vam težje zatakne.
Že videno in znano
Raziskovanje se ne razlikuje kaj preveč od prejšnjih iger v seriji. Ob glavnem protagonistu občasno prevzamete nadzor tudi nad drugimi osebami (vključno s psom!), a seveda najpogosteje igrate zanj. Med iskanjem sledi s pomočjo priročnega zemljevida potujete po celotnem Londonu, na kratko pa obiščete tudi staro majevsko piramido. Samo zbiranje dokazov je dokaj preprosto. Ko opazujete okolico, vam indikatorji pokažejo predmete zanimanja, po odkritju vsega, povezanega z njimi, pa se indikator obarva zeleno. V stilu mnogih novejših iger lahko vsak predmet obračate in si ga ogledujete s vseh smeri, seveda pa to velja le za lažje predmete. Zaradi tega ne boste preživeli preveč časa okoli predmetov, o katerih ste že izvedeli vse, kar se je dalo. Tudi knjižica je zelo priročna zadeva, beleži vse od pogovorov, dokazov pa do trenutnih nalog.
Še ena zelo pomembna zadeva, s katero se občasno srečate, je pogovor in opazovanje karakteristik. Tu Sherlock Holmes blesti in ob igranju se zato počutite kot privatni detektiv. Ko prvič srečate katero pomembno osebo, boste tako imeli možnost narediti njen “portret”, kar vam pripomore, da izveste več o njej. Te informacije so nato vitalnega pomena pri samem pogovoru, zato je zelo pomembno, da se pri prepoznavanju karakteristik zelo potrudite. Napačen portret namreč vodi v napačna predvidevanja, to pa lahko vodi v vedno več napačnih odločitev, dokler celoten primer enostavno ne postane nerešljiv. Seveda vsaka mala napaka ne povzroči takšnega poloma, se pa lahko kar hitro naložijo v pravcat kup katastrofe.
Obilica aktivnosti
Čeprav v detektivskih avanturah igranje sčasoma lahko postane dolgočasno, The Devil’s Daughter naredi vse, da bi ostalo tudi kasneje zanimivo. Večkrat vam tako naloži različne uganke, mini igre in že prej omenjene akcijske sekvence. Vsak primer ima kakšno unikatno mini igro, kar vam rahlo razburka možgane in pomaga držati pozornost. Na srečo lahko, če se vam kje zatakne, vsako izmed ugank ter mini iger tudi preskočite, čeprav jih je zagotovo bolj zadovoljivo razrešiti.
Ko zberete dovolj dokazov, jih lahko s pomočjo sklepnega sistema pričnete pričnete povezovati v teorijo. Pred tem morate seveda poskrbeti za dokaze, katere pridobite z zbiranjem dejstev. Ko končno razrešite primer, boste postavljeni tudi pred moralno odločitev, katera bo nato vplivala na zaključitev primera. Čeprav sklepni sistem ni nič novega, je še vedno dobro vključen in četudi lahko ponekod hitro pridete do končnega sklepa, to še ne pomeni, da bo vaš sklep pravilen, a to je pač tveganje detektivskega posla. S pretiranim hitenjem pač kriminalca nikoli ne čaka obsodba.
Vsaka avantura potrebuje dobro zgodbo in zanimive karakterje in tu Sherlock Holmes zagotovo blesti. Glavna oseba je karizmatična in njegova izmenjava besed z Watsonom in ostalimi osebki nikoli ne postane dolgočasna. Tudi stranske osebe dobro služijo svojemu namenu, čeprav imajo morda malce manj osebnosti. Sami primeri sicer nobenega veterana detektivskih avantur ne bojo presenetili, a so vseeno zanimivi in nepredvidljivi in pripomorejo k držanju niti. Prav tako je tudi dialog dobro napisen, čeprav sam govor morda malce šepa, vsaj v primerjavi z večjimi naslovi. Ne vzemite me narobe, še vedno ni slab, a prav tako ni nič posebnega.
Vse ni rožnato
Z grafičnega vidika je Sherlock Holmes: The Devil’s Daughter dokaj impresiven. Lokacije vsebujejo veliko podrobnosti, prav tako so dobro izdelani tudi sami karakterji. Gre za veliko izboljšavo napram predhodnika in tako so nekatere lokacije res obsežne. Seveda pa ogromne lokacije prinesejo tudi daljše nalagalne čase, kar pa je razvojna ekipa popestrila s potovanjem s kočijo, kjer lahko prosto premlevate trenuten primer preko prej omenjene knjižice.
Žal pa nastane ob igranju še en majhen problem. Sistemske zahteve so namreč kar visoke, pa tudi na boljših računalnikih se lahko igri občasno prične kolcati. Na testnem računalniku (i5 4460, R9 390, 8GB RAM) je, čeprav je igra na visokih nastavitvah (ne najvišjih) večino časa delovala na gladkih 60 sličic na sekundo, še vedno prišlo do občasnih padcev sličic, sploh ob raziskovanju. Seveda pri konzolah do teh problemov ne prihaja, saj tam igra deluje na 30 sličic na sekundo, kar pa je za moje pojme skoraj neigrano, res pa je, da redkokdaj igram na konzolah. Prav tako je treba omeniti tudi, da boste za 45€ (če igro kupite brez popusta) dobili tam nekje 10-15 ur zabave, ponovnega zanimivega preigravanja pa igra, ko enkrat razrešite vse primere, nima.
Zaključek
Če vse skupaj povežemo v celoto, ugotovimo, da gre za dokaj klasično detektivsko avanturo, ki pa vsebuje kar nekaj izboljšav glede na večino iger tega žanra. Čeprav ne vsebuje nič revolucionarnega, gre še vedno za dobro izdelano avanturo z zanimivimi karakterji in primeri in gladkim in odzivnim igranjem. Seveda ni brez napak in sploh občasno zatikanje na slabših računalnikih lahko postane nadležno, prav tako pa je za visoko ceno igra precej kratka, prav tako pa ni nekih večjih izboljšav glede na predhodnika. Še vedno je Frogwares očitno na pravi poti z serijo Sherlock Holmes, saj je The Devil’s Daughter zagotovo vreden naslednik.
Zenimax izrekel dobrodošlico Japoncem
Kočno so Japonci dobili svoj strežnik, katerega so s skupnimi močmi postavili Zenimax in Japonsko podjetje DMM za igro The Elder Scrolls Online: Tamriel Unlimited.
Prihaja The Universim
Razvijalci Crytivo Games so nam pokazali zelo posebno strateško igro The Universim.
Call of Duty: Modern Warfare – primerjava Remastered verzije ter izvirnika
Kot že veste se počasi približuje izid novega Call of Duty naslova imenovanega Infinite Warfare.
Kingdom Come: Deliverance – nov igralni posnetek
Dobili smo nov igralni posnetek realistične srednjeveške igre Kingdom Come: Deliverance.
Inside – naslednik igre Limbo dobil igralni posnetek
Se spomnite igre Limbo? V tem temačnem “indie” naslovu smo nadzorovali majhnega fantiča, ki se je moral s pomočjo iznajdljivosti prebijati čez raznorazne prereke.
Five Nights At Freddy’s: Sister Location – nov dražilnik
Scott Cawthon je izdal nov “teaser” oz dražilnik na svoji spletni strani za prihajajočo igro Five Nights At Freddy’s: Sister Location.
Titanfall 2: Nekaj minut večigralskega načina
Na letošnjem E3 sejmu smo za to igro že videli napovednike, ki so bili zelo dobro urejeni in pripravljeni. Sedaj smo končno dobili pravi igralni posnetek za Titanfall 2.
Syberia 3 – nov igralni posnetek
Syberia je ime, ki se ga v igričarskih krogih ni velikokrat slišalo.
No Man’s Sky: Razvijalci končno razkrili neumno pravno bitko
Hello games so končno razkrili skrivnostno pravno bitko okrog samega imena igre No Man’s Sky.
Overwatch in tekmovalen način
Direktor igre Overwatch, Jeff Kaplan, je naredil nov posnetek na trenutno vročo temo, ki se tiče tako imenovanega “Competitive Mode” oziroma tekmovalnega načina.
Counter-Strike: Global Offensive – novi zvočni učinki razjezili igralce
Ena najbolj popularnih večigralskih streljank, Counter-Strike: Global Offensive, dobiva prenovljeno zvočno podobo. A ta ni navdušila vseh igralcev.
System Shock Remastered – nove slike
Razvijalec Night Dive Studios je pred nedavnim izdal set novih slik za svojo prihajajočo igro System Shock Remastered.
Pregled: Demetrios – The BIG Cynical Adventure
Razvojna ekipa: COWCAT (Francija)
Založnik: COWCAT
Spletna stran: https://www.demetriosgame.com/en/
Steam: https://store.steampowered.com/app/451570/
Napovednik: https://www.youtube.com/watch?v=B54EFBAa1T4
Operacijski sistemi: Windows XP, 7, 8, 8.1, 10, Linux, Mac OS
Datum izida: 31.5.2016
Cena: 9.99€ (Na voljo je tudi demo različica)
Zvrst: Point&Click avantura
Video Pregled
Opis
Ena najboljših stvari na avanturah je, da vas zlahka poglobijo v svet, saj se zanašajo predvsem na zgodbo in humor. Lahko so narejene na veliko število različnih načinov… drame, smešnice, grozljivke… različnih načinov je res ogromno, kar je za druge žanre težje doseči.
Demetrios se zanaša predvsem na humor. Igrate kot Bjorn Thonen, pariški trgovec z antikami, ki spominja na pijanega brezdomca saj njegovi hobiji vključujejo uriniranje po vsem mogočem ter jed piškotov, katere najde na tleh. Nekega dne se nenadoma zbudite in ugotovite, da v hiši niste sami. K vam je namreč nekdo vlomil. Preden bi ga lahko prepoznali, vas kresne po glavi in ko se zbudite, ugotovite, da je edina stvar, katera manjka, starodavna antika. Od takrat dalje gre za bolj kot ne standardno avanturo. Vsako poglavje vas pripelje v nove kraje, med raziskovanjem pa razkrivate skrivnosti, ki lahko potencialno spremenijo ves svet (starodavne prerokbe in podobno).
Zakaj česa Demetrios izstopa od večine avantur? Predvsem zaradi pristopa. Nikoli namreč ne preneha poudarjati Bjornov idiotizem in pomanjkljivo etiko. Brez večjih moralnih pomislekov namreč zastrupi policaja z dezodorantom, laže vsem naokoli, odveč pa ni niti uriniranje po policijski postaji. Verjemite ali ne, nekako podobno se obnašajo vsi, ki jih srečate, kar povzroči veliko humorističnih situacij. Čeprav me večina ni nasmejala, se je predvsem zaradi konstantnega bombardiranja, pojavila katera, ki mi je priklicala nasmešek na obraz. Seveda je to odvisno od vaše ljubezni do straniščnega humorja… VELIKO straniščnega humorja. Predstavljajte si klasično študentsko komedijo in dobili boste približen občutek, kaj lahko pričakujete. Marsikomu se takšne stvari zdijo naravnost histerične, medtem ko drugi zraven le zavijajo z očmi.
Z igralnega vidika je Demetrios bolj kot ne standardna avantura, čeprav poskuša uvesti par novosti. Kot smo že vajeni, so osnove raziskovanje, reševanje ugank in mini-igre. Med pohajkovanjem po mestu bo vsaka lokacija polna predmetov za interakcijo, ob čemer seveda Bjorn-u nikoli ne manjka kakšna pripomba. Včasih ob interakciji dobite na voljo več dejanj, katere lahko izvedete. Kar nekaj izmed njih povzroči konec igre, saj je Bjorn zaradi zaradi možganov v velikosti grahovega zrna nemalokrat aretiran ali pa preprosto umre.
Uganke sestavlja večinoma uporaba stvari iz inventarja na različnih predmetih. Čeprav ni vedno takoj očitno, kaj storiti za razrešitev uganke, je vedno prisotna nekakšna logika. Na primer – policist vas prosi za kokosov sladoled in ker ga sladoledar ne prodaja, ga morate narediti sami. Zato kupite gorenjsko različico (ledena kocka na kornetu), katero nato kombinirate z dezodorantom z vonjem po kokosu. Zabavno je gledati, kako ima Bjorn ob poskusu kombiniranja različnih predmetov vedno unikatno pripombo ali interakcijo, čeprav ne gre nujno za pravo rešitev. V prej omenjenem primeru s sladoledom, bo Bjorn ob interakciji s katerekoli stvarjo to polizal in ugotovil, da na primer koš s smetmi niti približno nima okusa po kokosu.
Če se vam kje zatakne, pridejo na pomoč piškotki, kateri so skriti v v vsaki stopnji. Ob zaužitju dajo nasvet, ki vam da približni vpogled v dejanje, katerega morate storiti za napredovanje. Ob zaužitju vedno novih piškotov postaja nasvet vedno bolj natančen in nazadnje vam Bjorn enostavno pove, kaj bi naj storili. Koristna zadeva je tudi (čeprav vam tega igra sama ne pove), da lahko s pritiskom na preslednico osvetlite vse predmete za interakcijo, kar zmanjša možnost, da boste kaj izpustili.
Mini igre so kar pogoste in raznolike. Marsikatere potrebujejo potrpežljivost in hitre reakcije in čeprav nimajo kakšnih naprednih mehanik, so vseeno zabavne in popestrijo izkušnjo. Po želji lahko do katerekoli izmed njih dostopate tudi preko glavnega menija.
Če želite igro končati, vam to vzame približno osem ur, je pa odvisno predvsem od časa, ki ga porabite za reševanje ugank in motivacije po iskanju vseh piškotov in skrivnosti. Povprečen igralec bo porabil okoli deset ur, kar je dokaj spodobno za avanturo, saj navadno vzamejo okoli pet ur.
Z vizualnega vidika mi je bila igra všeč. Teksture so narisane ročno in jim tako morda manjka nekaj finese, katere smo vajeni v igrah z višjim budgetom. Vseeno stil ne bi moral biti bolj primeren. Vsebuje veliko število podrobnosti in vidi se, da je bilo v njegovo izdelavo vloženega kar nekaj truda. Seveda igra deluje brez problemov tudi na starejših računalnikih in integriranih grafičnih karticah, kar je vedno velik plus.
Zvok sestoji iz glasbe in zvočnih efektov, govor pa večkrat zamenjajo zvoki prdenja. Zvočna podlaga ni slaba in vsebuje precej skladb, a je njih večina pozabljivih. Tudi zvočni efekti so solidni, seveda ko so sploh prisotni, saj tudi te pogosto zamenja zvok prdenja. Primer tega je na primer mini-igra, v kateri morate ponoviti sekvenco tonov, kateri so seveda zamenjani s prej omenjenim zvokom. Čeprav je to na začetku še duhovito, sčasoma postane nadležno.
Zaključek
Demetrios je kompetentna avantura, katere všečnost je odvisna predvsem od vašega stila humorja. Prav zabavno se je poglobiti v svet, ki je res Bjorn-u dostojen. Smeti frčijo naokoli, povsod so prisotne straniščne šale in sladoledar nosi majico, na kateri piše “suck me” (cuzaj me). Če obožujete straniščni humor, se boste ob njej močno zabavali, če pa se vam zdijo otročje, pa se boste kaj hitro začeli dolgočasiti.
Overwatch presegel 10 milijonov igralcev
Se spomnite, ko smo oznanili, da ima Overwatch impresivno število sedmih milijonov igralcev?
Ubisoft naznanil Steep
Vsi, ki ste gledali Ubisoft-ovo konferenco na dogodku E3 zagotovo niste spregledali iger kot so Ghost Recon: Wildlands, For Honor in Watch Dogs 2.
