Registracija uporabniškega računa na nekih novih straneh ni več tako naporna kot je bila njega dni, a vseeno marsikakšen uporabnik zavije z očmi, ko mora za kakšno novo funkcijo ustvariti svoj unikaten račun, v spletno okno vtipkati svoj e-mail in nato še ustvariti svoje geslo. Čeprav je to odsvetovano večina ljudi vseeno za več strani uporabi enako kombinacijo poštnega predala in gesla, nekatere bolj napredne strani pa so zdaj to začele onemogočati in vas pri tipkanju gesla opozorijo, da je ta kombinacija že bila podvržena hekerskim napadom ali pa da vaše ime, ki mu sledijo številke 123 ni ravno učinkovita zaščita.
Nekdo je zdaj iz tega žongliranja s črkami in številkami ustvaril samosvojo igro, ki se imenuje preprosto The Password Game. Izum je delo enega samega človečka z imenom Neal Agarwal, namen igre pa je ustvarjati geslo, ki sčasoma postaja čedalje bolj zapleteno, saj to za igro nikoli ni dovolj dobro ali varno.
there are rules in this game that ensure I will never see the pearly gates
Stvar se začne dokaj preprosto, saj mora geslo vsebovati zgolj pet znakov, a nato je treba notri dodati številke, posebne znake, nakar morajo vaše številke skupaj sešteti vsoto 25. Stvari od tu naprej postajajo samo še bolj nore, saj bo treba vnesti rešitev igre Wordle, vnesti rimske številke, ki morajo vsebovati skupno vsoto 35 ali pa bo treba v podobi emotikona odraziti trenutno fazo lune. Hec je, da z novimi stopnjami morate ohraniti zahteve prejšnjih. Tako lahko denimo nova stopnja zahteva vnos dodatnih številk, a potem se zna zgoditi, da vsota novih cifer ni več 25.
Zadeva je zabavna in hkrati frustrirajoča, brezplačno pa jo igrate kar preko brskalnika in to preko naslednje povezave. Bodite brez skrbi, za igranje vam ni treba ustvarjati nobenega uporabniškega računa, čeprav vas morda ravno to čaka na koncu tega izjemno dolgega in napornega ugankarskega potovanja.
Pričkanje med ameriško zvezno komisijo za trgovino FTC in Microsoftom je na sodiščih razkrilo marsikakšen dokument, ki ga drugače ne bi dobili v javnost. Microsoft se trudi pridobiti odobritev za nakup založnika Activision Blizzard, a ta pot je trnava, saj mu konkurenti in komisije ves čas mečejo polena pod noge, ta leteči les pa je razkril tudi trenutne igre na katerih dela češki založnik Bohemia Interactive.
Microsoft je na enem dokumentu zapisal kratko predstavitev podjetja, ki je znano predvsem po svoji seriji vojaških simulacij ArmA in večigralski preživetveni igri DayZ. Slednja je spočetka izšla v obliki moda, a je ta postal tako uspešen, da smo kasneje dobili samostojno predelavo, ki se je dolgo valjala v sistemu Early Access, po polnem izidu pa je dobila eno uradno razširitev, kljub svoji starosti pa dnevno zabeleži več kot 35k istočasnih igralcev.
Pozorne oči pa so na tem dokumentu ujele še nekaj drugega: pod trenutnimi projekti, ki jih paca Bohemia, je zapisan tudi DayZ 2, ki do sedaj uradno še ni bil najavljen.
V razvoju sta tudi igri ArmA Reforger in ArmA 4, a za te se je že vedelo da obstajajo – Reforger je trenutno v Zgodnjem dostopu, za polnopravno nadaljevanje ArmA 4 pa bo najbrž treba počakati še nekaj let. Vendar pa je DayZ 2 novost, čeprav glede na uspeh moda in nato samostojne igre niti ni takšno presenečenje.
V bistvu bi ravno DayZ največ profitiral od potencialnega nadaljevanja. Original je nekakšen prednik žanra “battle royale” in čeprav je bil uspešen, bi se lahko prodal v veliko večji nakladi, če se ne bi leta boril s težavami glede optimizacije in strežnikov, ki so povzročali veliko težav. Še danes DayZ ni vse tisto kar bi lahko bil in res bi bilo zanimivo videti nadaljevanje, ki bi delovalo na izboljšanem pogonu, ta pa bi prinesel napredne zombije, ki ne bi mahali skozi stene in bi igralcem predstavljali večjo nevarnost, ne pa da so sčasoma postali obrobna zadeva, saj se je vse začelo vrteti samo okoli PvP-ja.
Če in kdaj bo Bohemia napovedala DayZ 2 je stvar prihodnosti, a pričakujemo, da bo najprej izšla igra ArmA 4, nakar bo na tehnologiji te igre slonelo drugo poglavje DayZ-ja.
Pri dvojcu bratov Mario in Luigi sem vedno preferiral zelenega predstavnika, saj sem od vedno navijal za tiste bolj sekundarne like in ne za tiste superzvezdnike, ki jim javnost namenja največ pozornosti. Luigi nemara res izgleda skoraj identično svojemu bratu, a Nintendo mu je izpopolnil svojo osebnost in dodal nekaj samosvoje zgodbe, tako da se Luigi že nekaj časa trese od strahu, saj so mu ves čas za petami duhovi.
Lugijeva zadnja lastna igra je bila Luigi’s Mansion 3 iz leta 2019, zdaj pa se brkati junak vrača v novi igri Luigi’s Mansion: Dark Moon. To v bistvu ni svež naslov, ampak predelava igre iz leta 2013, ki je izšla samo za prenosno konzolo Nintendo 3DS. Nintendo je na konferenci Direct napovedal nadgrajeno verzijo za konzolo Switch, ta pa bo s sabo prinesla lepše teksture in večjo ločljivost, ki bo igro približala bolj sodobnim standardom.
Nintendo je sicer izvrgel samo 20 sekund dolg dražilnik in predelavo omenil bolj mimobežno, tako da smo dobili občutek, da v stvar ne nameravajo vložiti preveč promocije ali proračuna. Skladno s tem Dark Moon ni videti tako lepo kot pa Luigi’s Mansion 3, a vseeno smo veseli že tega, da bomo dobili nadgrajeno verzijo, ki jo bo lažje preigravati, primerjalni video pa pokaže kar poštene grafične nadgradnje.
Manjka samo še bolj konkreten datum izida, saj je Luigi’s Mansion: Dark Moon postavljen v leto 2024, na mesec izida pa bo treba še počakati.
Animeji in spremljajoči žanr iger jRPG se zdita v Sloveniji bolj krožek, ki nima veliko pripadnikov, a situacija drugod po svetu je povsem drugačna. Zahodni svet je čedalje bolj zaljubljen v ta žanr animacije, zato namenske konference vsako leto dobivajo večji obisk. Ta je usahnil samo sredi krize s koronavirusom, ko so bili takšni festivali ugasnjeni, zdaj pa so se dogodki vrnili v velikem slogu in s sabo pripeljali nepopisne gneče.
Kako so te velike po obsegu priča letošnji festival Anime Expo 2023, ki se je odvil med 1. in 4. julijem na lokaciji Los Angeles Convention Center. To je ista lokacija, ki bi morala gostiti letošnji E3 in čeprav je to ogromna dvorana, takšnega navala verjetno niso pričakovali niti najbolj optimistični organizatorji.
Na spletu so se kmalu po odprtju vrat pojavili prvi posnetki obiskovalcev in situacija je videti kot nočna mora za vsakega, ki ne mara preveč utesnjenih prostorov. Moj največji dogodek, ki sem se ga udeležil v živo je bil Gamescom in čeprav je bila tudi tam prisotna gužva, so se ljudje vsaj lahko prosto sprehajali, medtem ko je Anime Expo 2023 videti kot neka večja konzerva za sardine.
Spletna stran Kotaku se je dokopala do intervjujev z nekaterimi obiskovalci in pozitivni vtisi iz udeležbe so bili bolj redki. Nekateri obiskovalci so bili dobesedno stisnjeni ob zid, klimatske naprave pa so bile prisotne, a preprosto niso dohitevale vse te gneče. Vsi ti ljudje so se tako potili na enem prostoru, kar je za takšen festival kar velik problem – še posebej animejski, ki so v preteklih letih slavili po bolj slabi higieni nekaterih obiskovalcev, zaradi česar so morali organizatorji ljudi opominjati, da se pred prihodom stuširajo.
Problem pa ni bila samo gneča znotraj hal, ampak tudi dolge vrste izpred lokacije. Vrste obiskovalcev so bile tako dolge, da si moral za rep kolone dejansko večkrat prečkati cesto, obiskovalci pa so se morali med potrpežljiv čakanjem cvreti zunaj na vročini, praktično brez kakršnekoli sence. Nekateri so čakali celo več ur in vseskozi je bil prisoten strah, da bodo na koncu kapacitete zapolnjene in da jim bo onemogočen vstop.
Seveda ne gre spregledati tudi skrbi glede same varnosti. Če bi kje kaj zagorelo ali pa se sprožil alarm bi se vse skupaj hitro lahko spremenilo v katastrofo, ki bi zagotovo terjala tudi smrtne žrtve. Še vedno je svež spomin na lanski oktober, ko je v Seulu zaradi nepopisne gneče sredi ulic življenja izgubilo 159 ljudi.
Tudi v Sloveniji ljubezen do japonske kulture narašča. Pri nas za druženje in razne festivale skrbita društvi Makkon in Na meji nevidnega – slednji so letošnji dogodek pripravili na Gospodarskem razstavišču in zapolnili kapacitete do maksimuma.
Za uspešno igričkanje je bilo včasih dovolj, da si skupaj sestavil neko bež škatlo, ki so jo nato sparil s katodnim monitorjem in že si bil pripravljen za akcijo. Ostale stvari niso bile pomembne, saj si za miško in tipkovnico uporabil neke poceni HP-jeve izdelke, ki so se prodajali za par sto tolarjev, sedel pa si na kuhinjskem stolu in monitor balanciral na mizi, ki je bila ravno dovolj kakovostna, da je majavo držala par kilski katodnik.
Tehnologija pa gre naprej in skladno s tem se je spremenil vsak delček našega igričarskega kotička. Bež PC-ji so spremenili v elegantne črne škatle, s prozornimi ohišji, monitorji so sedaj izjemno tanki in lahki kot peresce, tipkovnica pa je zdaj mehanska in je dražja kot smo včasih odšteli za vsak PC.
Stvari so celo tako napredovale, da celo mize niso več takšne kot so bile njega dni. Slovensko podjetje UVI je za namene popestritve vašega igričarskega kotička spočelo mizo UVI Desk Breacher, ki je specifična namenjena igralcem, ki bi si želeli malce razgibati igralni prostor, ob tem pa ne bi radi zapravili preveč in se še vedno naslanjali na kvaliteten izdelek. Breacherja smo pod roke vzeli tudi mi in tako spočeli prvi uradni test slovenske igričarske mize.
Paket vsebuje vse potrebno za sestavljanje in kot človek, ki je navajen predvsem sestavljanja opreme iz trgovine Ikea, sem bil presenečen nad enostavnostjo sestave, ki jo ponuja miza UVI Breacher. Tu so kovinske noge, ki jih sestaviš skupaj, gor namestiš leseno mizno ploščo in praktično si že pripravljen za igričarsko zabavo. Vrtalnika ne potrebujemo, saj so luknje za vijake že izvrtane vnaprej, tako da boste pri sestavi morali samo malce vijačiti in dobro je, če vam pri tem opravilu pomaga še ena oseba, a tudi sami lahko z malce okretnosti vse skupaj sestavite v slabe pol ure. Za sestavljanje so vam v pomoč navodila, ki obstajajo v fizični in tudi digitalni obliki.
Tisti bolj podjetni se boste poslužili še pridodanega LED traku, ki ga lahko priročno nalepite pod mizno ploščo ali pa na njen rob. Zadeva seveda ni obvezna, saj nekatere takšne osvetljava moti, za tisti bolj subtilni efekt pa lahko trak zalepite pod mizo. V praksi zadeva res lepo osvetli temačen kotiček in frajersko izpade na kakšnih slikah, če pa vam je zadeva odveč jo lahko tudi povsem izklopite preko kontrolerja na desni strani mize, preko tega pa lahko lučkam dodajate tudi različne efekte utripanja.
RGB osvetljava omogoča več načinov utripanj in res lepo poživi vaš gaming kotiček.
RGB lepo sovpade s celotno podobo mize. Celotna konstrukcija – od železnih nog pa do lesene mizne plošče – je odeta v fino črno barvo, kar da izdelku lep premijski videz, ki ne bo tuj praktično nobenemu kotičku vašega stanovanja.
Površina mize ima fino teksturo, ki pa rada pušča za sabo prstne odtise in je dovolj prostorna, da gor lahko elegantno naložite monitor, miško, tipkovnico in gor postavite še kakšno stojalo za slušalke. Širina 60 cm sicer ni titanska in čeprav je prostora načeloma dovolj za vsa opravila, ki jih zahteva šola in služba, lahko uporabnost še dodatno razširite, če se poslužite raznih UVI Desk dodatkov, ki jih je tule cel kup.
Na voljo imate posebno držalo za slušalke ali pa VESA nosilce za monitorje, ki dajo mizi povsem nove dimenzije uporabnosti. Mizna plošča ima vnaprej zvrtane luknjice na praktično celi površini mize, tako da lahko na desno stran postavite držalo za slušalke, na levo pa pričvrstite držalo za pijačo ali pa ustvarite kakšno drugo kombinacijo, ki bo vam bolj priročna.
Miza ima luknje izvrtane na vseh straneh, tako da si jo lahko preko raznih dodatkov povsem prilagodite svojemu slogu.
Največjo vlogo pri razširitvi mize zagotovo igra namensko VESA držalo za monitorje, ki je prav posebej prilagojeno za uporabo te mize. Breacher ima namreč na zadnji strani malce izrezan rob, ki ni tam samo zaradi estetike ampak igra pomembno vlogo prilagodljivosti. Zaradi tega roba namreč lahko mizo porinete povsem do stene, vmes pa bo ostal priročen prostor, skozi katerega lahko speljete vse potrebno kablovje, ki ga lahko vpnete v posebna držala in tako zagotovite lep in čist izgled mize. Ta prostor lahko izkoristi tudi VESA držalo z monitorje, ki je lahko enojno ali dvojno, na koncu koncev pa lahko ustvarite tudi trojno kombinacijo. Teža mize prenese do 100 kg, tako da je odveč skrb, da bi se kaj polomilo – razen seveda če mislite gor nameščati neke 48-palčne OLED monitorje, ki so v bistvu že televizorji.
UVI Breacher omogoča tudi nastavljanje višine. Preklapljanje med višinami sicer ni elektronsko, saj je UVI poskušal obdržati ugodno ceno izdelka in namenski krmilnik ter mehanske noge bi cenovno postavko dvignili strmo navzgor, a spreminjanje višine je vseeno omogočeno, bo pa za to treba malce zavihati rokave in preko vijačenja prilagajati višino. Višinsko lahko mizo preklapljamo med 71, 76 in 81 cm, kar sicer ni dovolj, da bi pri uporabi lahko preklapljali med sedenjem in stanjem, a je dovolj, da si jo sede lahko prilagodite svojim specifičnim zahtevam, prav pa pride tudi tistim najstnikom, ki rastejo kot fižol in znajo pri običajnih mizah naleteti na težave, ko začnejo s koleni zadevati rob mize. Za uravnavanje poskrbijo tudi dodatne nogice na dnu, ki jih nastavljamo preko enostavnega vrtenja.
UVI Breacher ima nosilnost 100 kg, tako da lahko gor namestite tudi trojico monitorjev.
UVI Breacher se je med našim testiranjem odlično obnesel pri vseh nalogah, ki smo ga od njega zahtevali. Še posebej nas je navdušil prirezan rob, ki se morda zdi neka obstranska zadeva, a v resničnem življenju smo že vsi naleteli na težave pri namestitvi mize, ki jo je bilo treba poriniti do roba stene, ob tem pa smo neizbežno začeli stiskati kable, kar nikakor ni dobro za njihovo dolgoživost.
Pogrešali smo edino preklapljanje med sedečim in stoječim načinom, a kakor smo že omenili, je ta funkcija izostala zaradi ohranjanja cene, ki je tule res ugodna. UVI Breacher si namreč lahko privoščite že za 249 €, a če boste redno spremljali promocije UVI-ja in njegovih partnerjev si lahko to mizo pridobite že nekje 200 €, morda celo kakšnega desetaka manj.
Opravili smo torej test ne samo prve igričarske mize, ampak mize na splošno in z ogledom teh izdelkov nameravamo nadaljevati. Naša naslednja tarča je ogled dražje ponudbe UVI Deska, ki je namenjena tako igričarski kot tudi pisarniški rabi, saj takšni izdelki v Sloveniji postajajo upravičeno izjemno popularni in prav je, da vsaj nekdo naredi iz njih tudi bolj globoke recenzije.
Paramount Pictures je včeraj presenetil z napovednikom za film Bob Marley: One Love, ki bo v center dogajanje postavil enega najbolj vplivnih glasbenikov iz sedemdesetih, ki je bil tako popularen, da se njegov obraz še danes tiska na majice vseh tistih, ki obožujejo reggae in zraven še skadijo kakšen zvitek kanabisa, njegov uradni profil na Instagramu pa drži več kot 7 milijonov sledilcev, kljub temu, da je tip mrtev že več kot 40 let.
Marley, s polnim imenom Robert Nesta Marley se je rodil leta 1945, njegova profesionalna glasbena kariera pa se je začela leta 1963, ko je oblikoval glasbeno skupino, ki bo sčasoma postala znana kot The Wailers. Marley je nato nadaljeval s svojo uspešno solo kariero, poleg zapomljive glasbe pa je ves čas med ljudi želel preseliti tudi kulturo Jamajke, ki je bila čudovita, a se je hkrati ubadala s kriminalom in političnimi napetostmi. Leta 1976 se je nameraval udeležiti brezplačnega koncerta Smile Jamaica, ki ga je organiziral premier Michael Manley, namen tega pa je bil ublažiti politične napetosti dveh strank. To ni bilo všeč vsem in neznani napadalec je takrat vdrl v Marleyjev dom in začel streljati, Bobova žena in manager pa sta takrat utrpela hujše poškodbe, medtem ko je bil Marley samo lažje poškodovan. Nihče ni umrl in Marley je samo dva dni kasneje vseeno nastopil na koncertu.
Kot vidite je imel Bob precej razburljivo življenje, zdaj pa bo vse to poskušal ovekovečiti film Bob Marley: One Love, ki v prvem napovedniku nakaže vse zgoraj opisane dogodke. V glavni vlogi legendarnega pevca se bo preizkusil Kingsley Ben-Adir, medtem ko bo njegovo ženo Rito poskušala k življenju obuditi igralka Lashana Lynch, Jesse Cilio pa bo odigral Bobovega očeta.
Napovednik ni navdušil vseh. Komentarji po spletu niso naklonjeni glavnemu igralcu, ki naj bi bil bolj slaba imitacija Boba, nekatere pa motijo naglasi, ki naj bi nosili preveč angleških podtonov.
Bob Marley: One Love v kina prihaja enkrat v 2024.
Režiser Martin Scorsese za nas pripravlja novo poslastico, ta pa bo nosila ime Killers of the Flower Moon. Gre za predelavo knjige izpod rok pisatelja Davida Granna, zgodba pa je povzeta po resničnih dogodkih iz leta 1920, ko so indijanski staroselci Osage v svojem rezervatu odkrili lepo nahajališče nafte, zaradi česar so zaslužili mastne denarce.
Bogati Indijanci takrat Američanom niso bili preveč všeč, zato se je vlada odločila pomagati staroselcem, saj naj ti ne bi znali skrbeti za takšno silno bogastvo, ta pomoč pa je prišla v seriji umorov, ki so se zgodili med letoma 1921 in 1926, takrat pa je umrlo kar 60 ljudi, nerazrešeni umori pa so pripeljali do ustanovitve Zveznega preiskovalnega urada oziroma FBI-ja.
Vse to vemo že iz knjig, dobili pa smo tudi že prvi dražilnik. Apple, ki je poskrbel za produkcijo in je v film zlil milijone evrov, je zdaj spočel prvi daljši napovednik, ki v ospredje postavi romanco med Enerestom Burkhartom (Leonardo DiCaprio) in Mollie Kyle (Lily Gladstone). Poleg njiju bomo v filmu videli tudi Roberta De Nira in Jesseja Plemonsa, ki bo igral predstavnika zakona Toma Whita, ta pa je prišel pogledati, če belci resda pobijajo Indijance – ta vrstica je v napovedniku videti preprosta, a lepo izraža takratno mišljenje, da ubijanje staroselcev ni bila neka res velika stvar, za katero bi bilo vredno izgubljati čas.
Udobno se namestite v kino sedeže, saj bo film dolg 3 ure in 26 minut. Presenetljivo je to šele drugi najdaljši Scorsesejev film, saj ga preseže njegov zadnji film The Irishman, ki je bil dolg 3 ure in 29 minut.
Killers of the Flower Moon se bo v kinih pojavil 20. oktobra, nakar bo prispel tudi na pretočno platformo Apple TV+.
Netflix je objavil prvo polovico 3. sezone serije The Witcher in zadeva res ni požela nekega univerzalnega odobravanja, niti ni bila preveč pričakovana. Roko na srce sem se osebno komaj prebil čez 1. sezono in že takrat zaključil, da z ogledom ne namerava nadaljevati, vendar pa si Netflix takšnega razkošja ne more privoščiti, saj je v promocijo te serije in v bistvu v cel univerzum Witcherja vložil ogromno denarja, tako da preprosto mora delati na novi vsebini.
Koliko je ta kvalitetna je vprašljivo, a bolj slabo se ti piše, če že pred najavo 3. sezone sodelovanje odpove glavni zvezdnik Henry Cavill, ki je v seriji igral vlogo Geralta. Netflix se je na to menjavo hitro pripravil in praktično takoj najavil, da bo v 4. sezoni vlogo Geralta prevzel igralec Liam Hemsworth. Netflix je skušal s tem dati vtis, da bo s serijo vse v najlepšem redu in da jih odhod Henryja ne bo preveč bolel, a zadnja oglaševalska kampanja pokaže ravno obratno zgodbo.
Netflix je namreč na različnih koncih sveta na razne stavbe projiciral napis “Da, še vedno igra Geralta v 3. sezoni The Witcherja”. To se seveda nanaša na igralca Cavilla, ki se je s 3. sezono od serije poslovil in bo zdaj svoje talente raje izkoristil za filmsko rojstvo franšize Warhammer. Promocija je vsekakor zanimiva, a po drugi strani tudi smrdi po obupanosti, saj se zdi, kot da Netflix na kolenih prosi gledalce, naj vendarle namenijo nekaj pozornosti 3. sezoni.
Ta med kritikih ni bila toplo sprejeta. Prvih pet epizod namreč kaže ocene, ki strmo padajo. 1. epizoda je sicer dobila sprejemljivo oceno 7,1/10, a že četrta je padla na 5,6, peta pa se je malce popravila na 6,2. Spletna stran Deadline pravi, da je padla tudi gledanost, saj si je premiero 3. sezone pogledalo 15 % manj gledalcev kot pa premiero 2. sezone, gledanost pa je nato padala z vsako nadaljnjo epizodo.
Netflix je očitno mnenja, da gre slaba gledanost na račun odhoda Henryja, a uradni subreddit pokaže drugačno sliko. Oboževalci se namreč že dolgo pritožujejo, da serija ne sledi več knjigam, ki jih je spisal poljski pisatelj Andrzej Sapkowski, pritožbe pa letijo tudi na račun kostumografije, slabega scenarija, všeč pa jim ni niti izbira frizur – Jaskier je v novi sezoni resnično videti bizarno in je daleč od tistega šarmantnega trubadurja, ki smo ga spoznali v igrah in knjigah.
Druga polovica The Witcherja izide 27. julija in res imamo občutek, da zna Netflix kmalu dvigniti roke nad celim univerzumom in ne bi bili presenečeni, če bi bila 4. sezona hkrati tudi zadnja.
Se morda spomnite filma The Conjuring iz leta 2013? Gre za pomemben izdelek, saj je ta spočel čisto svojo Marvelovsko vesolje, le da se to ne ukvarja s superjunaki, ampak demoni, grozljivimi lutkami in bizarnimi nunami. Po temu filmu je začela založba New Line Cinema delati nadaljevanja in ločene dele, ki pa so vseeno tematsko povezani, tako da smo samo leto kasneje dobili film Annabelle, v 2016 The Conjuring 2 pa spet leto kasneje Annabelle: Creation, v 2018 pa nas je pričakal film The Nun. Temu so nato še sledili filmi The Curse of La Llorona, Annabelle Comes Home in The Conjuring: The Devil Made Me Do It, New Line Cinema pa se zdaj pripravlja za obuditev strašljive nune.
The Nun 2 je včeraj dobil prvi napovednik, zgodba pa se bo tokrat začela leta 1956, ko nekdo v Franciji ubije nekega duhovnika, nakar nuna Irene (Taissa Farmiga) kmalu spozna, da se bo zopet morala spopasti z demonsko nuno, ki jo je obsedel demon Valak.
The Conjuring vesolje mi je sicer malce znano, saj sem si ogledal prva dva film in sta mi pri gledanju pognala kar nekaj adrenalina, teh samostojnih delov tipa Annabelle pa še nisem povohal. The Nun mi že glede na napovednike ni preveč ugajal, saj me je demonska nuna čisto preveč spominjala na pevca Marilyna Mansona, zaradi česar mi je njena pojava komična in ne vzbuja strahu. Glede na ocene prvi del ni bil ravno kvaliteten, a očitno se New Line Cinema s kritikami preveč ne ubada, saj ti filmi ne zahtevajo preveč proračuna, v blagajne pa prinesejo lepe zneske.
The Nun 2 bo očitno, tako kot original, veliko stavil na tehniko strašenja jump scare, saj v napovedniku vidimo kar nekaj kadrov, ko ob napeti glasbi iz teme nenadoma nekaj skoči. Je pa videti nekaj zanimivih in originalnih scen: ena je denimo tista, kjer se na steni pojavi cel kup revij, ki nato oblikujejo Valaka. Škoda samo tega, da se nato scena zaključi dokaj predvidljivo.
The Nun 2 v kina prihaja 8. septembra, original pa si pri nas lahko ogledate na Netflixu.
Microsoftova naročnina Game Pass je pri nas prisotna že nekaj mesecev in do sedaj ste se verjetno že prepričali, ali se vam splača vzdrževati naročnino ali pa je to potrata denarja. Tako kot to počne Sony s svojimi naročninami PlayStation Plus, tudi Microsoft za Game Pass mesečno dodaja nove naslove in tako so včeraj napovedali julijski paket svežih iger, ki jih bomo dobili v različnih valovih.
Od danes naprej lahko igramo igre kot so McPixel 3 ter nov del japonske sage Sword and Fairy, ki nas v zadnjem poglavju Together Forever pošlje v magično deželo, polno božanstev, demonov in herojev, ki bodo tem nasprotovali.
11. julija prihaja igra Common’hood, na isti dan pa bomo lahko začeli z igranjem Insurgency: Sandstorm, ki je v bistvu večigralska streljačina iz leta 2018, ta pa je od takrat spočela cel kup DLC-jev. Nakar nas 14. julija čaka največji naslov tega meseca: Exoprimal, svež naslov iz rok Capcoma, ki ga bomo lahko že ob dnevu izida igrali na Game Passu. Gre za unikaten hibrid PvP in PvE streljačine, kjer se bomo naokoli podili v ogromnih mehanskih preoblekah in se med drugim borili tudi proti dinozavrom. Ponudba tomesečnih iger se bo zaključila 18. julija, ko se bomo lahko poigrali še v igri Techtonica.
Pri nas konzoli Xbox Series S in X še vedno nista podprti, zaradi česar tudi ni omogočena dražja naročnina Xbox Game Pass Ultimate, ki nam prinese prepustnico za igranje iger na konzolah in PC-ju, omogočeno pa je tudi pretočno igranje, ki ga lahko izvajamo tudi preko telefonov. Zaradi tega ne bomo dobili dostopa do igre GTA 5, ki se na storitev Game Pass vrača že tretjič, a bo na voljo samo za konzole, enako pa velja tudi za igro The Cave.
Game Pass bo 15. julija tudi izgubil trojico iger, to pa bodo Spelunky 2, Exo One in Paw Patrol The Movie: Adventure City Calls.
Še ena serija, ki se vrti okoli franšize Živi mrtveci, porečete? Tako je, AMC se namreč kar noče posloviti od likov, ki smo jih na televiziji gledali 11. sezon, zato so započeli cel kup ločenih projektov, ti pa sledijo zgodbam tistim najbolj pomembnim osebam iz originalne serije.
Te dni se trenutno predvaja prva sezona The Walking Dead: Dead City, ki v glavno vlogo postavi dvojec Maggie in Negana, jeseni pa med nas prihaja nova serija The Walking Dead: Daryl Dixon, ki bo za marsikoga najljubšega junaka Daryla poslal v raziskovanje post-apokaliptične Francije.
Če vam še to ni dovolj potem se boste zagotovo razveselili napovedi še ene dodatne serije, ki bo sledila likoma Michonne in Ricka – slednji je dolgo veljal za prvo ime Živih mrtvecev, a se je nato od snemanja poslovil v 9. sezoni. Ricka smo nazadnje gledali med požrtvovalnim razstreljevanjem mostu, ki je bil poln hodečih trupelc in njegovi kompanjoni so bili dolgo mnenja, da je med eksplozijo umrl. Vendar gledalci vemo, da ga je samo odpihnilo stran, nakar ga je pobral vojaški helikopter, ki je pripadal frakciji Civic Republic, zadnji kadri pa pokažejo Ricka, ki poskuša pobegniti iz Filadelfije, a mu namera spodleti.
NEW promotional LOGO for the spin off #TheWalkingDead Rick & Michonne, so far it is not known if it will be the official one but right now this is the last one that AMC has released pic.twitter.com/veHcpGRm27
Njegov ljubezenski interes Michonne po drugi strani izve, da je Rick še vedno živ, zato se poda za njegovo slednjo in parček se bo očitno zopet združil v novi seriji, ki je včeraj dobila uradno ime in logo, ta pa se glasi Rick & Michonne. Nič kaj preveč originalno, a tudi serija Daryl Dixon z imenom ni preveč izvirna in morda bo tako AMC poimenoval vse svoje nadaljnje serije, ki se bodo napajale pri izviru originalnih Živih mrtvecev.
Rick & Michonne še nima datuma izida, a glede na to, da Daryl Dixon izide v jeseni, verjetno lahko pričakujemo premiero nekje v 2024, saj bi drugače bilo preprosto preveč stvari na kupu.
Ljubljanski potniški promet oziroma krajše LPP je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil prenovljeno aplikacijo Urbana, ki je bila sicer prisotna že prej, a zdaj dejansko omogoča veliko več priročnih funkcij in služi kot nekakšna zamenjava za fizično kartico.
Urbana je nekakšna vstopnica za ljubljansko življenje, vendar pa je njena uporaba mestoma bila dokaj mučna. V denarnici je bilo treba narediti prostor za še en dodaten kos plastike, za vožnjo z mestnimi avtobusi pa je treba kartico najprej napolniti na terminalih, ki so sicer dokaj pogosti znotraj središča Ljubljane, a izven mestnega jedra teh terminalov ne srečaš ravno na vsakem koraku.
Preko nove aplikacije, ki je že na voljo na iOS in Android sistemih, pa je uporaba veliko lažja. Sredstva si gor naložite preko kreditnega kartice, ki jo imate že naloženo znotraj telefona, tako da je obisk namenskega terminala odveč. Aplikacija celo omogoča samodejno obnavljanje naloženih sredstev, tako da če kdaj slučajno padete pod določeno mejo “žetonov”, bodo nova sredstva avtomatska posrkana iz vašega bančnega računa.
Urbana na telefonu se zdaj povezuje preko Bluetootha, tako da vam ob vstopu na trolo ne bo treba več pritiskati kartice na terminal, ampak vse skupaj naredite brezstično, možno pa je plačati tudi za več oseb naenkrat, kar pride prav v primeru, da imate ob sebi kakšnega znanca, ki Urbane nima. To brezstično plačevanje ni omejeno samo na avtobuse, ampak omogoča tudi plačevanje parkirnine, aplikacija pa vestno spremlja vaša parkiranja in celo zgodovino voženj. Dodan je celo zemljevid, ki vam izriše vsa parkirišča, urbanomate, postajališča Bicikelj, garažne hiše in celo mestne knjižnice, ki se nahajajo v vaši bližini. Spremljati je celo moč vožnjo avtobusov in njihove trenutne lokacije, kar smo prej lahko delali samo preko Google zemljevida.
Stvar je priročna, a ni popolna. Za začetek je aplikacija na voljo samo v angleškem jeziku, kar je malce bizarna odločitev, ki zna povzročati težave predvsem starejšim. V obzir je treba vzeti tudi dejstvo, da ob prenosu fizične kartice na digitalno, kar lahko naredite preprosto tako, da kartico položite na sprednjo stran telefona, fizična kartica ne bo več delovala. Slednje zna povzročati komu povzročati probleme – če si denimo kdaj poslal partnerja ali družinskega člana, da je knjige v knjižnici prevzel namesto tebe, si mu samo v roke porinil kartico Urbana, zdaj pa bi mu moral zaupati svoj telefon.
A na splošno je prenovljena aplikacija korak v pravo smer večje digitalizacije. LPP pravi, da prehod ni nujen in da bodo obstoječe fizične kartice še vedno delovale, prav tako jih bomo še vedno lahko polnili na urbanomate.
Mark Zuckerberg je resda redna tarča internetnih norčevanj in čeprav je morda njegova naložba v razvoj VR tehnologije bila malce nespametna, se tip še vedno dobro zaveda, kako služiti denar in kdaj predstaviti kakšen nov izdelek. Tako je zdaj izkoristil morda najbolj idealni trenutek za najavo nove aplikacije Threads, o tej pa se dolgo govoriči kot resni konkurenci Twitterja.
Namreč Twitter se že zadnje leto bori z raznoraznimi spremembami, ki jih je uvedel novi lastnik Elon Musk, trenutno pa je na najslabšem glasu doslej. Twitter je začasno omejil branje objav za registrirane in neregistrirane uporabnike, te omejitve pa so za redne uporabnike naravnost smešne, saj lahko neverificirani uporabniki brskajo po Twitterju nekaj minut in že dosežejo svojo dnevno omejitev.
To address extreme levels of data scraping & system manipulation, we’ve applied the following temporary limits:
– Verified accounts are limited to reading 6000 posts/day – Unverified accounts to 600 posts/day – New unverified accounts to 300/day
Te zadeve so uporabnike seveda razjezile, zato so vsi glasno začeli iskati alternative. Od teh so omembe vredni dve: Bluesky, ki trenutno deluje po sistemu vabil in Mastodon, ki sicer pridno raste, a je še vedno daleč od baze uporabnikov, ki jo drži Twitter.
Meta je zdaj končno uradno najavila svojo verzijo spletnega objavljanja misli, ki bo očitno nosila preprosto ime Threads. Gre za aplikacijo, ki jo boste lahko povezali s svojim Instagram računom, zaradi česar ima Threads že na začetku ogromno bazo uporabnikov, ki lahko konkurira ali celo preseže Twitter. Meta se zna s tem elegantno izogniti največji težave frišnega družabnega omrežja, ki je lahko še tako zanimivo, a če nima uporabnikov, ni vredno počenega groša.
Pozorne oči uporabnikov so zdaj opazile, da se je aplikacija Threads pojavila tako na iOS kot tudi Android trgovinah. Meta je sprožila dokaj tiho kampanjo, ki zna postati viralna, saj so nekateri uporabniki opazili, da ob vnosu besede “thread” v iskalno okno Instagrama ven dobite virtualno vstopnico, ki izpiše vaše uporabniško ime ter datum izida, ki naj bi se zgodil jutri, 6. julija ob 16.00. Vstopnica vsebuje tudi QR kodo, ki vas preusmeri na uradno stran, ta pa trenutno ne vsebuje prav nobenih dodatnih informacij.
Zgornji triki za Slovence ne veljajo. V bistvu ne veljajo za uporabnike po celi evropski uniji, kar najbrž pomeni, da aplikacija pri nas jutri ne bo na voljo, težave pa najbrž povzroča zakonik GDPR – testirali smo celo vnašanje besede “threads” preko VPN-a in zadeva še vedno ni delovala. To je naknadno potrdil tudi irski regulator, ki je bil v kontaktu z Meto, slednja pa mu je potrdila, da zaenkrat ne načrtujejo izida aplikacije znotraj Evropske unije. Ker je to pač Meta bo aplikacija od vas pobrala res ogromno podatkov, tako da se pripravite za deljenje lokacije, zgodovine brskanja, zgodovine nakupov, Threads pa bo imel celo vpogled v vaše zdravstveno stanje. Musk se je iz tega že ponorčeval, a je temu navkljub novico o Threadsu sprejel nenavadno tiho. Verjetno se boji Marka in njegovega bližajočega spopada v fizičnem ringu.
Navdušenci nad igro Hollow Knight te dni dobro jedo, saj so po šestih letih čakanja končno dobili nekaj nove platformske vsebine. Ne, še vedno ni izšlo nadaljevanje Silksong, katerega je razvijalec Team Cherry napovedal leta 2019 in še vedno nima datuma izida, je pa ven pokukal ogromen mod Pale Court, ki je v razvoju že nekaj let, pri njem pa je sodelovala obsežna ekipa modderjev in oboževalcev, ki so se odločili sami sebi pričarati nekaj nove igričarske zabave.
Pale Court je ogromna razširitev, njena primarna naloga pa je igralcem ponuditi možnost spopada s petimi legendarnimi vitezi Hallownesta. Vendar pa mod s sabo ne prinaša samo naprednih šefovskih bojev, ki vsebujejo samosvoje mehanike in niso samo predelave že videnih spopadov, ampak tudi povsem nove stopnje, naloge in like, ki so jih podprli glasovni igralci.
Vse skupaj je res videti kot nek DLC za katerega bi si prostovoljni razvijalci zaslužili neko poplačilo, a seveda to ne bi bilo legalno. Glede na napovednik je novi razvijalec zadel estetiko podzemnega, z žuželkami naseljenega sveta, ki je prisrčen, a hkrati nosi mestoma žalostno, opuščeno noto nekoč velikega kraljestva.
Pale Court si lahko prenesete tule, boste pa za igranje potrebovali nameščeno originalno igro in upravljalnih modov Scarab. Na novo avanturo se ne odpravljajte nepripravljeni, saj so šefi izjemno zahtevni, zato je pametno, da v originalni kampanji malce nadgradite svojega junaka in ga tako pripravite za vse nove nevarnosti znotraj Pale Courta.
To ni edini večji mod, ki je letos izšel za Hollow Knight. Aprila smo pisali o projektu Hallownest Vocalized, ki vsaki žuželki doda svoje glasovno igranje, kar je bil za skupino prostovoljcev tudi ogromen podvig, zato se splača nekaj pozornosti nameniti tudi temu modu, ni pa še jasno, če sta oba med sabo kompatibilna.
Razvijalec ATLUS je poznan po široki paleti žanra jRPG iger in med njimi največji sloves zagotovo uživajo igre Persona. To so naravnost titanske igre – zadnji del Persona 5 za eno igranje kampanje mimogrede požre 100 in več ur – ki zahtevajo veliko dela, zato je naslednje poglavje še nekaj let stran. ATLUS medtem dela na predelavah in ponovnih izdajah preteklih iger in potem, ko so na PC končno prenesli igro Persona 4 Golden, se zdaj na predelavo pripravlja tudi prejšnji del, ki bo izšel pod imenom Persona 3 Reload.
Tretji del sage je v preteklosti že prejel več različnih izdaj. Original je izšel leta 2006 in sicer samo za konzolo PlayStation 2, nakar smo doživeli še dve ponovni izdaji P3 FES in P3 Portable, ki sta vsebovali originalno kampanjo in to popestrili še z dodatno vsebino. Te v novi predelavi Reload ne bomo videli, tako da nam bo očitno nova izdaja prinesla samo predelavo izvirne kampanje, ki pa bo dobila novo grafično podobo, uporabniški vmesnik in na novo posnete dialoge, ki bodo prišli iz ust svežih glasovnih igralcev.
Ravno okoli teh se vrti novi napovednik, ki nam predstavi nove angleške igralce. Ti so slišati povsem v redu, čeprav sem malce čudno pogledal, ko v enem kadru spregovori “Confident Student” in je slišati kot nekdo, ki jih šteje 30+. Angleška sinhronizacija je med pristaši jRPG-jev od vedno veljala za greh, saj je bila ta, tako kot v primerih animejev, navadno slabše kakovosti kot pa japonski izvirnik. Se pa stvari obračajo na boljše: to je dokazala že Persona 5, ki ima kvalitetno angleško zasedbo, stvar pa je bila še bolj izpopolnjena pri nedavno izdani igri Final Fantasy XVI.
To ni edina Persona vsebina, ki nas čaka v bližnji prihodnosti. Peti del je namreč izrodil ločen naslov Persona 5 Tactica, ki je v bistvu nekakšna taktična strategija z znanimi liki, ki smo jih spoznali v peti Personi. Ta igra izide 17. novembra, včeraj pa je ATLUS za nas pripravil nov napovednik, ki predstavi lik Erine.
Persona 3 Reload po drugi strani izide malce kasneje in jo bomo igrali šele v začetku 2024, na voljo pa bo za PC, PS5, PS4, XSX in XO, prisotna pa bo tudi kot del naročnine Game Pass.
Po relativnem premirju YouTube opravičil, ki so jih v zadnjih dveh letih redno spočenjali razni vplivneži je med nas kot strela iz jasnega udaril nov video, ki je morda celo najbolj najbolj neroden doslej. Prihaja izpod rok YouTuberke Colleen Ballinger, ki je bolj znana zaradi svoje persone oziroma kanala Miranda Sings – ta ima skoraj 11 milijonov naročnikov, vsebina pa je namenjena tistim najmlajšim.
Proti Colleen so se v zadnjih letih začele pojavljati obtožbe, da za njeno otrokom prijazno podobo stoji veliko temnejša podoba, kot pa jo vidimo v javnosti. Leta 2020 je eden njenih najbolj zvestih oboževalcev Adam McIntyre podelil svoje negativne vtise glede njunih interakcij. Adam je najprej vodil neuraden klub oboževalcev na Twitterju, nakar je bil povabljen v zaseben klub, ki se mu je reklo Colleenies Weenies, s člani te skupine pa je Colleen komunicirala direktno.
Pripadniki te skupine so bili najstniki – Adam je denimo takrat šele dobro stopil v puberteto – Colleen pa se je približevala svojemu tridesetemu letu, zato je že od začetka bizarno, da bi takšna zasebna pogovorna skupina sploh obstajala. A bila je resnična in Adam je kmalu spoznal, da tule ne bodo tekli neki nedolžni pogovori, saj ga je Colleen kmalu začela spraševati ali je še devičnik in kakšen je njegov najljubši položaj pri seksu. Nakar mu je celo po pošti poslala nošen par spodnjic in modrc, kar je YouTuberka tudi priznala.
Po temu so se stvari malce umirile, zdaj pa se je proti YouTuberki sprožil nov val obtožb. Za spletno stran Rolling Stone je namreč spregovorilo več oseb, vsi ti pa so bili pripadniki zasebnega kluba Colleenies Weenies. Na plano so prišle nove grdobije glede Colleeninega odnosa s svojimi oboževalci, saj naj bi jih ta izkoriščala, žalila in jih uporabila kot orožje za napadanje drugih. Pri tem je bil izpostavljen njen bivši mož Joshua David Evans, ki naj bi jo emotivno izkoriščal, zato je svoje travme velikokrat izlila v zasebne pogovore z oboževalci, ti pa so nato Joshuo napadali preko spleta.
Še dva njena oboževalca sta spregovorila za spletno stran HuffPost in YouTuberko obtožila “groominga”, medtem ko je eden od njiju bil star samo 13 let. Colleen naj bi mu poslala gole fotografije sebe in še ene YouTuberke Trishe Paytas, ki je to potezo v ločenem videu označila za naravnost nagnusno.
Nakar so se pojavile še obtožbe glede spornega obnašanja pri snemanju kratko živeče Netflixove serije Haters Back Off, kjer je Colleen oživela lik Mirande za občinstvo izven YouTuba. April Korto Quioh, ki je pri seriji delala kot asistentka, je objavila daljše pismo, v katerem je popisala neprimerno obnašanje Colleen. Ta naj bi na vsak način želela prikazati razmerje med Mirando in njenim stricem Jimom kot seksualno in par naj bi se večkrat zapletel v kočljive položaje, ki bi jih nato Miranda naknadno pojasnila kot povsem nedolžne. Poleg tega naj bi Colleen med snemanjem imela kar nekaj rasističnih opazk, kar je stalni spremljevalec takšnih zgodb.
Skratka, Colleen Ballinger se je znašla v težavah in kaj je bila njena genialna rešitev. Nič drugega kot pa YouTube opravičilo, le da to tokrat traja deset minut, Colleen pa v njem poje in igra na malo kitaro ukulele. V opravičilu prizna, da ji je PR ekipa svetovala, da naj bo tiho in naj ne govori, a k temu je dodala, da ji ni nihče rekel, da ne sme ničesar zapeti. Celoten komad sicer ne vsebuje opravičila, saj za vse težave obtožuje toksično internetno kulturo, ki jo želi preklicati, obtožbe glede “groominga” pa označuje za laži.
Seveda se je s to glasbeno točko samo še bolj pokopala, saj takšen glasbeni nastop grdo žali vse tiste, ki so trpeli zaradi njenega odnosa do oboževalcev, marsikakšni med njimi pa imajo zaradi tega resnične travme. Colleen od svojega glasbenega nastopa ni izjavila ničesar več in dejansko smo presenečeni, da zadeva še vedno stoji na YouTubu, kjer si pridno nabira oglede in palce navzdol.
Cenzura v svetu filmov ni nič novega in še najbolj smo navajeni prepovedi filmov iz strani Kitajske, ki jim gre hudo v nos, če nekdo v filmu omeni karkoli v zvezi s Tajvanom ali pa če si kdo upa povedati kaj čez njihov komunistični režim. Vendar pa Kitajci niso edini, ki pozorno pregledujejo vsak kader filma za kakšnimi podobami, ki jim ne bi bile preveč všeč, saj isto počne njihova soseda Vietnam.
Slednja država je pred kratkim prepovedala predvajanje filma Barbie, ki se bo začel predvajati proti koncu tega meseca. V Vietnamu je bila že v teku večja promocijska kampanja, zdaj pa so bile vse omembe filma izbrisane iz medijev in iztrgani iz oglasnih panojev. Razlog za jezo Vietnamcev je namreč zemljevid, ki ga vidimo v enem kadru mape, ta pa naj bi na sebi nosil začrtano teritorialno linijo, ki so jo začrtali Kitajci, a je mednarodna skupnost ne priznava.
Gre za linijo, ki se ji reče “nine-dash line“, to pa je serija devetih črtic, ki v Južnokitajskem morju začrta območje, katero naj bi pripadalo Kitajski. Gre za konkreten kos sveta, ki vsebuje tudi nekaj otokov in povzroča probleme že dolgo, a načrtov za rešitev sporov preprosto ni, na začrtano mejo pa so jezni predvsem Filipinci in Vietnamci.
Film Barbie v enem kadru pokaže zemljevid sveta in ta je videti, kot da so ga zrisale otroške roke in je geografsko povsem napačen. Gre za sceno, ki je postavljena v ozadje, a pozorne oči vietnamske komisije so vseeno opazile, da se na zemljevidu okoli kontinenta, imenovanega preprosto “Azija” pojavijo črtice, ki naj bi predstavljale nezakonit kitajski teritorij.
Zadeva je malce čudna, saj v bistvu ne gledamo v devet črtic ampak jih je v kadru izrisanih samo osem, prav tako pa so te črtice na vzhodni in ne južni strani “Azije”. Hkrati se zdijo te črtice bolj kot nekakšna pot za ladjice in ne izgledajo kot da bi predstavljali izrisane meje, saj enake črtice lahko vidimo tudi okoli Grenlandije.
Animirani film Abominable je imel linijo črtic bolj nazorno pokazano.
Vendar pa so Vietnami temu navkljub prepričani, da si film Barbie zaradi tega zasluži prepoved predvajanja v njihovih kinematografih, to pa je že tretji film, ki je bil zaradi spornih črtic izključen iz njihovih velikih platen. Enaka usoda je doletela animirani film Abominable in Uncharted.
O projektu Dark Souls: Archthrones smo že pisali večkrat in to upravičeno, saj gre morda za največji mod, ki je bil kdaj ustvarjen za franšizo iger Dark Souls. Na njem dela izkušena ekipa ustvarjalcev, ki je v preteklosti spočela nekaj najboljših modifikacij, zdaj pa se je združila pod eno streho in za nas pripravlja mod, ki je v bistvu povsem nova igra.
Archthrones namerava združiti igralne prijeme vseh treh Dark Soulsov, zraven pa pripeljati še nekaj prvin iger kot sta Sekiro: Shadows Die Twice in Bloodborne. Poleg povsem novih map, ki bodo zgrajene znotraj pogona Dark Souls 3, nas čakajo tudi novi nasprotniki in šefi, ki bodo počasne titanske kreature z močnimi udarci ali pa gibljivi nasprotniki, ki jih bomo z dvoročnimi meči bolj težko ujeli. Zadnji igralni posnetek, ki v dolžino meri 15 minut pokaže marsikaj zanimivega in glede na to, da razvijalec FromSoftware izdajo dodatka za Elden Ring bržkone načrtuje šele za naslednje leto, zna Archthrones vmes priskrbeti nekaj vmesne popestritve.
— Dark Souls: Archthrones (@Archthrones) July 3, 2023
Archthrones si bo nekaj sposodil tudi iz igre Demon’s Souls. Za selitev med različnimi stopnjami bomo namreč uporabljali eno centralno sobo, ki se bo tu imenovala Nexus of Embers, ta pa nas bo nato teleportirala v razne svetove. Nad tem igralci sicer niso preveč navdušeni, saj je ena od glavnih privlačnosti iger Dark Souls povezovanje različnih stopenj, ki med sabo prehajajo organsko ali pa za njih odklepamo bližnjice, a morda je kaj takšnega bila preveč zahtevna naloga za mod, ki bo na koncu za igranje popolnoma brezplačen.
Mod še vedno nima datuma izida, a razvojna ekipa je včeraj na Twitterju objavila kratki video, ta pa je najavil demo verzijo, ki jo bomo lahko preigravali že od septembra dalje. Za igranje polnega moda si boste morali lastiti igro Dark Souls 3 in vse njene dodatke, ekipo razvijalcev pa lahko ta čas podprete na njihovem Patreonu.
Da bo legendarni film Gladiator iz leta 2000 dobil dejansko nadaljevanje je bila najprej samo internetna šala, saj je bila ideja o drugem delu tako absurdna, kot da bi nekdo razmišljal o izdelavi nadaljevanja Titanika – mimogrede, slednje se je res zgodilo, saj smo leta 2010 dobili film Titanik II, ki je bil v bistvu parodija, iz kratkega Google iskanja pa sem se danes naučil tudi to, da je nek avstralski milijarder začel delo na pravi ladji Titanik II, ki pa očitno nikoli ne bo zares narejena.
Vendar pa je Gladiator 2 resničen in zopet ga bo režiral Ridley Scott, v glavni vlogi pa bo nastopal Paul Mescal, ki bo igral odraslo verzijo Luciusa, sina Lucille, ki je bila v izvirnem filmu ljubezenski interes glavnega junaka Maximusa Decimusa Meridiusa. Slednjega je igral Russell Crowe, ki ga zdaj oboževalci ves čas nadlegujejo, če se bo morda pojavil tudi v nadaljevanju.
Crowe se je pred kratkim pojavil na filmskem festivalu Karlovy Vary Film Festival, tam pa je za spletno stran Variety povedal, da bi mu moral nekdo plačati za vsa vprašanja na katera mora odgovarjati glede tega filma. Gladiator 2 z njim namreč nima nobene veze, saj v njem ne bo nastopal, zato ne ve ničesar glede snemanja ali pa same zgodbe. Razlog za to je preprost: njegov lik Maximus na koncu filma umre, kar je dokaj prepričljiv konec njegove zgodbe. K temu je dodal, da je vseeno malce ljubosumen na vse tiste, ki bodo sodelovali v filmu, saj se s tem spomni na svoja mlajša leta in na vpliv, ki ga originalni film imel na njegovo kariero.
Vseeno pa je marsikdo verjetno razočaran, da se v Gladiatorju 2 njegov lik ne bo pojavil vsaj v kakšni obliki obujenega spomina, a morda Crowe o tem ne sme govoriti, saj zna biti to presenečenje za gledalce. Čeprav Maximusa v filmu očitno ne bomo gledali pa nas čaka lepa paleta novih likov, ki jih bodo odigrala prepoznavna imena. V filmu se bo namreč pojavil tudi Denzel Washington, ki je z Ridleyjem Scottom nazadnje sodeloval pri filmu Ameriški gangster. Seznamu prepoznavnim imen se pridružuje tudi Pedro Pascal, ki ga poznamo iz serij The Mandalorian in The Last of Us, vsa ta imena pa nam dajo vedeti, da je bilo v izdelavo nadaljevanja epskega originala vloženo kar nekaj proračuna.
Pripravite se na cel kup nedelujočih povezav in spletnih strani, ki jim bo manjkala pomembna vsebina. Ugaša se namreč spletna stran Gfycat, ki je uporabnikom osem let omogočala nalaganje animiranih sličic GIF, ki so se uporabljale za komične namene, svoje mesto pa so našle tudi v pornografski industriji. Po vseh teh letih pa bo spletna stran zaključila s svojim obratovanjem, zaradi česar bo šel pod rušo lep delež internetne zgodovine.
Spletna stran Gfycat je sicer že dolgo v zatonu. Leta 2019 je prepovedala nalaganje pornografske vsebine in je takšne uporabnike preusmerjala na alternativno stran RedGIFs, ta pa se je nato prodala drugemu podjetju. Gfycat je nato lani kupilo podjetje Snap, ki si lasti popularno aplikacijo Snapchat, novi lastnik pa očitno v naložbi ni videl kakšne blazne koristi. Obiskovalce spletne strani zdaj na vrhu pričaka obvestilo, ki svetuje prenos vse tiste zanimive in že obstoječe vsebine, saj bo Gfycat 1. septembra ugasnil svoje strežnike, vse datoteke pa bodo nato pobrisane.
Ugašanje Gfycata sicer že obstoječih uporabnikov ni preveč presenetilo, saj na uradnem subredditu vidimo ogromno pritožb, ki segajo že leta nazaj. Stran občasno ni delovala sploh, podpora pa je bila praktično neobstoječa. Maja so spletni strani potekli varnostni certifikati, zato se je že kar nekaj časa pričakovalo, da bo Gfycat ugasnjen, saj takšni spodrsljaji največkrat pomenijo, da spletni strani prav nihče več ne posveča pozornosti ali financ za uspešno obratovanje.
Alternative sicer obstajajo. To so denimo spletne strani Giphy, Tenor in Imgur, a vseeno je nekam žalostno videti, da bomo ob koncu leta gledali v malce bolj prazen internet kot pa prej. K temu bo pripomogla tudi spletna stran Imgur, ki bo sicer še naprej obstajala, a bo izbrisala vsebino vseh neregistriranih uporabnikov, kar bo s sabo potegnilo dodatno zalogo nedelujočih povezav in strani, ki bodo namesto vdelane sličice kazale samo obvestilo o napaki.
