Razvijalec Mojang se pripravlja za pomemben dogodek, saj bo njihova huronsko popularna igra kmalu praznovala že 10 leto obstoja.
Špil je bil najprej leta 2009 na voljo na TIGSource forumih, svojo komercialno inačico pa je doživel leta 2011. Od takrat je Minecraft postal legendarna igra in še danes mesečno nabere preko 74 milijonov igralcev, igro in razvijalca pa je za rekordno vsoto kupil Microsoft.
Razvijalec se je za praznovanje rojstnega dneva odločil izdati prav posebno verzijo Minecrafta, tega pa lahko igrate kar preko vašega brskalnika.
Najboljše pri temu je, da je zadeva povsem brezplačna in ne zahteva niti registracije. Preprosto obiščete sledečo povezavo in pričnete z igranjem.
Slaba stran vsega je, da gre za povsem osnovno inačico Minecrafta, brez vseh posodobitev, ki jih je Mojang izdal skozi vsa ta leta obstoja. Tako je uporabniški vmesnik naravnost katastrofalen in za gradnjo imamo na voljo samo 32 različnih kock. Osebno Minecraftu nikoli nisem dal prave možnosti za igranje, a moram priznati, da je tudi tale osnovna inačica precej zanimiva in čeprav nimam pojma, kaj točno počnem, je zadeva še vedno čudno zasvojljiva.
Čaka nas tudi Minecraft film, ta pa ima zaenkrat napovedan izid v letu 2022.
Piratstvo raznih filmov je dandanes stalnica filmske industrije in velikokrat na medmrežje izcurljajo kopije filmskih izdelkov, ki niso za javnost.
Včeraj se je na Twitterju pojavil skrivnosten račun z imenom Inspector Pikachu, ki je s podpisom “Full Movie” obljubljal poln film. Seveda bi vsak malce bolj poučeni uporabnik interneta takoj posumil, da gre za povsem očiten nateg. A ob kliku videa se YouTube video dejansko zdi legitimen. V zgornjem kotu se izpiše ime R. Reynolds in tako bi si nekdo mislil, da se gre za zasebno kopijo, ki je bila namenjena samo za oči Ryan Reynoldsa.
Seveda pa končni rezultat ne prinese celega filma, lahko pa vseeno vidimo prikupnega plešočega Pikachuja. Še posebej navduši res vrhunska animacija in če nas kaj takega res čaka v finalnem izdelku, bomo 10. maja v kinih gledali res pravo poslastico.
Ryan Reynolds je seveda znan po temu, da se rad malce pošali s svojimi gledalci in tudi s svojimi prijatelji, kot je to prikazano na spodnjem videu, kjer sta s soigralcem Hugh Jackmanom dosegla premirje njunih bitk preko socialnega omrežja. Vendar je seveda vse skupaj napeljano na zabavno noto.
Ne smemo pa pozabiti na njegovo šaljivo preobrazbo v Pikachuja, saj za to to očitno potrebujemo samo en svinčnik in par milijonov za vizualne efekte.
Overwatch je prejel novo posodobitev 1.35.1.1 in poleg manjših popravkov je igra dobila tudi novo in zelo težko pričakovano mapo Havana.
Ta je bila nekaj časa na voljo samo na testnih strežnikih, sedaj pa je končno doživela tudi polno verzijo. Morda nas kmalu čaka novi Archives dogodek, a zaenkrat lahko na Havani preigravamo samo Escort igralni način.
Igralci bodo morali spremljati tovornjak, ki je naložen z rumom in se prepričati, da ta varno prispe do destilarne ruma Don Rumbotico. Nasprotna ekipa jim mora seveda to namero preprečiti.
Poleg nove mape, manjših popravkov in balanciranj, je igra, v čast proslavitve Overwatch League 2019 All-Stars, pridobila tudi dva nova Legendary skina, na voljo pa bosta za dva tedna, vse do 22. maja 2019. Igralci lahko tako preoblečete v All-Star preobleko heroja Merci in Lucio.
Kaže, da bo igra Biomutant mogoče izšla tudi za konzolo Nintendo Switch.
Za to naj bi poskrbel založnik THQ Nordic. Gre za igro, katero znajo zelo dobro sprejeti trenutni igričarji, saj že od samih začetkov navdušuje s podobo simpatičnega igralnega karakterja. Njen boj je hiter, ima risankasto grafično podobo, nasprotnikov, ki jih moramo zlomiti ne zmanjka.
Biomutant naj bi že izšel, ampak so pametni razvijalci zadevo še malce zavlekli, saj še ni bila dokončana. Uradni izid še ni znan, govori pa se, da se bo zgodilo poleti 2019. Seveda se za konzolo Nintendo Switch lahko to še podaljša vse do leta 2020. Verjetno bomo kaj več zvedeli na letošnjem E3 dogodku.
Spodnji članek vsebuje velike kvarnike oz. spoilerje za četrto epizodo Igre prestolov. Če še nisi gledal, klikni stran.
Včeraj se je odvrtela že četrta epizoda trenutno najbolj oblegane serije Igre prestolov s podnaslovom The Last of the Starks. In prav ta epizoda je prikazala tisto, česar sem se pri opisu prejšnje močno zbal: prehitro podajanje dogodkov brez repa in glave.
Epizoda se začne z žalostno noto, saj vsi objokujejo padle vojščake, ki so dali svoja življenja za obrambo Sedmih kraljestev. Sansa Theonu podeli značko Starkovih in ga s tem končno krsti za člana družine, kar si je navsezadnje želel celo življenje.
Žalovanja je hitro konec, saj se je potrebno pripraviti na naslednjo bitko. Kraljevemu pristanku še vedno vlada Cersei, ki tudi nosi uradni naslov kraljice Sedmih kraljestev, zato Dany in Jon pričneta s hitro pripravo pohoda na oddaljeno pot. A najprej morajo preživeli svojo zmago nad nemrtvo hordo proslaviti in dober del epizode smo prisotni veseljačenju in popivanju.
Nekih bistvenih štorijalnih premikov nismo deležni, uspe pa Jamie končno naskočiti Brienne, ko se parček podvrže alkoholnim substancam in se preda posteljnim užitkom.
Praktično vsi vojaki za svojo odrešitev častijo Jona, medtem ko je Dany končno začutila, da je na mrzlem severu povsem osamljena. Scena, kjer si ogleda vse prisotne in trudoma išče vsaj enega zaveznika je precej pomembna, saj kaže na to, da se Dany počuti obkrožena z ljudmi, ki jim preprosto ne zaupa. Škoda potem, da je celotno zadevo precej pokvarila sedaj že slavna Starbucks skodelica kave, ki jo je nekdo pred snemanjem pozabil umakniti iz mize. Tako ta dokaj pomembna scena postane precej trivialna, saj bodo zdaj vsi bolščali samo v ta presneti kos plastike.
Starbucks skodelica sicer ne bi smela biti preveč vpadljiva a dejstvo je, da oko gledalca ravno v tej sceni odtava k Dany in njenemu nezaupljivemu pogledu in skodelica se nahaja ravno pred njo.
Začetek epizode je v bistvu najboljši del, saj se Dany in Jon končno malo bolje pogovorita o Jonovem pravemu imenu in o njegovi dolžnosti do prestola. Čeprav se Jon zaklinja, da ji je zvest in da ne želi biti kralj, mu Dany odkrito pove, da pri njegovi volji do vladanja preprosto ne bo imel izbire. Čeprav je v sceni moč čutiti ljubezen, se hitro prikrade tudi občutna ostrina. Gledamo dva močna karakterja, vsak s svojim neomajnim stališčem in morda so se že tu začrtale nekakšne bojne linije.
Od tu naprej gre kvaliteta epizode samo še strmo navzdol.
Sledi sestanek, kjer vodilne figure poskušajo doreči nadaljnji potek bojevanja. Nemrtvi so “dobre fante” stali dober del vojske, veliko pa je tudi ranjenih in utrujenih vojakov. In kaj stori vrli poveljnik Dany, katera nima pojma o vojskovanju? Ukaže takojšen pohod na Kraljevi pristanek, čeprav ji nihče ne preprečuje, da bi si nabrala zaloge in spočila vojsko.
Jon ne more skrivnosti več držati v sebi zato dejstvo, da je v bistvu Targaryen, razkrije svojima sestrama. To je precej pomemben dogodek in res sem pričakoval, da bodo podrobno posneli odziv Sanse in Arye. In kaj so si rekli producenti? Aja, to ni pomembno in scene sploh niso prikazali! Resno, niste si mogli odrezati par minut in v celoti pokazati ta precej pomemben trenutek? Poleg tega obe zaprisežejo, da tega ne bosta povedali več nikomur, ampak če komu ne bi česa tega zaupal, je to ravno Sansa. Ta ne more držati jezika 5 minut ter dodatno že tako ne mara Dany kot kraljice in kateri ta novica dejansko najbolj škodi. Tako Sansa že v naslednjem kadru vse zblebeta Tyrionu, kateri pa tudi nosi sloves čenče.
Tu epizoda preklopi v višjo prestavo in začne nizati dogodke enega za drugim, brez da bi se kaj preveč ozirali na logičnost podajanja zgodbe ali pa na osebnost vsem nam ljubih karakterjev. Jon si ne more vzeti niti minute, da bi se poslovil od svojega zvesta kompanjona Duha, ki ga spremlja od, hmm ne vem, prve epizode? Preprosto ga pošlje na sever in izpade kot totalen debil.
Morda najboljša scena v epizodi je povsem umirjena, ko se v osamljeni hali pogovarjata Tyrion (ki je mimogrede postal precej bleda senca samega sebe) ter Varys. Njun dialog me je dejansko spomnil na dobre stare epizode Igre prestolov, ko se producentom ni neprestano mudilo na naslednji kader in so posneli dejanske organske scene, ki so gledalce preko vrhunskih spisanih dialogov posesale vase.
Vrhunec epizode je zagotovo dialog med tema dvema mojstroma spletk.
Po temu dobremu delu se vrnemo na traparije. Očitno so vsi karakterji dobili možnost instantnega teleportiranja in že v naslednjem kadru Dany s svojimi ladjami plove proti Zmajevem kamnu. Da bi poslala kakršnokoli izvidnico so samo pobožne želje, trapa raje jaha zmaja visoko med oblaki, brez zaščite svojih ladij in čeprav lahko pod sabo vidi vse nekako spregleda celotno Euronovo eskadriljo ladij. Aja, Euron je zdaj postal nekakšen superjunak, saj samo v dveh strelih pokosi zmaja, kar praktično ni uspelo še nikomur v zgodovini. Zakaj? Ker so producenti ugotovili, da morajo nekako izravnati moči med Dany in Cersei, zato je bil čas, da zmaj umre povsem trapaste smrti.
Mimogrede, sedaj so kar naenkrat izgruntali, da so baliste ubijalsko orožje proti zmajem, zato je malce čudno, da so lahko ta ancientna bitja včasih lahko zavzela cela kraljestva, zdaj pa so ranljiva kot komarji. Pustimo ob strani dejstvo, da bi Dany še vedno lahko uničila Euronove ladje, saj bi lahko z zmajem zletela neposredno nad njih (baliste lahko merijo nekje v kotu 45 stopinj) ali pa jih napadla iz zadnje strani, ampak zakaj bi se scenaristi ubadali z logiko in cenili gledalčevo inteligentnost, če pa ni potrebe po temu, kajne? Euron tako pomete z vsemi ladjami, proračuna pa je bilo premalo, da bi bitko dejansko prikazali. Tako samo preko dialoga izvemo, da so ugrabili Missandei in ta je že v naslednjem kadru prikazana v Kraljevem pristanku. Ne glede na to, da Dany smatra zmaje kot svoje otroke, za padlim članom družine ne potolče niti ene solze. Ni časa.
Sledi še ena teleportacija in že smo v Kraljevemu pristanku, kjer so spet pazili na proračun in pred obzidjem stoji Dany, obkrožena s svojo ubogo vojsko. Na obzidju vidimo Cersei ter Missandei in vse je pripravljeno na finalni obračun. Pustimo ob strani dejstvo, da je Cersei masovna morilka in bi lahko preko balist ter lokostrelcev hipoma pokosila celotno vojsko plus še zmaja in tako v enemu šusu končala vojno, saj je realizem svojo pot končal nekje v peti sezoni.
Mimogrede, Kraljevi pristanek je doživel popolno spremembo in je daleč od tega, kar smo videli v zgodnjih sezonah.
Sledi pogovor med Tyrionom ter Qyburnom in dialog dejansko ni slab, še posebej ko Tyrion omeni goreča trupla otrok in mu Qyburn odgovori, da njihov zvok ni prijeten. On že ve. Tyrion potem stopi do Cersei in ji prične pihati na dušo, naj ne obsodi svoje ljudi na smrt in naj poskrbi za svojega dojenčka. To dejstvo je dejansko precej pomembno. Cersei namreč že ves čas prepričuje Eurona, da je otrok njegov, čeprav seveda to ni res. Če bi bil Eurono Tyrion za njeno nosečnost ne bi mogel vedeti, zato bi moralo to pri Euronu vsekakor vzbuditi alarme. Žal nam kamera ne prikaže njegovega izraza in koliko gremo stavit, da bo to dejstvo v prihodnjih epizodah povsem spregledano?
Na koncu pregovori spodletijo, Missandei izgubi glavo in morda je to kaplja čez rob za Dany, ki se potaplja v globine njenega slavnega prednika, Norega kralja, ki je zaradi svoje norosti hotel požgati celotni Kraljevi pristanek. Zgodovina se zna ponoviti, saj ji Missandei z zadnjo besedo “Dracarys” praktično ukaže, naj vse skupaj zažge z zmajskim ognjem. Ironično in žalostno je, da Missandei na koncu umre tako kot jo je njega dni našla Dany: v verigah.
Ghost si je zaslužil več kot pa da ga samo odslovijo…
Po tej epizodi mi je postalo jasno, da ima Igra prestolov en velik problem glede scenarija. Znano je, da jim je pisatelj George R. R. Martin okvirno povedal, kako se bo zgodba zaključila, a boleče je očitno, da jim je dal samo oporne točke, ki jim scenaristi potem dodajajo svoje ideje, te pa na koncu izpadejo brez repa in glave, predvsem pa jim manjka globine. Pustimo trapaste taktične poteze vojskovanja (katapulte v prvi liniji jim ne odpustim nikdar), karakterji izgubljajo tisto, zaradi česar smo jih sploh vzljubili! Tyrion samo še pije in poka šale z Varysom, namesto da bi pokazal, kako ima v bistvu briljanten um in neverjetno pretkanost. Arya je očitno v dveh letih treninga postala ubijalska mašina, ki ji ni nihče več kos in se od svoje družine poslovi kar tako čez noč, seveda brez da bi ta prizor dejansko posneli. Bran je itak nekoristen od začetka ampak sedaj ima moč videnja, preko katere bi lahko vohunil v Kraljevem pristanku ampak tega preprosto ne naredi. Luknje v scenariju so resnično preobsežne, da bi jih lahko naštel samo v enemu članku.
Bo Dany na koncu postala novi Nori kralj? Zadnji prizor epizode vsekakor kaže na to…
Zaradi vseh teh napakic je očitno, da bi Igra prestolov potrebovala vsaj še eno sezono, saj si vse različne štorijalni niti zaslužijo večji razvoj in boljše konce. Srčno upam, da so producenti ves svoj napor in kreativnost, ki je v preteklih epizodah manjkala, prihranili za finalni dve epizodi. Oder je navsezadnje pripravljen za glavni obračun in upam, da bodo tri ure vendarle dovolj za pošteni zaključek serije, ki je po dolgem času spet pripravila ljudi, da vsak ponedeljek dodobra predebatirajo sinočnjo epizodo.
Razvijalec Riot stoji za popularno večigralsko igro League of Legends in to dejstvo je znano vsakemu, ki vsaj malce spremlja igričarsko industrijo.
Se pa razvijalec kopa še z drugimi problemi, ki se tičejo predvsem njihove delovne sile. Lani je spletna stran Kotaku razkrila, da se v njihovih pisarnah izvaja še kaj drugega kot pa samo programiranje. Na površje so namreč privrele informacije o seksualnem nadlegovanju ter o diskriminaciji spolov.
Riot je sicer obljubil, da se bo poboljšal in bil v prihodnosti povsem transparenten, vendar se to ni zgodilo. Opolzkih dejanj sta bila obtožena dva delavca na vodstvenih pozicijah, a kljub precej prepričljivim obtožbam svojega delovnega mesta nista zapustila.
Delavci so zaradi diskriminacije začeli tožiti podjetje, Riot pa je dva od tožnikov pozval k zasebni arbitraži, kjer nista prisotna sodnik ali pa porota.
Delavcem je tako prekipelo in so danes protestno zapustili pisarne. Kar 120 zaposlenih je zapustilo svoje delovne prostore in se zbralo na enemu mestu, kjer so v rokah držali transparente ter podali nekaj govorov na mikrofonu.
Ena od zaposlenih je na mikrofonu izjavila, da bo v dveh tednih podala svojo odpoved: “Odhajam, ker ne želim videti ljudi, ki so bili pri Riotu na vodstvenih pozicijah zaščiteni.” Dodala je še, da je bila označena kot rizik in da na delovnem mestu ni želela več preživljati časa z možem, saj se je bala, da bo tudi on označen za rizično osebo.
Eden od protestnikov je še povedal, da vse odkar so na plano prilezle obtožbe glede seksualnega nadlegovanja ni Riot storil še ene stvari, ki bi situacijo izboljšala. Organizatorka protesta je na koncu dodala, da ima Riot za spremembe čas do 16. maja, drugače bo organiziran nov shod, ki je bil tokrat imenovan Rioters Unplugged.
To prvi takšen protestni shod večjega razvijalca in protestniki upajo, da bo njihova poteza navdihnila tudi druge, ki se na svojih delovnih mestih borijo s podobnimi problemi. Igričarska industrija zadnje čase ne izgleda ravno zabavno mesto, kjer bi si nekdo iskal kariero. Poleg obtožb glede seksualnega nadlegovanja in diskriminacije čedalje več zaposlenih govori tudi o brutalnih delovnih urah, saj nekateri na teden v pisarnah preživijo tudi čez 100 ur. Velikokrat se igralci ne zavedajo, da za vsemi temi igrami stoji resnične osebe in da razvojni studio ni samo ena entiteta ampak cela ekipa različnih ljudi, ki si zaslužijo normalne delovne pogoje in upamo, da bodo vsi ti protesti privedli do lepše industrije iger.
Slovenci trenutno vladamo Steamovim prodajnim lestvicam, saj je nedolgo tega izšla igra Mordahu, za katero stoji slovenski studio Triternion.
Igra je s svojo popularnostjo očarala lep delež igralcev, ki svojo zabavo iščejo v realističnih srednjeveških spopadih. Mordahu je svoje rojstvo doživel zahvaljujoč uspešni Kickstarter kampanji in zdaj, ko je igra izšla iz sistema zgodnjega dostopa, se zadeva na Steamu prodaja kot vroče žemljice.
Razvijalec je danes ponosno oznanil, da so samo v enemu tednu od izida prodali kar 500.000 izvodov igre, kar je naravnost neverjetna številka za tako majhen razvojni studio. K popularnosti je zagotovo pripomogel battle royale način, ki je v Mordhau vključen že od samega izida.
Triternion je sicer priznal, da so se na začetku borili s problemi, katerih niso pričakovali. Največje težave so povzročali strežniki, ki za naval takšne količine igralcev preprosto niso bili pripravljeni. Razvijalec sicer dodaja nove strežnike v različnih regijah, a še vedno znate naleteti na težave pri iskanju delujočega serverja.
Njihovi bodoči plani zajemajo dodajanje “Ranked” tekmovalnih načinov, pridno pa bodo dodajali nove oklepe ter orožja. Razvijalec namerava v bodoče izdati tudi orodja za modificiranje, kar zna lepo podaljšati življenjsko dobo igre.
Spodnji članek vsebuje kvarnike oz. spoilerje za tretjo epizodo 8. sezone Igre prestolov.
Pri ogledu The Long Night epizode sem si po ogledu bojnega polja in postavitev formacij nenadoma zaželel igrati igro Total War. Ta je namreč znana po ogromnih bitkah, kjer veliko šteje naša pretkanost, taktika in sestava vojske.
In ob taktičnih potezah Zimišča sem se držal za glavo, saj so med vojnimi potezami vladale velike napake, ki jih preprosto ni mogoče spregledati.
Takega mnenja so tudi zvesti igralci serije Total War in na YouTubu je uporabnik “milkandcookiesTW” v igri Total War: Warhammer 2 lepo prikazal vse traparije, ki so si jih privoščili ustvarjalci serije.
Seveda najbolj izstopa brezglavi napad Dothrakijev v prve vrste nemrtvih, ki jih pogumni vojščaki sploh ne vidijo. Da praktično v smrt pošlješ svojo celotno konjenico in upaš na najboljše ni ravno briljantna taktična poteza, žal pa se napake ne ustavijo samo tam.
Precej neumno je tudi dejstvo, da so bili lokostrelci postavljeni za zidove, kjer praktično niso igrali vloge. Ko smo že pri zidovih, ti sploh niso bili branjeni in nemrtvi so jih v hipu preplezali.
Ali pa katapulti pred pehoto?!
Vprašljive so tudi taktike Night Kinga, ki sovražnika ni napadel iz vseh strani, svojo armijo pa je oživel precej pozno. Vse te neumnosti so lepo orisane v spodnjem posnetku, saj Warhammer 2 omogoča igranje z nemrtvo vojsko in je zato perfektna zadeva za ponovno uprizoritev takšne bitke.
Se pa vsekakor postavi eno zelo pomembno vprašanje: zakaj za vraga še ne obstaja Game of Thrones Total War igra?!
Doom je velja za pradedka vsem modernim streljačinam, a kljub svoji starosti ga imajo mnogi še vedno za najboljšo prvoosebno izkušnjo, ki smo jo dobili kadarkoli.
Seveda nekateri na špil gledajo skozi nostalgična očala, ne gre pa zanikati, da ima Doom odlično sestavo stopnej ter igralnost, zaradi katere se bolj težko odlepimo od tipkovnice in miške.
Toda kljub kvaliteti špila pa je nove igralce težko prepričati v preizkus, saj jih odvrne ostarela grafična podoba. K sreči je igra pridobila modifikacijo, imenovano Doom Remake 4, ta pa je v bistvu že nekaj časa na trgu. Pred kratkim je bil mod deležen nove posodobitve, ki pošteno predela osvetlitev, katera je sedaj podprta s fizičnimi učinki.
Modifikacija predela vse “sprite”, kot so sovražniki ter predmeti, v polne 3D modele ter poleg tega doda še HD teksture. Tako postane Doom praktično povsem nova igra, ki pa še vedno vsebuje izvirno igralnost, zaradi katere je zadeva tudi tako zaslovela.
Doom Remake 4 si lahko prenesete iz sledeče povezave, spodaj pa lahko vidite novo posodobitev med dejanskim igranjem.
Se še spomnite, ko je igra Pokemon GO obnorela svet?
Prepričani smo, da ste tudi vi tekali po parkih, mestih in podeželju ter lovili te virutalne kosmatince (čeprav niso prav vsi kosmati). Igra je bila deležna tudi veliko kritik, na primer glede varnosti v prometu in podobnih zadev, ampak pustimo to, saj se vedno govori samo slabe stvari.
No, razvijalec Niantic se je odločil speljati prav poseben dogodek, ki bo celotno skupnost pozval k temu, da očisti planet na svetovni dan zemlje in to jim je še kako dobro uspelo.
Številke seveda ne lažejo. Igralci igre Pokemon GO so očistili kar 145 ton smeti v 41 različnih državah. V dogodek, ki je trajal nekaj časa je celotna skupnost vložila preko 41 tisoč ur, pri celotnem dogodku pa je sodelovalo kar 17 tisoč igralcev.
“Naravnost šokirani smo nad vso udeležbo. Tak podvig lepo prikaže, kako lahko ljudje vplivamo na okolje, če sodelujemo skupaj. Igralci so delovali v skupinah, ki so štele tudi do 2500 članov, pridružile pa so se jim cele prostovoljne organizacije in skupaj so naredili nekaj res neverjetnega,” je še povedal Niantic.
Uradni Xbox Twitter račun je pred kratkim izdal kratek dražilnik, ki nakazuje na to, da se nekaj pripravlja v povezavi s huronsko popularno serijo Igra prestolov.
Posnetek je dolg vsega 12 sekund in med bruhanjem ognja lahko vidimo luske zmaja, nato pa se izriše logotip hiše Targaryen. Video ima še podpis: “Sedaj se pričenja vaše čakanje. Ostanite z nami”. To je v bistvu to in seveda nam ostane samo še ugibanje, kaj za vraga nam je pripravil Microsoft.
Prva, bolj dolgočasna, pravi, da gre samo za posebno inačico konzole Xbox One. Microsoft je že velikokrat izdal predelane inačice konzole in pred kratkim je izšla pošastna, Godzillina varianta.
Veliko bolj zanimiva je teorija, ki se tiče povsem nove igre. Game of Thrones kljub svoji zanimivosti poseduje čudno malo naslovov. Sicer se bežno spomnim povprečnega RPG-ja, bolj mizerne strategije ter grafične novele izpod Telltale ustvarjalcev, a tistega res pravega in kvalitetnega naslova še ni bilo na spregled.
Govorico nekoliko vzpodbudi dejstvo, da so marca vzkliknile novice glede nove igre in to iz precej dobrega vira. Na novem naslovu naj bi delal razvijalec FromSoftware (Dark Souls serija) in to naj bi bila njihova največja igra do sedaj. Špil bo vseboval odprti svet, katerega bodo poseljevala različna kraljestva. Vsako od njih bomo lahko kot igralci spravili pod svoj vpliv in tako bomo dobili novo veščino, vsaka od njih pa bo unikatna osvojenemu kraljestvu.
Zadeva se vsekakor bere kot Igra prestolov in pri naslovu naj bi plodno sodeloval sam ustvarjalec sage, pisatelj George R.R. Martin. Se morda Xbox objava navezuje ravno na to igro?
Če bi Xbox na svojo stran pridobil tako veliko ekskluzivo, bi to zagotovo pripomoglo k prodaji konzole in si nekoliko popravil ugled, ki je bil v bitki s Sony ekskluzivami izgubljen. Malce je sicer dvomljivo, da so za izdelavo igre najeli FromSoftware a ni nemogoče. Poleg tega je Microsoft kupil razvijalca Obsidian Entertainment, ki je znan ravno po svojih globokih štorijah in bi bil idealen kandidat za takšen projekt.
4. maj velja za globalni praznik franšize Vojna zvezd in na ta dan se iz vsakega kotička sliši izrek: “May the Fourth be with you”.
Oboževalci se za ta sveti praznik oblečejo v svoje najljubše Jedi obleke ter uprizorijo ples svetlobnih mečev. Seveda pa se nekateri zatečejo na širne planjave interneta in odklikajo na kakšno pornografsko stran.
Ena od njih je Pornhub, ki vsake toliko rada podeli kakšno statistiko iz svoje strani. Preden nastopi 4. maj ter na dan praznika skokovito porastejo iskanja, ki so povezana s Star Wars vsebino. Statistike kažejo, da so na ta dan iskanja za to vsebino poskočila za 633%, leta 2017 za 1048% in lani za 748%.
In kaj oboževalci najbolj iščejo? Na vrhu seznama je še vedno Princesa Leia, ki se je leta 1983 pojavila v slavnem zlatem bikiniju in je starodavnim gikom hitro vzdignila svetlobno sabljo. Njena naslednica je Rey, ki jo lahko gledamo v sodobni trilogiji, a je očitno precej manj priljubljena od zlatega bikinija. Med popularnimi rezultati se je znašla še Ashoka Tano iz Clone Warsov ter Padme Amidala, ki bi jo osebno zbral za svojo favoritinjo. Natalie Portman je preprosto preveč ljubka, da bi jo uvrstil nižje.
Med rezultati so se znašle tudi razne Star Wars parodije, ki jih je danes že cel kup. Iskanje teh pa bom rade volje prepustil kar vam.
Včeraj je Fortnite svet doletel nov kataklizmični dogodek, ki je dodobra pretresel svet in preoblikoval mapo.
Pomemben del pri dogodku so bili tudi igralci, ki so lahko izglasovali za nov predmet, ki bi se vrnil v igro. Največ glasov je nabrala uničujoče orožje Drum Gun, ki že dela raztur na dokaj spremenjeni mapi.
Včeraj pa so nekateri igralci naleteli na težave, saj je bila nekaterim igralcem onemogočena opcija ogleda dogodka. Epic pravi, da dotično težavo še raziskuje, vsem prizadetim pa so ponudili tolažilno nagrado.
We apologize that some players were unable to view the Unvaulting event. Anyone who jumped into the Unvaulting playlist will be granted the Arcana Glider in the coming days. Players who purchased the Arcana Glider previously will be refunded their V-Bucks.
Tako se lahko vsi nesrečneži veselite novega zmaja in sicer gre za Arcana Glider, ki ga je moč kupiti za okoli 12 € ali pa 1.200 V-Bucksov. Brezplačnega gliderja se lahko veselite vsi, ki ste bili v Unvaulting Playlisti, ne glede na vašo prisotnost ob razkritju trezorja.
Nagrada vas bo čakala na vaših računih v prihajajočih dneh, Epic pa pravi, da si posnetek dogodka kmalu moč ogledati tudi v Fortnite klientu.
Kitajska velesila nadaljuje svoj pohod na igričarsko industrijo. Če ste kdaj igrali kakšno večigralsko igro, ste zagotovo že naleteli na kakšnega Azijca, ki vam je v pogovorno okno stipkal neke čudne hieroglife in vam zagotovo poskušal prodati kakšen nateg.
In njihov pohod na igričarsko industrijo se ne bo kmalu končal.
Glede na raziskavo, ki jo je izvedlo podjetje Niko Partners, bodo Kitajci kar pošteno naselili vse naše strežnike. Raziskava pregleda PC trg v letu 2018, hkrati pa glede na statistike pogleda v prihodnost. Kitajski PC trg pošteno narašča že od leta 2001, takrat pa so se zaslužki vrteli okoli številke 100 milijonov dolarjev. Potem se je začela cenzura in v marcu 2018 so Kitajci prepovedali licenciranje novih iger, ki se jih lahko prodaja pri njih. Kljub temu je kitajski trg nabral 312,4 milijonov igralcev, ti pa so samo v letu 2018 prinesli 15,21 milijard zaslužka.
Steam je v Kitajski precej popularen. Preko 24% uporabnikov Steam baze ima za jezik nastavljeno kitajščino in daleč največ prometa pri prenosu podatkov prihaja ravno iz te azijske dežele. Kitajski igralci veselo preigravajo PUBG in glede na številke pride iz njihovih žepov kar 53% vsega zaslužka, ki ga pridela ta popularna battle royale streljačina.
Do leta 2023 naj bi kitajska vzgojila kar 354 milijonov PC igralcev, kar je več kot pa celotna populacija ZDA. Tu je treba vzeti v zakup, da pri številki niso všteti igralci, ki svoje igričarske užitke dobivajo na mobilnih napravah, katerih pa je še več.
Pri podjetju Noctua mi je bil od nekdaj všeč odnos, ki ga gojijo do kupcev. Pri vsakem njihovem produktu se občuti nek občutek prestiža in ne kot da ga zgolj odvržejo v prvo škatlo s peščico pakirnih kikirikijev, polovično zalepijo skupaj in s štampiljko sredinca odpošljejo na police trgovin.
Tako se jih na procesorsko-hladilnem oddelku že dolgo časa drži odličen ugled. Najsi govorimo o hladilnikih ali ventilatorjih, nekateri jih smatrajo za največje inovatorje in nosilce prestižnih rjavih hladilnih sistemov za hlajenje ultimativnih igričarskih in preostalih mašinic.
Ko sem od svojega kontakta tako prejel e-sporočilo o izidu termalne novinke NT-H2, sem jo preprosto moral preizkusiti in tako se je čez nekaj dni znašla na testu. Na tem mestu se preprosto moram zahvaliti Noctui za njihovo odzivnost in pripravljenost.
Že več kot 10 let je minilo od izida njene predhodnice NT-H1, ki je še vedno izjemno cenjena. Ampak novo je vedno boljše, kaj ne?
Kot ponavadi Noctua tudi tokrat ni razočarala pri embalaži in pozna se, da je premišljeno zasnovana. Čeravno govoriva o enem izmed najcenejših potrošniških produktov računalniških sistemov, me je tako prešinilo, da so embalaži vseeno posvetili precej pozornosti.
Tako me je pričakala ne plastična, temveč kompaktna kartonasta škatlica rjavo bele barve s sliko produkta. V njej je kot majhen sovji mladič gnezdila tuba 10g termalne paste in srce se mi je trlo, ko sem jo kot največji barbar bil primoran ločiti iz domovanja.
Ker je potrebno izkoristiti tudi zadnjo stran, se na njej nahajajo navodila o namestitvi, čeprav ne vem, kako bi lahko kdorkoli zamuštral to opravilo… sedaj, ko sem to dejstvo preveril na Google-u izrečeno obžalujem. Samooklicani mojstri se vedno najdejo in dobro je, da imajo pri roki navodila. A povsem drugo vprašanje je, ali jih bodo sploh prebrali ali se bodo raje ponosno udarili po prsih in situacijo dodatno zaj*****.
Na test smo sicer dobili dve tubi, eno s 3.5g mase in drugo z 10g mase. Prva bi naj zadoščala za okoli 15 nanosov, druga pa kar 60 (za 115X), kar veliko normalnih uporabnikov ne bo porabilo lepo število let. Presenečen bi bil, če ne bo že prva običajnemu uporabniku služila več kot dve leti.
Seveda ti nihče ne brani, da termalni namaz uporabiš tudi za izboljšanje prenosa toplote na drugih hladilnih sistemih, kot so recimo grafične kartice ali morda hladilni sistemi prenosnih računalnikov. A uporabo na kosu kruha resno odsvetujem, ne glede na to, kako slastno deluje.
Videz in višja viskoznost pa nista edini spremembi. NT-H1 je bila od nekdaj znana po svoji trdovratnosti. S tem ciljam na njeno razširitev po površini procesorja. Razlika med H1 in H2 je iz tega vidika kot noč in dan. H2 se izjemno lepo razporedi po celotnem procesorju, dosti lažje jo je tudi očistiti.
Ob termalni pasti se je v škatli nahajal še set čistilnih krp NA-SCW1. Osebno sicer običajno procesor očistim z navadnim troslojnim toaletnim papirjem, po potrebi namočenem v 95+ odstotni alkohol. Večja škatlica z robci jih vsebuje deset, medtem ko se v manjši nahajajo tri.
Ne bom zanikal, da je misel na uporabo temu predvidenih krpic mikavna, sploh, če procesorja in hladilnikov ne menjuješ ob vsaki priložnosti. Posamezna krpa meri 15×12 cm, kar bo zadostilo čiščenju večjih procesorjev, ob tem pa ena zadošča tako za procesor kot tudi hladilnik.
Če seveda iz nekega razloga želite kupiti le robce jih Noctua po dvajset prodaja pod oznako NA-SCW1.
Verjetno že nestrpno želiš izvesti, kaj se je pri termalni pasti spremenilo od NT-H1. Glede na uradne navedbe življenjska doba 5 let ostaja enaka, izboljšave pa naj bi se nahajale v prevajanju toplote in posledično nižjih temperaturah. Nisem si mogel pomagati, da ne bi opazil, da je novejša NT-H2 nekoliko gostejša, z 2,49g/cm3 napram 2,81g/cm3.
Vizualna primerjava pokaže svetlejši odtenek, saj je odtenek NT-H1 temnejši v primerjavi z novim testnim primerkom. Glede na uradne podatke priporočajo nanos 3-4 mm okrogel kakec direktno na sredino procesorja, kot lahko vidimo na sliki.
Nanos za Intel LGA115x procesorje je precej samoumeven in sestoji iz riževega zrna termalne paste. A za druge procesorje, kot sta AMD-jeva Threadripper in Intelovo x299 zaradi večje velikosti priporočajo drugačen, nekoliko večji vzorec.
V glavnem, ko termalno pasto namestiš na procesor ti ne preostane druga možnost, kot da obenj pritisneš hladilnik in ga po možnosti brez popuščanja pritrdiš s pripadajočim pritrdilnim sistemom. Seveda se ne bi čudil, če bi Noctua tu dodala, da priporoča uporabo njihovih hladilnih sistemov.
Teste termalnih past smo izvedli na naslednjemu testnemu sistemu:
Procesor: i9-9900k stock Osnovna plošča: MSI MAG Godlike Z390 Pomnilnik: 16 GB cl16 39000MHz Grafična kartica: RTX 2070 Zotac Mini Procesorski hladilnik: Inter-Tech Argus Storm2 Napajalnik: Sama Forza 1200W Ohišje: Inter-Tech Infinity Mirror Disk: 512GB Samsung NVMe SSD
Testi so bili izvedeni v identičnem okolju pod identičnimi pogoji pri sobni temperaturi 20C °. Procesor smo 60 minut obremenjevali s programom Prime95 in temperature so pri tem bile izmerjene s programom AIDA64, ki bi naj bral notranji digitalni senzor v procesorju za maksimalno natančnost. Kot temperaturo smo navedli povprečno maksimalno temperaturo vseh jeder procesorja.
V rezultatu lahko vidimo, da je temperatura napram najbolj prodajane generične termalne paste tako pri NT-H1 kot tudi NT-H2 drastično nižja. Presenetilo me je tudi, da NT-H1 kljub sivi bradi še vedno ni za odpis. Razlika na testnem sistemu je napram novejše NT-H2 znašala zgolj 1C, kar je resnično majhna razlika in znotraj merilne napake.
Majhna razlika po svoje niti ne preseneča, saj je ob izidu že Noctua izdala, da do nekoliko večjih razlik pride šele pri 150W+ porabe, torej močno navitih sistemih ali večjedernih procesorjih.
Fallout 4 je igra, kateri vlada apokaliptično okolje in radioaktivni pošastki. A nečesa ji obupno primanjkuje in to so anime karakterji.
K sreči imamo na PC-ju bogato skupnost, ki pridno skrbi za modifikacije in končno se je pojavil mod, ki v igro doda dobro dozo anime vsebine.
Specifično gre za anime karakterje, ki zavzamejo vlogo že obstoječih likov. Na žalost so zaenkrat podprte samo ženske, zato ne boste naleteli na okoli tavajoče Gokuje.
Dobra novica je, da modifikacija podpira tudi ustvarjenje lika in tako lahko spočnemo prav svojega herojčka, mora pa biti ta pripadnica ženskega spola.
Modifikacijo Animerace Nanakochan si lahko prenesemo iz sledeče povezave, ima pa zadeva svoje probleme. Še posebej je to opazno pri daljših laseh, saj ti ne vsebujejo fizike in prehajajo skozi telo karakterja. A to napako vsebuje praktično vsak mod in vam ne bi smel preveč pokvariti užitka pri preigravanju.
Zelo me veseli, da se 2019 zaenkrat kaže kot odlično leto za razvojno sceno naše kokoške. Courier of the Crypts bo namreč že naš tretji ogled igre z letošnjim datumom izida izpod rok slovenskih razvijalcev. Najprej smo imeli Grounds of Glory, katera zaradi pomanjkanja oglaševanje žal ni uspela pridobiti dovoljšne igralne baze za polni izkoristek večigralsko naravnanega arenskega bojevanja. Pred par dnevi pa je dokaj nenadoma izšel tudi Mordhau, zdaleč najbolj prepoznavna slovenska igra tega desetletja, o kateri so v zadnjem mesecu pisale premnoge naše novinarske strani.
Sicer je povsem možno, da je slovenskih iger še več in da prihaja še kakšen zanimiv projekt, a striček Google nam nikakor ni želel razkriti svojih skrivnosti, ne glede na to, koliko smo ga dregali z iskalno palico. Če pa ste sami slišali za kakšno igro naše rodbine ali celo sami delate na njej, pa nam definitivno javite v komentarju ali na Discord strežniku in z veseljem jo bomo preverili.
No, dovolj vitezov in coprnikov. Danes smo tu, da na zaenkrat kratek seznam dodamo že tretjo slovensko igro letos, čeprav pri tem malenkost goljufamo. Courier of the Crypts, delo enočlanske razvojne ekipe Emberheart Games s Primožem Vovkom na čelu je namreč po osmih letih razvoja in štirih letih v zgodnjem dostopu doživela poln izid in kot takšno jo lahko obravnavamo kot končan produkt.
Razvojna ekipa: Emberheart Games Založnik: Emberheart Games Platforme: PC Steam: LINK Datum izida: 18.04.2019 Cena: 16.79€
Zvrst: Akcijska ugankarska avantura
Japonci imajo Linka, Slovenci pa pismonošo
Definitivno moraš imeti vsaj eden kovinski jajčnik, da se dandanes spraviš razvijati retro ugankarsko avanturo. Morda bom zvenel malo zlobno in nikakor nočem jemati uslug kateremukoli razvojnemu studiu, a po mojem mnenju je kreacija, vsaj kar se tiče razvoja v tem žanru, med lažjimi, kar pa označuje tudi določeno nasičenost. Zelo težko je oglaševati igro do take mere, da postane širše prepoznavna, kot to velja za pikantnejše žanre. Velikokrat kljub temu, da je tvoj projekt zabaven, dobro izdelan in zanimiv.
To so namreč besede, s katerimi bi opisal Courier of the Crypts, atmosfersko ugankarsko avanturo, ob kateri sem mnogokrat pomislil na obisk temnic v Legend of Zelda. Pričakoval bi, da bi trenda na pikselkasti grafiki zasnovanih naslovov imel že poln kufer, a ponovno mi je bilo dokazano, da lahko še kako frdamano deluje, v kolikor svojo pot v igro ni našel zgolj zaradi enostavnejšega vizualnega snovanja, kot je to še premnogokrat res. Lahko je reči, da je tvoja igra “retro”, a le redkokatera uspe združiti enostavno vizualnost z modernejšimi razvojnimi prijemi, zato rezultat pogosto postane povprečno, zrnasto razočaranje.
A Courier of the Crypts se z unikatno, temačno estetiko izogne temu in izpade retro v dobrem pomenu besede. tvoje pohajkovanje po grobniški temnici je konstantno zavito v tančico teme, ki jo tu in tam prekine kakšna goreča bakla ali krvavi oltar in okoli njega razni znaki bogoskrunstva. Presenečen sem bil, kako uspe vizualni stil biti instantno prepoznaven in svojevrsten. Kar sprva izgleda kot precej stereotipna retro avantura po zaslugi odlične igre svetlobe s temo ter izrazito poustvarjenih okolišev izpade čudovito.
A vse se ne konča pri vizualnem stilu. Courier of the Crypts vsebuje veliko elementov velikih hitov. Zgodba se sicer ne pretegne, ker je navezana okoli enega samega vložka, a zato ta dobi veliko večjo pozornost, saj lahko naokoli najdeš razpostrena razna svarilna sporočilca prejšnjih obiskovalcev, vsako pa pripoveduje lastno mini-zgodbo.
Med opravljanjem kurirskih dolžnosti te tako pot zanese v ogromno grobnico, polno pajkov, skrivnostnih ne-mrtvih menihov, skrivnosti ter ugank. Edini pomočnik pri tem je posebna bakla, ki jo uporabljaš za osvetljevanje poti. Za premagovanje ovir pa moraš zraven nje uporabiti karkoli, kar uspeš izbrskati med svojim obiskom mrtvih prednikov. Seveda je pot težaška in polna raznih ovir, preprek, ugank in pasti, kjer te bo na varno vodila zgolj brihte polna buča, pametno manevriranje ter izraba vsega pri roki.
Lahko dobim kakšen Amen?
Po globalnem zemljevidu tako potuješ od ene do druge lokacije in vsaka te navadno ponese v precej kratko razburljivo avanturo. Mnogokatera v zakotnih kotičkih skriva tudi razne elemente zgodbe, ki je namesto direktnega naloga večkrat navezana na okoliška znamenja ali stare zapise.
Vse se igra kot zanimiva afera, ki žanje nostalgijo na originalne ugankarske avanture starih časov. Namesto na bojevanje se namreč naslanja na raziskovanje in reševanje miselnih ugank, ob tem pa brskanje po vsakem kotičku za kakšno novo skrivnostjo.
Pri tem težavnost uspešno ubira pot med pretirano krutostjo in lahkotnostjo, saj te trije udarci (oz. v primeru nadgradenj več) kateregakoli sovražnika pošljejo pod rušo, od koder moraš pod nadaljevati od zadnje shranjene točke. Isto velja tudi v primeru pomanjkanja goriva za baklo, saj te takrat čaka hiter déjà vu.
Moje negodovanje leti zgolj na odsotnost možnosti v meniju za nadaljevanje igranja od zadnje shranjene točke, saj te edina opcija postavi na začetek, isto pa velja tudi v primeru prezgodnjega izhoda iz posamezne stopnje, kjer nimaš možnosti nadaljevanja.
Pri ugankah bi pričakoval, da bodo tu in tam vodile v izjemno frustrirajoča izkustva, kjer boš s pojemajočo baklo taval naokoli in iskal skrito rešitev. A pri večini ugank je rešitev ves čas pri roki, prav tako pa skoraj nikoli ne potrebuje prekomernega obiska že prepešačenih poti, razen v primeru ključev, ki znajo pripadati katerim izmed prej obiskanih zaklenjenih prehodov. Sicer bi rekel, da so uganke nekoliko na lažji strani, a vseeno zna iskanje skrivnosti ter do neke mere tudi ugankarstvo burkati možgane.
Sem pa opazil, da lahko na določene skrivnosti naletiš zgolj ob slepi uporabi omejenih resursov, saj moraš na primer vreči kamen v vsako okno v upanju, da se za njim skriva kakšna misterija. Ampak na srečo se mi nikoli ni zdelo, da bi trpel za pomanjkanjem streliva, seveda pa ob predpostavki, da se je nekaterim sovragom bolje izogniti, kot pa vse povsem speštati v Kekec pašteto.
Pri večini izometričnih avantur je močno priporočljiv nadzor s kontrolerjem, a tudi nadzor s tipkovnico in miško je presenetljivo dober. So pa vsaj po mojem mnenju privzeto ukazi vezani na neoptimalne tipke, a vsakomu svoje in popolna nastavljivost v nastavitvah je nadvse dobrodošla.
Razsodba
(+) Odlična estetika (+) Sofisticirana in polirana igralna plat (+) Sofisticirani okoliši, polni ugank, pasti ter nevarnosti (+/-) Uganke se nikoli ne počutijo pretežak zalogaj (+/-) Pogrešal sem opcijo nadaljevanja od zadnje shranjene pozicije (-) Ob predčasnem izhodu iz stopnje je ves napredek v njej izgubljen (-) Iskanje skrivnosti zaradi obvezne izrabe resursov zna biti frustrirajoče
Včeraj se je v igri odvil pomemben dogodek, saj se je po dolgem čakanju vendarle odprl skrivnostni trezor.
Sef se je odprl v velikem soju svetlobe in ko so igralci enkrat poskakali noter so ob straneh odkrili 6 visokih stebrov, vsak od njih pa je vseboval en predmet, ki se bo vrnil v igro. Igralci so glasovali za svojo priljubljeno zadevo z udrihanjem po stebru in tisti, ki je nabral največ udarcev, je tako zmagal.
Ljudstvo je naposled izglasovalo brzostrelko imenovano The Drum Gun. Ta je sicer že bila enkrat v igri, a jo je razvijalec Epic kasneje umaknil. Problem je bil, da je bila zadeva preprosto premočna in je podirala zidove kot za šalo. Morda bo Drum Gun tokrat vseboval malce šibkejše statistike, to pa bomo izvedeli, ko bo orožje uradno prispelo v igro. *Opomba: bralci so nas opozorili, da je Drum Gun že v igri in da je isto uničujoč kot prej. Gradnja zidov je pravkar postala precej šibka taktika.
Ko je bilo glasovanja konec so bili igralci izstreljeni nazaj na mapo ravno pred velikim kataklizmičnim dogodkom. Tokrat je izbruhnil vulkan in ta je dodobra spremenil mapo.
Bruhala je lava in padali so ogromni kamni, ki so povsem razdejali območji Tilted Towers ter Retail Row. Ena od skal je zadela tudi Polar Peak in tam se je pojavila ogromna razpoka, za katero verjamejo, da se bo v prihajajočih tednih še bolj razširila.
Sprememb še ni konec, saj nas loči še dober teden do nove, že devete sezone Fortnita in zanimivo bo videti, kakšna presenečenja nam je še pripravil Epic.
Mordhau je igra, ki je prišla iz majhne podalpske dežele, ki jo nekateri poznajo pod imenom Slovenija. Ta večigralska srednjeveška pretepačina že od izida vlada Steamovim lestvicam prodaje in par dni od izida je še vedno na vrhu!
Na bojnih poljih vladajo običajni vojščaki: vitezi, navadni vojščaki, oblegovalne naprave ter nadležni lokostrelci. Kot vsi vemo so lokostrelci navadne mevže, saj se bojijo neposrednega spopada in vas raje iz varne razdalje zasipavajo s puščicami.
Seveda zna to biti precej tečno, če slučajno nosite težak oklep in je sovražni tipček precej daleč stran. K sreči nam Mordhau ponuja nekaj različnih opcij glede našega meča. Tega lahko v žaru bitke obrnemo in nasprotnika po glavi udarimo z ročajem ali pa ga preprosto vržemo v oddaljeno tarčo in molimo, da bo naš improviziran projektil zadel tarčo.
Prav nekaj takega je storil uporabnik Reddita in sredi obračuna je nadležnega lokostrelca s svojim mečem zadel točno v glavo, kar mu je prineslo 152 točk.
Mordhau si lahko za dobrih 22 € omislite na Steamu, trenutno pa pri igri vlada 10% popust. Igra zaenkrat dobiva dobre kritike, še vedno pa težave povzročajo strežniki, ki so zaradi navala velikokrat preveč zasedeni.
4. maj velja za globalno proslavljanje franšize Vojne zvezd in čeprav je letošnje bilo bolj žalostno, saj je dan pred tem umrl igralec Peter Mayhew, ki ga poznamo predvsem po vlogi Chewbacce, se je še vedno po svetu pojavilo ogromno počastitev zdaj že legendarne franšize.
Ubisoft je povsem skrito in predhodnega pompa v svojo igro For Honor dodal svetlobne meče in igralci so bili navdušeni.
Na Redditu se je tako pojavilo ogromno posnetkov, kjer igralci namesto srednjeveških orožij tokrat vihtijo vsem znane svetlobne meče iz Star Wars franšize.
Svetlobni meči se pojavijo v rdeči, zeleni in modri inačici, poleg tega pa jih spremljajo značilni zvočni učinki, ki so velik del popularnosti teh fantazijskih orožij.
Žal je bila zadeva na voljo samo za 4. maj, a igralci Ubisoft pozivajo, naj zadevo omogočijo za stalno ali pa jo vsaj vključijo med možnosti, kjer bi lahko igralci izbirali med normalnimi orožji in tistimi bolj znanstveno-fantastičnimi.
Kako je zadeva izgledala v akciji si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
