Razvijalec Blizzard leta 2020 zagotovo ni načel na visoki nogi. Zdaj že vsi vemo, da predelava Warcraft 3: Reforged ni bila po standardih oboževalcev, ki so nad špilom tako razočarani, da so igri na spletni strani Metacritic podelili oceno 0.5/10, kar jo naredi za najslabše ocenjeno igro tam.
Reakcija igralcev je pretirana, a na nek način razumljiva. Blizzard je iz predelave odstranil veliko lastnosti originalne igre kot so denimo turnirji in “ranked” način. Poleg tega je zaradi kompatibilnosti posodobil izvirnik in tudi ta je sedaj izgubil prej omenjene pritikline.
Razvijalec je bil od katastrofalnega izida tiho, včeraj pa je na svojih forumih vendarle izdal nekaj besed.
Za začetek so se opravičili igralcem, ki od igre niso prejeli vsega tistega, kar so pričakovali. Nato so povedali nekaj besed glede prihodnosti naslova.
Še ta teden naj bi prejeli nov popravek, ki bo odpravil razbarvanje barv v Classic načinu, zraven pa bodo odpravljene še manjše pomanjkljivosti v uporabniškem vmesniku, zvoku in animacijah.
Posodobitev glede klanov in ranked načinov bo prišla kasneje v obliki večjega popravka, kot se je to zgodilo pri še eni njihovi predelavi Starcraft Remastered.
Na koncu so igralcem zagotovili, da bodo naslov podpirali še dolga leta in da razvojna ekipa pridno dela na popravkih.
Omenili so tudi vmesne sekvence, ki so močno razburile skupnost, saj so glede kvalitete globoko pod predstavljeno verzijo dema iz leta 2018. Primerjavo lahko vidite spodaj, Blizzard pa pravi, da je želel s starimi sekvencami “ohraniti resnični duh Warcrafta”. Cinik v meni pravi, da so pogledali slaba prednaročila in se odločili, da se jim ne splača spreminjati sekvenc. Poleg tega, če so res bili tako zaskrbljeni glede resničnega duha Warcrafta, zakaj so potem šli spreminjati original in ga na silo vrnili igralcem, ki predelave sploh niso želeli?
Zanimivo je, da je Blizzard sedaj začel ponujati avtomatsko vračilo denarja. Sedaj vam ni več potrebno opravičevati vašega zahtevka za povrnitev denarja, samo obiščete sledečo povezavo in par klikov kasneje bodo evri zopet na vašem računu.
Podjetje Morph je znano predvsem po svojih sesalnikih, a njihove ambicije presegajo samo golo sesanje prahu.
Dokaz tega je njihova nov izum Morph, kateri se hvali kot najbolj napredna svetilka, ki so jo kadarkoli sproducirale inženirske roke.
Morph nudi različne načine osvetljave in med njimi lahko poljubno preklapljamo. Lahko jo postavimo na mizo in tam nam služi kot delovna svetilka, ali pa jo izravnamo in tako dobimo nekakšno svetleče deblo, ki lepo pridoda ambientu sobe.
Svetilko je moč prilagajati v treh točkah in tako jo lahko usmerimo v določen del sobe ali pa jo uporabimo za osvetlitev kakšnega pomembnega izdelka, kot je denimo slika.
Zanimiv je tudi dodatek prilagajanja okoliški svetlobi. Morph spremlja okolico in prilagaja svojo svetilnost, kar je še posebej priročno ponoči, ko lahko preko tega zmanjšamo učinek “modre svetlobe”.
Zanimiv pripomoček vsebuje vgrajene LED diode, katere so opremljene s posebno Dysonovo tehnologijo toplotnih cevi. Te ohlajajo diode in jih s tem zaščitijo pred bledenjem. Ob normalni uporabi naj bi ena Morph svetilka trajala kar 60 let. Tako se lahko znebite skrbi glede menjavanja žarnic, napravo pa lahko napolnite preko priročnega USB-C polnilca.
Kaj pa cena? Hja, zadeva vsekakor ni poceni. Za namizno izvedenko boste plačali 650 $, tisti večji samostoječi model pa stane kar 850 dolarjev. Več informacij lahko najdete na njihovi uradni strani.
Death Stranding je igra, v kateri Norman Reedus (verjetno ima v igri drugo ime ampak vsi ta karakter gledamo kot Norman Reedusa) preko širnih planjav dostavlja različne pakete. To vključuje veliko, veliko sprehajanja in tekanja skozi neroden teren, kar nekaterim igralcem močno dogaja, nekateri pa si želijo od dolgčasa rezati žile.
V kateri tabor spremlja YouTuber Allen Pan ni znano, jasno pa je, da si je tip želel malce popestriti igralno izkušnjo ter zraven tudi malo razmigati utrujene kosti.
Zato je prišel na zanimivo idejo: kaj če Normana namesto preko kontrolerja, nadzoroval kar s tekalno stezo? Navsezadnje je Death Stranding sestavljen večinoma iz tekanja in človek bi lahko ta čas izkoristil za trening, namesto da samo drži gobico na kontrolerju.
Za svoj eksperiment je vzel domačo tekalno stezo in to tako predelal, da je ta začela sprejemati Dualshock 4 komande. Sprehajanje po tekalni stezi je konzoli poslalo signal za premikanje karakterja, zadeva pa je celo tako napredna, da obstaja ločeni signal za tek.
Rezultat je spodnji posnetek, v kateremu Allen teka skozi planjave in se na moč zabava. Njegov izum ni popolnoma prilagojen igri, saj je moral nekje vendarle uporabiti navaden kontroler, a vseeno je to prikazan lepe inženirske iznajdljivosti.
Death Stranding bomo lahko na PC-ju pognali enkrat poleti, tako da nas takrat zagotovo čakajo nove in še bolj raznovrstne modifikacije.
Danes se bo začela nova sezona priljubljene battle royale streljačine Apex Legends in razvijalec Respawn je v zadnjemu hipu izdal še igralni napovednik.
Enega teh smo dobili že prej, a tisti se je osredotočal samo na pripovedovanje zgodbe in prikazovanje vmesnih sekvenc, tale novi pa nam prikaže nekaj dejanskega igranja.
Celotni napovednik je narejen na vižo, ki spominja na predstavitveni video neke večje korporacije. V temu primeru je to Hammond Robotics, katera ima kar nekaj neporavnanih računov z novim karakterjem Revenantom.
Vidimo nekaj namigovanja na spremembo mape, saj se v kadru pojavi ogromna naprava za nabiranje planetarnih dobrin in to zna spremeniti celotno pokrajino. Še posebej, če bo morda kaj eksplodiralo.
Seveda smo dobili vpogled tudi v novo sezonsko prepustnico, ta pa prinaša cel kupček novih preoblek, čaka pa nas tudi nova ostrostrelska puška Sentinel.
Prej omenjeni Revenant je končno viden v igralni obliki in tipček bo očitno posedoval kibernetično sposobnost, s katero bo lahko za določen čas popolnoma onesposobil nasprotnika.
Nova sezona sezona bo zaživela nocoj ob 20.00, tako da vas čaka kar nekaj večerne zabave in težkega jutranjega vstajanja zaradi premalo spanca.
Kdorkoli je že kdaj uporabil prevajalnik Google Translate se zaveda, da je zadeva sicer impresivna, a včasih se ji zna zalomiti.
Še posebej je to očitno, če eno in isto frazo prevedemo skozi par različnih jezikov, saj na koncu dobimo povsem drug pomen fraze, kateri je velikokrat smešen. Postopek je podoben tisti otroški igri telefon, ko si vrsta ljudi zaporedoma prišepne eno besedo, dokler na koncu ne dobimo nekaj čisto drugega.
Nedolgo nazaj se je na spletu pojavila modifikacija Half-Life: Google Translate Edition. Avtorju se je zdelo zabavno, da je celotni tekst igre spravil večkrat skozi Google Translate in končni rezultat zapakiral nazaj v Half-Life.
Na koncu nas pričaka izkušnja, ob kateri se bomo smejali na praktično vsakemu koraku. Modder je posnel tudi nove zvočne vrstice za razne NPC-je, ki prav tako žebrajo zmešani prevedeni dialog in na koncu se počutiš, kot da bi zašel v Japonsko in bral smešne, nerodno prevedene table.
Prevajanja je bil deležen tudi uporabniški vmesnik, tako da znate naleteti na nekaj težav pri prilagajanju grafičnih opcij.
Modifikacijo si lahko prenesete na sledeči povezavi, za igranje pa potrebujete samo originalni Half-Life, kateri pa je trenutno povsem brezplačen.
Nevladna organizacija Inštitut 8. marec je včeraj objavila posnetke zaslonov zelo zanimive in očitno popularne Facebook skupine “Kira dela na smeni?”.
Njihova objava je hitro zanetila požar med celotno internetno publiko, saj je imela precej unikatno vsebino.
Poanta grupe je bila namreč zbiranje fotografij natakaric, ki so jih nato člani ocenjevali in komentirali. Skupina je bila zaprtega tipa in ženske niso bile vabljene, razen če so prišle v obliki fotografij.
Ljudje so bili ob razkritju skupine naravnost ogorčeni. Pritožbe nad seksizmom in poniževanjem žensk so deževale od vsepovsod in balon se je napihnil do te mere, da se je moral administrator javno opravičiti, nato pa je še izbrisal skupino. Hitro so se pojavili posnemovalci, a ti so zaenkrat daleč od popularnosti originalne grupe.
Detektivsko lahko iz narečja, ki je bil uporabljen v sedaj preminuli skupini sklepam, da je administrator Domen Bremec prihajal iz dolenjskih koncev. Ta je poskrbel tudi za hudomušna pravila, kot je zahteva za kvalitetnimi slikami in “če se lahko potrudijo za Avtonet, naj se še tukaj”.
Skupina je imela celo plane za prihodnost, saj so nameravali izpeljati anketo za top 5 barov po večjih krajih, iz česar bi nato nastala lestvica. Ti načrti so sedaj ostali za vedno zakopani, dokler se morda ne pojavi potencialni posnemovalec.
Sedaj bi dodal nekaj osebnih opazk. Delo v gostinstvu mi ni tuje, zato mislim, da lahko na temu mestu zapišem nekaj svojih besed.
Natakarstvo je pri nas hudičev posel, ki ni naporen samo fizično ampak tudi psihično. Izjema pri temu ni noben spol, saj če si tip, te bo moška kliantela grdo gledala, če si ženska, ti pa ne uidejo poželjivi pogledi in si za stranke velikokrat le kos mesa.
Objektivizacija, ponižanja in nasilje zlasti žensk (in neheteronormativnih oseb) v gostinstvu in se je v vsem svojem sijaju danes razgalila z razkritjem FB skupine #KiraDelaNaSmeni, je tudi posledica zapostavljanja tega problema s strani sinidkatov in šolskega sistema. pic.twitter.com/CBkVxr4Src
To še posebej velja za dolenjsko, od koder prihaja tudi avtor prej umrle skupine in stavim, da je bila večina slik iz barov in kafičev, ki se nahajajo v bolj odročnih predelih. Situacija je pač takšna, da boš v vaški gostilni prej videl privlačno mladenko, saj so takšne zahteve šefa lokala in ubogi punci se slikanje stranke sploh ne bo zdelo nič nenavadnega, saj je po vseh verjetnosti navajena veliko večjega, v nekaterih primerih že kar spolnega nadlegovanja.
Združi potem to z dolgimi urami dela, kjer mora imeti stranka vedno prav, kjer zate ne obstajajo prazniki, kjer ne moreš načrtovati skoraj ničesar v življenju, saj ti bo plane vedno pokvarila nenapovedana smena in za češnjico na vrhu dodaj še slabo plačo in dobiš situacijo, ob kateri ni nihče začuden ob novici, da nam primanjkuje strežniškega kadra.
“Kira na smeni” skupina je zato bolj odražanje družbenega pogleda na “kelnarce” in kako je ta poklic skozi leta postal nespoštovan. Osebje za šankom se tako ne smatra za nekoga, ki ga plačaš striktno za postrežbo, ampak mora biti hkrati še tvoj zabavljač, psiholog in včasih tudi poželjiv kos mesa. In bog ne daj, da se ob izstavljenemu računu ne bi nasmejal šali: “a smo kaj jedli?”, ker potem boš takoj označen za depresivneža, ki mori strankam.
Seksizem, objektivizacija in ponižanja so tako v natakarskih krogih še kako živi in trenutno ogorčenje internetne publike te situacije ne bo spremenilo. Skupina je bila izbrisana, ljudje bodo na zadevo pozabili, slinjenje nad natakaricami pa se bo nadaljevalo dokler se na temu področju ne zgodijo kakšne korenite spremembe. Ki se ne bodo. Žal.
Nedolgo nazaj sem za našo stran že opisal tipkovnico UVI Pride/Mini. A zgodba o UVI napravah se ne konča tako zlepa, tako imam tokrat pred seboj UVI Wrath gaming slušalke, v naslednjih dneh pa bo sledil še preizkus UVI Envy miškona.
Kot rečeno, sem tokrat na ušesa nadel gaming slušalke UVI Gnev, v nadaljevanju pa lahko prebereš, kaj se je iz vsega skupaj izcimilo. Glavni prodajni atribut bo zagotovo zahtevana cena, saj jih UVI trži za okoli 40€, v raznih akcijskih ponudbah pa jih lahko dobiš še za malho kovancev manj.
Tehnične specifikacije
Uvi Wrath 7.1
RGB osvetlitev
Občutljivost mikrofona -47dB±3dB
Vsesmerni mikrofon
2x 50 mm gonilna enota
USB priklop
32Ω±10% impedanca zvočnika
108dB±3dB občutljivost zvočnika
20Hz-20kHz odzivna frekvenca zvočnika
2.1 m dolžina kabla
Programska oprema
Teža: 300 g
Video recenzija
Embalaža
Čeravno izgled škatlovja za veliko večino ni najpomembnejša lastnost pri perifernih napravah, še zmeraj velikokrat prevlada pri prvem stiku z izdelkom in služi kot pomočnik za impulzivno nakupovanje nevednežev. Nihče ne pričakuje, da bo slehernik pred vsakim nakupom preletel na tone raznih testnih spletnih strani v iskanju popolnega spremljevalca in tega se zavedajo tudi proizvajalci.
UVI Wrath gaming slušalke pridejo v eni najbolj trivialnih škatel, kar sem jih imel priložnost držati v rokah. Na njej najdemo sliko slušalk, tehnične specifikacije v treh jezikih, izpostavljene glavne prednosti, to pa je bolj kot ne tudi to.
Saj sem to nekako tudi pričakoval glede na ceno, ampak vseeno me je presenetilo, ko so me v notranjosti škatle pričakale slušalke, enostavno zavite v zaščitno vrečo, brez plastičnega modela ali kakršne koli druge zaščite. Dajte no, to pa je res nekoliko pretirano poenostavljeno.
Izgled in dizajn
Sam izgled spominja na mojo tragično izkušnjo z Razer Kraken, nekoliko podobnosti ima tudi z Thresher slušalkami, presneto, če to ni znanilec česa slabega. Zlasti, ker so UVI Wrath gaming slušalke primerne tudi za lastnike nekaj večjega premoženja. Saj veš kaj mislim, za dejansko uporabno glavo? Pogled nanje je prijeten, sploh v navezi z črno mat barvo, ki doda kanček elegantnosti.
Znotraj UVI logotipa na vsaki strani zvočnika najdeš LED osvetlitev, na katero sam ne dam kaj preveč. Ampak za današnji mladež so prelivanje rdeče, modre in zelene praktično nuja in odločitev UVIja je popolnoma razumljiva. Ker je svetlečo drhal možno popolnoma izklopiti (z večkratnim pritiskom gumba), temu več ne bom namenjal dodatnih besed, obsega pa par različnih barvnih spektrov ter učinek prelivanja barv.
Slušalke so zaenkrat pustile dober vtis, kar pa za nekatere dele konstitucije ne morem reči. Zvočnike iz zunanje strani obdaja pokrov iz plastike s kovinsko mrežico. Edina preostala kovinska del sta ukrivljena loka in jeklenica, namenjena naglavnemu traku iz imitiranega usnja. Plastična konstitucija ima nekatere prednosti, naposled so zaradi nje slušalke lažje, kot bi bile ob uporabi kovinske alternative. Nihče izmed nas ne želi med igranjem bildati tudi vratnih mišic, anee? Annee :(? A sem res edini?!
Kot rečeno, zaradi uporabe plastike boš primoran v vestno ravnanje, saj se že na otip čuti, da ne gre za najkakovostnejši kos plastike na trgu. Ušesni blazinici sta nekoliko ožji, a kljub temu je imitacija usnja dovolj udobna tudi za dolgotrajnejše nošenje.
Na levi strani ob neodstranljivem kabelskem priključku najdeš še par gumbov. V bistvu je eden izmed njiju drsnik, s katerim lahko na hitro prilagodiš glasnost, drugi – dejanski gumb, pa ima dvoje funkcij. Ob pritisku služi izklopu/vklopu mikrofona, v kolikor ga držiš nekoliko dlje, pa spremembi barvne osvetlitve slušalk. Čeravno ne obožujem večopravilnih stikal se je UVI gumbek izkazal za dovolj natančnega in zaradi njega nisem besnel.
Sam kabel je nekoliko debelejši, kot pri večini konkurentov. Pri cenovno ugodnih slušalkah so najpogostejše težave z nedelovanjem ravno v prekinjenem ali poškodovanem kablovju. Na stičnih mestih je ojačan, nedvomno uporabna stvar, če želiš, da slušalke služijo dlje časa.
Omeniti moram še pleten kabel. Sama tekstura tekstila je zadovoljiva in dovolj debela, da ne bo prišlo do poškodb ob vlečenju preko ostrejših robov.
Kot si lahko prebral že nekaj vrstic višje, so slušalke estetsko primerno oblikovane. Iz enačbe nekoliko izstopa višek kablovja, napeljanega v notranjosti naglavnega traku. Nekoliko slabši priokus pusti plastičen ” držalnik” kabla in jeklenice.
Mikrofon
Z množičnim razvojem večigralskih iger in zajema pretočnih vsebin v živo je na pomembnosti pridobil tudi mikrofon. Seveda je neizpodbitno, da so namenski in dražji ločeni zajemalniki valovanja kakovostnejši, ampak sklepam, da kupci v tem cenovnem segmentu potrebe po njih nimajo. Z velikim veseljem lahko potrdim, da me je mikrofon na UVI Wrath pozitivno presenetil in kakovost zajetega zvoka je, kot lahko vidiš v video recenziji, popolnoma zadovoljiva, celo ena izmed boljših v tem cenovnem segmentu. Zveni nekoliko globje, a dovolj naravno, da ga zlahka uporabljaš za klepet s soigralci in pretok vsebin v živo.
Zvok
Naposled sva prišla do najpomembnejše lastnosti vsakih slušalk. Ne neznalec, ne govorim o parčku ledic na vsaki strani, temveč samem zvoku. Pričakovano za gaming slušalke imajo tudi UVI Wrath ojačane nižje tone, kar jih naredi primerne zlasti za igranje iger. No, saj temu so prvenstveno namenjene. Zlasti v akcijskih naslovih in ob eksplozijah ob ekstazi basa resnično zaživijo.
Drugače je sam zvok naraven in zadovoljivo uravnovešen. Srednji toni so topli in dovolj natančni pri izrisu vokalov, visoki so nekoliko nežni in dovolj na mestu, da izrišejo “sliko”. Avdiofili ekstaze nedvomno ne bodo doživljali, ampak slušalke zanje se pričnejo pri precej višjih vsotah.
Morda je bil nekoliko nadležen le odmev, ki ga je moč slišati ob močnejšem dotiku plastične in jeklene konstitucije.
Če nekaj besed namenim še samemu 7.1 zvoku. Ok, kot prvič gre za programsko skonfiguriran zvok, ki so ga UVI Wrath dokaj natančno poustvarile. Tako sem v Battlefield 5 s kar veliko natančnostjo lahko določil položaj nasprotnika, kar ga je običajno stalo glave. Dejansko v nekaj urah igranja nisem naletel na situacijo, kjer ne bi vsaj približno mogel določiti izvora glasov.
Moja dilema je zgolj v tem, da programsko poustvarjen zvok lahko ob primerni programski opremi poustvarijo praktično vsake slušalke. Tukaj tako največ šteje sama kakovost zvoka, bolj natančen kot je, boljši bo rezultat.
Programska oprema
Programska oprema je precej preprosta, kar ji ne štejem v slabo. Omogoča izbiro med nekaj prednastavljenimi profili, konfiguracijo 7.1 virtualnega zvoka in glasnosti mikrofona. Všeč mi je, da je mogoče lastne profile preprosto shraniti in naložiti. Marsikdo bo znal ceniti slovenski jezik, ki ga v večini programskih oprem tujih proizvajalcev ni mogoče najti.
(+) cena (+) mikrofon (+) kolešček za nastavitev glasnosti (+) RGB osvetlitev (če ti je pomembna) (+) RGB osvetlitev je mogoče izklopiti (če si kot jaz) (+) primerne za bolj obdarjene (+) nevpadljiv videz (+) masiven kabel, oblečen v tekstilno preobleko, (+/-) ki ga ne boš mogel speljati po kanalih večine tipkovnic (+/-) 7.1 zvok, ki to je in ni (+/-) produciran zvok ni slab, imajo pa slušalke izrazito poudarjene nizke tone (+/-) programska oprema (-) plastika bi lahko bila kakovostnejša (-) mikrofon ni zložljiv ali odstranljiv (-) dolg in neroden USB priklop
Grafičnih posodobitev popularnih naslovov iz strani skupnosti smo videli že ogromno. Ponavadi avtorjih teh modifikacij zgolj nadgradijo ločljivost tekstur, brez da bi se ozirali na artistični vidik in kako potem izpade prenovljena podoba v pogonu, ki ni bil zgrajen za takšne resolucije.
A Flames of Old, prihajajoča modifikacija za Dark Souls 2 je precej bolj napredna zadeva. Avtor Stayd namreč dela na boljši osvetljavi in senčilnikih, lotil pa se je celo spreminjati teren. Tole zadnje v bistvu niti nisem vedel, da je v Dark Souls sploh izvedljivo, a Staydu je uspelo in njegov napredek lahko v živo spremljate na njegovem Twitch kanalu.
Rezultat je močna vizualna nadgradnja in vidi se, da Stayd ve kaj dela. Špil na nekaterih primerjalnih slikah skoraj doseže Dark Souls 3, ki je v primerjavi s predhodnikom bil na grafični plati veliko bolj impresiven.
Avtor modifikacije želi s spremembami doseči tisto raven kvalitete, ki jo je razvijalec FromSoftware kazal v napovednikih, prav tako pa ima v načrtu izdati tudi ločeno modifikacijo, ki bi bolje razporedila nasprotnike.
A Flames of Old zaenkrat še ni na voljo za prenos, zato vam ne ostane drugega, kot pa da spremljate avtorjev Twitch kanal in oprezate za povezavami.
Steam se je rodil leta 2003 in ta digitalna platforma je imela za sabo precej burno zgodovino. Osebno sem njeno rojstvo sovražil, saj sem takrat kupil original kopijo igre Half-Life 2, a nisem imel interneta, tako da presnete zadeve nisem mogel aktivirati. Zanimivo, da me to po vseh teh letih še vedno peče.
Kljub temu, da ima danes tekmecev več kot kadarkoli prej, gre platformi čedalje bolje in še vedno drži zakoličeno prvo mesto med vsemi ponudniki.
Temu so pripomogle odločitve Microsofta in EA-ja, da se po večletni odsotnosti vrnejo v topli objem Steama, Epic Games pa očitno kljub svoji agresivni kampanji ni v svoje roke odtujil preveč uporabnikov.
Steam je pred kratkim celo porušil rekord glede sočasnih uporabnikov. Kot pravi spletna stran SteamDB, katera budno spremlja vse statistike Pare, se je včeraj na Steamu nahajalo 18.8 milijonov istočasnih uporabnikov kar je absolutni rekord. Najvišja prejšnja številka se je zgodila 6. januarja 2018, ko se je na platformi nahajalo 18.5 milijonov igralcev.
Seveda to ne pomeni, da so vsi ti ljudje igrali igre, saj se večini ljudi Steam prižge ob zagonu računalnika in nato pridno miruje v ozadju.
.@Steam has broken its record for most concurrently online users that was held for two years. Previous record was 18,537,490 users. It's still increasing!
But there's about 1 million less players actually in-game (≈5.8mil vs ≈7mil two years ago).https://t.co/D6WDHbz0B4
Številke to samo potrdijo, saj jih je bilo včeraj istočasno v igri “samo” 5.8 milijonov igralcev, kar je v bistvu manj od leta 2018, ko se je naenkrat preigravalo 7 milijonov uporabnikov.
Kljub rekordnim številkam Steam konstantno dodaja nove pritikline. Nedolgo tega smo dobili posodobitev knjižnice iger, razvijalec Valve pa namerava svojo trgovino preselite tudi na Chromebooke, v planu pa ima tudi druge platforme.
Mogoče pa Silent Hill še ni povsem mrtev? Ena mojih najljubših grozljivih serij je že dolgo zakopana, nazadnje smo jo v igričarski obliki videli v napovedanemu Silent Hills, katerega pa je nato založnik Konami preklical zaradi svojega spora z vodjo projekta Hideo Kojimo.
Od takrat o franšizi ni bilo slišati ničesar. No, Konami je Silent Hill preselil na svoje “Pachinko” igralne avtomate, a to je grozljivo zaradi povsem drugih razlogov.
Sedaj pa se Tihi hrib očitno prebuja. Zaenkrat imamo samo kup govoric in ničesar res konkretnega, vendar pa te čenče postajajo čedalje glasnejše.
Pisali smo že o temu, da naj bi Konami delal na kar dveh novih igrah, ki naj bi ponovno zagnale franšizo, sedaj pa se je nekaj začelo premikati tudi na filmskemu področju.
Tam smo leta 2006 prejeli precej dober film, imenovan preprosto Silent Hill. Čeprav ne gre za nek presežek, vsaj ni bil popolna katastrofa, ki se vse prerada zgodi pri filmskih izdelkih, kateri so narejeni po predlogi iger.
Na režiserski stolček se je takrat usedel Christophe Gans, ta pa je v nedavnem intervjuju za francosko stran Allocine napovedal kar dva presenetljiva projekta.
Prvi med njima je novi Silent Hill film za katerega ni imel veliko informacij, saj je samo povedal, da je trenutno v izdelavi.
“Ta projekt bo vedno umeščen v atmosfero majhnega ameriškega mesta, ki ga preveva puritizem. Mislim, da je čas, da naredimo novega.”
Hmm, Gans, lepo da si navdušen, a Silent Hill igre ne ciljajo toliko na okolico ali pa na družbene norme. Vsi naslovi nosijo zgodbo, kjer se glavni protagonist bojuje z osebnimi demoni in iz tega ustvari okolico iz nočnih mor, kjer se za vsako meglo skriva iznakažena pojava.
Osebno mi film ni bil všeč ravno zaradi prevelikega zanašanja na kult in nore prebivalce, namesto da bi se osredotočili na samo srž Silent Hill iger, ki se osredotoča na umsko stanje protagonista.
Kakorkoli že, prihaja nov film, a Gans dela še na eni igričarski licenci. To je še ena grozljiva serija Fatal Frame, ta pa je veliko bolj nadnaravna kot Silent Hill. Christophe pravi, da Fatal Frame film ostaja umeščen v japonsko okolico strašljive hiše, kar je dobra novica, saj ostaja zvest predlogi.
Kdaj bodo te zadeve prišle na filmsko platno se nam ne sanja, mogoče pa jih vidimo tudi na kakšnem pretočnem servisu.
Današnja mladina se mogoče sploh ne zaveda, da smo včasih za kratkočasenje na internetu igrali “Flash” igrice. To so bili navadno kratki izdelki, ki so ponavadi ponudili par minut zabave in niso ponujali ravno neke globoke igričarske izkušnje.
Flash tehnologija obstaja še danes, a leta 2017 je Adobe, ki je tudi lastnik Flasha, napovedal, da bo slednjega prenehal podpirati in ga namerava ubiti do konca leta 2020.
To za veliko ljudi ne bo pomenilo nekega razloga za paniko, saj je Flash že zdavnaj bil zamenjan z bolj napredno tehnologijo. A kaj se bo zgodilo s tisočimi Flash igricami, ki še danes obstajajo na spletu?
Iz spletnih strani bodo najverjetneje izbrisane, a to ne pomeni, da bodo pozabljene. Ravno zato se je rodil projekt Flashpoint. Ta si je za nalogo postavil praktično vse Flash igrice in v zbirko je nabral impresivnih 36.000 naslovov. Za igranje se samo odpravite na njihovo stran in kliknete željeno avanturo.
Ponujena je celo opcija prenosa, če si slučajno želite ustvariti svojo zbirko in imate nekje na voljo 288 GB prostora.
Celoten seznam iger lahko najdete tule, projekt pa me je spomnil, kako sem včasih preigraval frajersko igro Johnny Rocketfingers, katera bo sedaj živela za večno.
Svižčev dan oz. Groundhog Day velja za eno najbolj smešnih komedij vseh časov in filmova unikatna ideja je bila potem posnemana v ogromno naslednikih.
Premisa odpelje novinarja Phil Connorsa, ki ga igra Bill Murray, v majhno mestece Punxsutawney. Ta ima vsako leto poseben dogodek v kateremu glavno vlogo odigra svizec Phil. Kosmatin ima samo eno nalogo: pogledati ali pa prezreti svojo senco. To nato napove, ali bo zima kratka ali dolga in Phil se nato vrne v svoj zabojnik, dokler ga zopet ne pokličejo v dolžnost naslednje leto.
Naš novinar ima to nesrečo, da se v temu majhnemu mestecu, iz katerega želi čimprej pobegniti, znajde v časovni zanki. Vsako jutro se zbudi v Svižčev dan in dogajanje ga kmalu spravi v norost, dokler ne vidimo končnega razpleta filma.
Groundhog Day je izšel leta 1993, na njemu pa sta delala dva lovilca duhov: Bill Murray in Harold Ramis. Čeprav je film na koncu izpadel fantastično, je razdrl prijateljske vezi med igralcema, ki po filmu nista spregovorila 20 let. Na koncu sta se le pobotala in to tik pred tem, preden je leta 2014 Ramis umrl zaradi bolezni.
Včeraj se je pripetil največji ameriški športni dogodek Super Bowl in med reklamami smo lahko zopet videli Bill Murraya, ki se vrne v mesto Punxsutawney. Ustvarjalci so se potrudili in v reklamo vrnili celo nekaj starih igralcev. Gre za reklamo Jeepa in ideja je kar posrečena, saj se v tej zgodbi Phil rad vsako leto zbuja v isti dan, samo zato, da lahko spet vozi terenca.
Obujanje starih klasik ni nič novega, spomnimo se, kako je Google prenovil film Sam doma.
Mimogrede Groundhog Day je pred kratkim dobil nadaljevanje v podobi VR igre.
No, pa se je zgodilo. Čeprav smo že pisali o temu, kako nedavna predelava Warcraft 3 Reforged ni ravno navdušila igralcev, smo kritike podcenjevali.
Blizzardovim sledilcem je očitno dokončno prekipelo, zato so se masovno spravili na spletno stran Metacritic in tam začeli igri podeljevati ocene 0.
V času pisanja se je na strani nabralo čez 16.000 ocen in velika večina te publike je igri dodelila številko 0.
To je vse skupaj prineslo povprečno oceno 0.5/10, kar naredi iz Warcraft 3 Reforged najslabše ocenjeno igro vseh časov. Ouč.
Seveda publika pretirava. Ocene profesionalnih opisovalcev so veliko bolj prizanesljive, saj na temu mestu špil drži trenutno številko 63, kar je nekako povprečno.
Reforged vsekakor ima svoje probleme in predelava je najbolj razburila lastnike originalnih kopij, katere so bile prav tako deležne “nadgradnje”, pa čeprav ti igralci Reforged verzije sploh niso kupili. To pomeni, da originala sploh več ne morete igrati in tako ste izgubili dostop do “ranked” načina in turnirjev. Poleg tega vsa vsebina, ki jo naredite v ustvarjalniku “custom” iger, po novem sporazumu pripada Blizzardu. Spomnimo, da je ravno tu nastala prva DOTA, katera je nato izrodila MOBA žanr in razvijalec se verjetno boji, da bi ponovno iz rok spustil gos, ki vali zlata jajca.
Igralci so razburjeni in Blizzard zaenkrat nima pravega odgovora. Dejstvo je, da je špil izšel v nedokončanemu stanju, ki še ni bil pripravljen za igranje. Se spomnite časov, ko je Blizzard držal tako visoke standarde, da je špil preklical, pa čeprav je bil ta dolgo v razvoju, samo zato, ker ni bil dovolj kvaliteten? Dokaz za to je obetavna igra Starcraft: Ghost, a sedaj imamo očitno pred sabo drugega razvijalca.
Zadnja leta smo priča totalnemu preporodu televizijski serij. In ljubitelji vizualne zabave smo več kot navdušeni. »Binganje« ni bilo nikoli lažje ali bolj zabavno, saj kvalitetnih in zanimiv serij trenutno ne manjka. Bitka, ki jo trenutno bijejo Amazon Prime, Netflix, Apple TV+, HBO, Disney+ ima zgolj enega zmagovalca in to smo gledalci. Samo v lanskem letu sem si ogledal toliko serij, da imam še sam problem slediti kaj sem že gledal in kaj še morem.
Med »must see« zadeve bi vsekakor priporočil serijo, ki nosi verjetno najpreprostejši možen naslov. You. Serija je nastala po istoimenski knjižni predlogi pisateljice Caroline Kepnes. Zgodba nas popelje v svet in perspektivo psihopatskga vendar sočutnega knjižnjega molja, ki se odziva na ime Joe Goldberg (Penn Badgley). Naš protagonist dneve preživlja v službi. Zaposlen je kot vodja majhne knjigarne v New Yorku. Služba mu omogoča, da vsak dan spoznava nove ljudi. Tako en dan nič hudega sluteča v knjigarno vstopi Guinevere Beck (Elizabeth Lail), mlada nadobudna pisateljica. Hiper inteligentni Joe se v trenutku zaljubi. No če malo bolj pomislim to verjetno ni ravno najboljši opis tega, kar čuti. Namreč v svoji glavi v mikrodelčku sekunde sestavi zgodbo, kjer je on rešitelj njenega sveta.
Naš Joe kot normalno človeško bitje. Foto: IMDB
Vsi smo verjetno v nekem obdobju svojega življenja bili “zatreskani” v neko osebo. Pred davnimi leti, ko še nismo imeli Facebooka in Instagrama in smo srne lovili še s sulicami smo radi šli na sprehod mimo bloka, kjer je živela naša simpatija ali pa mimo kakšnega igrišča, kjer smo vedeli da se rada zadržuje. Nič nenormalnega ali čudnega ravno obratno to so bili luštni skoraj pocukrani načini, da smo vzpostavili kontakt. No danes lahko večina stvari o nekomu izveš direktno iz FB in IG in ne rabiš “stalkat” osebe v živo. Ja ta način je bolj creepy, a še vedno relativno neškodljiv. Serija You pa je to dvignila na povsem drugo raven.
Naš Joe namreč spretno uporabi vsa socialna omrežja, da poizve čim več o svoji “simpatiji.” Ko to ni dovolj jo začne zalezovati še v živo in ko to ni več dovolj, si pridobi dostop do njenega telefona, računalnika oziroma do vseh njenih komunikacijskih kanalov. Dodana vrednost serije je zagotovo to, da preko naracije spremljamo njegov misleni tok in tako dobimo vpogled v psihipatksi um. Joe sicer na zunaj deluje zelo normalno, upam si celo trditi, da ima celo nek geekovsi šarm, ki ga zna zelo dobro izkoristiti. Tako, da ne preseneti, ko Guinevere postane njegovo dekle. Da pa bi njuna zveza ostala močna in karseda iskriva vedno znova poskrbi Joe. Bolj ali manj elegantno rešuje težave z bivšim fantom, prijateljicami in tudi terapevtom. Vse v imenu prave ljubezni.
Naš Joe, ki je v bistvu pshiopat. Foto: IMDB
Ko sem si ogledal prvi del serije sem imel malo mešane občutke. Nisem imel težav z formatom ali produkcijo in tudi ne z zgodbo. Dvomil sem zgolj v to ali si res želim videti kaj vse se potika po tem svetu. Ena misel, ki se mi je porajala v glavi je ta, ki jo večkrat zaznam ob takšnih filmih in serija namreč “who the **** writes this.” Vsak del ima na koncu odlično narejen cliffhanger, tako da še preden se dobro zaveš si na sredini novega dela.
Ob ogledu serije se večkrat vprašaš po varnosti spleta in socialnih omrežij. Je res nujno, da vsako stvar čimprej delimo s svetom in na ta način odpiramo naša življenja vsem tujcem? Je težnja po hvalisanju in vzbujajnju ljubosumja prevelika? Namreč socialna omrežja so nič drugega kot orodje s katerim ostalim kažemo utrinke našega življenja na katere smo bodisi ponosni bodisi zanje želimo neko odobarvanje širše množice. In definitinvo niso resnično merilo uspešnosti našega obstoja, saj večina z občo javnostjo deli le “best of” kompilacijo, redko kdo pokaže svoj čisto pravi obraz. To pa se mi zdi, da je tisto na kar, You apelira. Serija je ogledalo našemu življenju, kjer tisto kar vidiš ni tisto kar na koncu dobiš.
Vlogo je odlično odigral Penn Badgley. Foto: IMDB
Ogled serije toplo priporočam vsem ljubiteljem napetih sekvenc. Redko katera serija ima tako dobro izpeljane cliffhangerje, ki kar kličejo bo binganju. Ogled bo prav prišel tudi tistim, ki dvomijo v škodljivost socialnih omrežij. In ne nisem en tistih, ki je apriori proti, saj jih uporabljam tudi sam. Sem pa velik zagovornik tega, da se jih uporablja pametno in varno. Ob tem naj dodam zgolj še to, da je zunaj že 2. sezona o kateri pa več naslednjič.
ZANIMIVOSTI:
Penn Badgley pred snemanjem serije ni poznal Tumblerja in tudi Instagram je poznal zgolj bežno
V seriji najdete en kup navezav na ameriško grunge skupino Nirvana.
Penn je imel relativno malo dialoga med snemanjem, saj je večino njegova teksta njegov pogovor v glavi.
Pri Netflixu so bili tako prepričani v uspeh serije, da so naročili drugo sezono še pred premiero prve.
Kdo bi si še nedolgo nazaj mislil, da bo pretočni servis Netflix z lastno produkcijo ponudil izdelek, ki bo nominiran za kar šest prestižnih zlatih kipcev? Kvantiteti so dodali še kvaliteto in glede na videno v filmu Marriage Story se lahko nadejamo še več zanimivih projektov v prihodnje. Hkrati pa je njihov uspeh odlična brca v rit tako za »največje« studie kot tudi ostale »streaming servise«, ki so vzpostavili lastne produkcije.
Ljubezen je večna enigma za katero tudi najbolj trdni pari nimajo recepta oziroma odgovora. Noah Baumbach je le eden od mož, ki so leta 2013 po ločitvi znova postali samski. Kaj je tako zanimivega ravno pri njegovi ločitvi se sprašujete? V prvi vrsti to, da je scenarist in režiser, ki je svojo izkušnjo odlično spremenil v filmski produkt. Marriage Story je zanimiv koktajl v katerega je Baumbach natočil 2 enoti drame, pol enote romantike in pol enote komedije, vse skupaj pa serviral na Netflixu.
Kombinacija je očitno odličen recept, saj te v enem trenutku nasmeji do solz, v naslednjem pa so polzeče solze posledica žalostne realnosti, ki jo glavna igralca neverjetno upodobita. Film močno sloni na dialogih in dinamiki med njima. Driver in Johanssonova sta v tem filmu pokazala velikost svojega igralskega arsenala. Na trenutke med gledanjem dobiš občutek kot bi opazoval kakšen domač prepir svojih staršev ali prepir s svojim partnerjem. Ta malomeščanska resničnost in zmožnost najti delček sebe v zgodbi, naredi ta film izjemno prepričljiv in užitek za gledanje.
Zgodba nam prikazuje življenje Charlija (Adam Driver), uspešnega Newyorškega gledališkega režiserja in njegove žene Nicole (Scarlett Johansson), zvezde njegovih produkcij, ki je pred selitvijo iz Los Angelesa v New York začela z obetavno kariero v filmu. V njunem razmerju se jima je rodil sin Henry (Azhy Robertson). Charlie se zaradi vzpenjajoče kariere premalo kvalitetno posveča svoji ženi. Nicole kljub temu, da razume genialnost svojega moža, čuti, da nima dovolj besede pri vodenju svojega življenja, zato brez njegove vednosti sprejme vlogo v seriji, ki jo pelje nazaj v Los Angeles. To pa je le začetek dolge in mučne ločitve.
Charlie, sedaj razpet med New Yorkom in Los Angelesom, poskuša na
eni strani biti bitko za skrbništvo na drugi pa voditi svoje gledališče. Kot da
to še ni dovolj, se njegova žena odloči najeti eno izmed najboljših odvetnic,
kar Charliju, ki si more najti svojega odvetnika, še dodatno obremeni proračun.
Baumbachu je mojstrsko uspelo najti ravnovesje, ki bi film prevesilo v bodisi črno komedijo, bodisi preveč temačno dramo. Z zanimivo zgodbo, kateri je postopoma dodajal nove sestavine je uspel obdržati zanimanje gledalca. Vse skupaj pa začinil z nekaj prefinjenimi scenami, ki so dodana vrednost že tako ali tako dobremu izdelku.
Adam Driver in Scarlett Johansson sta kot že omenjeno prikazala odlično igro. Oba sta si z vlogo priskrbela nominacijo za prestižnega Oskarja. Če bi bilo to kakšno povprečno leto bi ju nedvomno tudi prejela, žal pa je letos konkurenca izredna, zato se bržkone zna zgoditi, da bosta oba ostala brez prestižnih kipcev. Tudi film je prejel nominacijo Akademije, a bo težko vzel zmago Jokerju oziroma 1917.
Marriage Story priporočam vsem, ki si radi ogledajo intenzivno zgodbo, katera ponudi resničnost in avtentičnost na eni strani, ter upanje na boljši jutri na drugi.
Zanimivosti:
Sceno, kjer Adam Driver poje na odru so posneli v živo in v prvo.
Nobena pavza ali dialog med »glavnim« prepirom med Charlijem in Nicole ni bila improvizirana, vse je bilo narejeno točno po scenariju.
To je četrti film, kjer sta sodelovala Baumbach in Driver
Famozno sceno, kjer se prepirata Charlie in Nicole so snemali kar petdesetkrat in vse skupaj je trajalo dva dni, saj so jo želeli posneti v enem kosu. Za vsako napako so morali začeti snemanje od začetka.
Če ne gre zlepa, bo šlo pa zgrda. Tako je sklenila Evropska unija, ki je podjetju Apple predlagala, da bo za prodajo svojih izdelkov znotraj članic EU-ja moral presedlati na univerzalni polnilec, ki ga uporabljajo vsi drugi proizvajalci. Apple se zahtevam ni pokoril, tako da je zadeva prešla v glasovanje v parlamentu EU.
Člani parlamenta so z glasovi 582:40 odločili, da morajo mobilne naprave držati en sam polnilec in da tako kupcu ne bi bilo ob nakupu vsakega novega telefona kupovati tudi novi polnilec. To ima dobro posledico tudi za okolje, saj se tako znebimo ton odvečne plastike, ko bi odsluženi polnilci romali v koše za smeti. Po zadnjih ocenah naj bi takšni stari polnilci vsako leto naredili za kar 51.000 metričnih ton elektronskih odpadkov.
Apple pa se s tem ne strinja in prejšnji teden so izjavili, da bo ta poteza v bistvu povečala odpadni material, saj bodo zaradi tega vse njihove obstoječe stranke morale menjati Lightning kable na standardni USB-C.
Apple se že dolgo upira posvojiti standardov glede polnjenja, pa čeprav je podjetje leta 2009 podpisalo prostovoljno prisego, da bodo njihove naprave kompatibilne s standardom micro-USB. Tega so večji igralci tipa Samsung in LG posvojili, Apple pa je raje leta 2012 začel proizvajati svoje Lightning vtiče, zraven pa so prodajali še micro-USB pretvornike za svoje naprave.
Njihove nove iPad Pro tablice on MacBook prenosniki so že posvojili USB-C priklope, izjema so ostali samo še telefoni. Ti se bodo morali pokoriti zahtevam kmalu, saj evropska komisija, da bodo nova pravila glede polnilcev stopila v zakon že letos julija.
Prihodnost stoji v brezžičnemu polnjenju, ki odpravi potrebo po vseh kablih, a tudi ti bodo morali biti enotni in polniti vse naprave, ne glede na to katero znamko polnijo.
Najbolj znani film o kegljanju bo dobil nadaljevanje. No, to ni čisto res, saj igralec John Turturro dela na odvrtku The Jesus Rolls, ta pa bo spremljal zgodbo Jesus Quintana, katerega smo gledali v Velikem Lebowskem.
John že dolgo sanja, da bi naredil nov film v Lebowski vesolju, a je pri temu naletel na oviro. Brata Coen sta namreč imela v mislih samo en film in nikoli nista razmišljala o nadaljevanju. Johnu sta vseeno dala dovoljenje za uporabo Jesus karakterja in snemanje na novem projektu se je začelo leta 2016.
Ta sedaj, po vsemu temu času končno dobiva svojo podobo in včeraj smo dobili prvi dražilnik, ki pa publike ni navdušil. Zgleda precej poceni in to ni dobra popotnica za film, ki ga navdušenci nad Big Lebowskijem že tako niso odobravali.
Zgodba pravi, da bo Jesus stopil iz zapora in takoj nabral dva pribočnika in se skupaj z njima podal v avanturo, ki jo bo sestavljal kriminal in romanca. Zadeva zagotovo ni Oskar material, a morda se bomo vseeno vsaj malce zabavali.
Jesus Rollsu zagotovo ne moremo očitati poceni zasedbe, saj so se med kadrom znašla velika imena kot so Bobby Cannavale, Susan Sarandon, Jon Hamm, Audrey Tautou, Pete Davidson in Christopher Walken. Žal boste pogrešili dve glavni imeni izvirnika Jeff Bridgesa in John Goodman, saj Coen brata teh karakterjev očitno nista odobrila.
Podjetje Avast pozna vsak bolj vešč uporabnik PC-ja, saj njihov antivirusni program že dolgo ščitijo naša računala. A ironično je njihov program bil zasačen pri početju nečesa, pred čemer bi nas v bistvu moral ščititi.
Raziskavo v sumljivo delovanje antivirusnika sta sprožili spletni strani PCMag in Motherboard in ti sta odkrili, da je Avast pridno nabiral podatke svojih uporabnikov, brez da bi se ti tega sploh zavedali. Med nabranimi podatki so bila Google iskanja, obiskane URL povezave, lokacije ter celo specifična brskanja po porno straneh.
Podatke ni nabiral točno Avast ampak njihova podružnica Jumpshot. Ta naj bi podatke nabrala iz več kot 100 milijonov različnih naprav, med svoje največje stranke pa so naštevali gigantska tehnološka podjetja kot so Google in Microsoft ter tudi kakšna, ki se ne nahajajo v računalniški branži kot sta denimo Pepsi in Yelp.
Vse te informacije so nato prodali oglaševalcem, ki naj bi za te skupke podatke plačali tudi po milijone dolarjev. Jumpshot je te informacije prodajal v različnih paketih, med katerimi je bil eden imenovan “All Click Feed”, ta pa je oglaševalcu razodel prav vse klike uporabnika na določeni spletni strani kot je denimo Ebay ali pa Amazon.
Avast se je na obtožbe odzval samo po parih dneh in v izjavi za javnost zapisal, da bodo takoj začeli ugašati Jumpshot podružnico. Direktor podjetja Ondrej Vlcek je na uradni strani izjavil, da je njihovo glavno poslanstvo zaščititi uporabnika in njegovo privatnost. Kaj se bo zgodilo z vsemi zaposlenimi še ni jasno, celotno opravičilo pa je seveda samo gašenje PR požara, saj so jih zasačili z rokami v žepih svojih strank.
Samsung je pred kratim vložil dva nova patenta na Kitajskem, ki kažeta na dve povsem novi VR napravi. In ena od njiju je presneto zanimive oblike.
Prva naprava izgleda kot precej standardni virtualni sistem. Na sprednji strani se nahaja plastičen in prozorni del, po katerim se verjetno skrivajo senzorji. Seveda lahko na temu mestu samo ugibamo, a lepo je videti, da bo nova naprava vsebovala tiste prave slušalke, ki ne bodo samo vgrajene v naglavni trak. Drugače ta sistem precej spominja na Odyssey, več kot očitno pa en bo šlo za brezžični izdelek, saj lahko na zadnji strani vidimo kabel.
Veliko bolj zanimiv je drugi izdelek, za katerega se ne morem odločiti, na kaj točno me spominja. Je to zadnjica? Ali je morda oprsje? Gledam morebiti v oči muhe? Tudi ta skrivnostni izdelek vsebuje 4 senzorje ter tudi slušalke, žal pa tu ne moremo videti, ali je ta mušji VR žičen ali ne.
Zanimivo je, da ob napravi vsebujeta na vrhu logotip Odyssey virtualnega sistema, tako da nas morebiti čakata naslednika?
Novi VR sistem je hitro postal subjekt memov.
Vse je zaenkrat samo ugibanje in ni niti jasno, ali bo Samsung res razvil ta dva sistema, očitno pa je, da z virtualno realnostjo še niso zaključili.
Ste vedeli, da je bil Farming Simulator 19 eden najbolj prodajanih naslovov leta 2018 na naši domači grudi? Slovenci smo veliki oboževalci virtualnega kmetovanja in zvesto kupujemo prav vsak novi izdani Farming Simulator.
Lani nismo prejeli novega dela, saj razvijalec novo verzijo na prodajne police pošlje vsaki dve leti, tako da se letos lahko že veselimo naslednika. Do takrat pa se lahko pozabavate ob brezplačnemu Farming Simulatorju 19, ki ga do 6. februarja podarja platforma Epic Games.
Vse kar morate storiti je, da sledite sledeči povezavi in igro aktivirate na vašemu računu. Špil bo po temu ostal v vaši knjižnici za vedno, tudi ko bo akcije konec. Brezplačno boste pridobili samo osnovno verzijo, za Platinum razširitev pa boste morali odšteti 20 €. A nič ne de, tudi brez dodatka vas čakajo ure zabave in tega navsezadnje lahko kasneje še vedno kupite, če si boste zaželeli dodatne vsebine.
Ponudba se bo zaključila čez en teden, takrat pa bomo dobili kar tri nove brezplačne naslove. Ticket To Ride je narejen po namizni igri, naša naloga pa bo zgraditi svojo mrežo železniških prog. Druga brezplačnica bo Carcassonne, katera je v bistvu graditeljska igra. Najbolj zanimiv naslov med njimi je zagotovo Pandemic, kjer bomo igrali ekipo, katera poskuša zajeziti smrtonosni virus, preden se ta razširi po celemu svetu. Zagotovo bo za igro zagrabil marsikdo, ki se trenutno trese pred koronavirusom.
