Po skoraj četrtini stoletja neumornega dela se iz toplih pisarn razvijalca Bethesda Softworks poslavlja eden od najbolj prepoznavnih obrazov tega studia. Ne, to ni Todd Howard, ki še vedno ostaja na čelu razvijalca, ampak njegov podpolkovnik Pete Hines, ki bi ga mnogo ljudi prav tako lahko označilo za obraz Bethesde.
Pete je svoje potovanje pri Bethesdi začel leta 1999 v bolj skromni vlogi, njegova odgovornost pa je skozi leta napredovala, dokler na koncu prišel do skoraj samega vrha Bethesde. Čeprav je Todd ostal glavni in je tudi bil tisti, ki je na odru spočel tiste največje najave prihajajočih iger, je Pete nato vedno poskrbel za intervjuje in se v teh spravil malce bolj globoko pogledati v pravkar najavljene naslove.
Po 23 letih dela pa se je Pete odločil, da zapusti razvijalca in skoči v prelestne vode upokojitve, ki mu bodo omogočale raziskovanje njegovih drugih hobijev. Odločitev zanj ni bila lahka, saj je pri Bethesdi razvil impresivno kariero, a nedavna splovitev Starfielda se mu je zdela kot pravi trenutek, da ugasne luči v svojem kotu pisarn in za sabo zapre vrata.
Slovo je bilo tako obojestransko in uradni računi Bethesde na X-u so za Hinesa spisali lepa poslovilna sporočila, sam pa je nato še dodal, da bo vedno ostal oboževalec tega razvijalca in del njegove skupnosti.
Na isti dan pa se je od razvijalca poslovila še ena pomembna oseba: William Shen. Tip morda resda ni tako slaven kot Pete Hines, a je pri Bethesdi delal skoraj 15 let in je bil tisti, ki je oblikoval glavne in stranske naloge za igre Skyrim, Fallout 4 in Fallout 76, pri dodatku Far Harbor za Fallout 4 pa je prevzel tudi vodilno vlogo oblikovanja nalog. Njegov talent je bil očiten, saj Far Harbor mnogi še danes hvalijo kot veliko boljšo izkušnjo kot pa tista, ki je ponudila kampanja znotraj Fallouta 4. Nakar je to vodilno vlogo ponovil še v nedavno izdanem Starfieldu.
Excited to announce that I've joined Something Wicked Games! I'll be working alongside an incredible group of roleplaying game developers, and it's amazing to think we have veterans from Bethesda, Obsidian, and Bioware all on one team. https://t.co/kIfie3NH3K
William pa se za spremembo od svojega kolega ne namerava upokojiti, ampak bo skočil v naročje razvijalca Something Wicked Games, ki ga je lani ustanovil še en veteran Bethesde Jeff Gardiner. Jeff in William bosta zdaj delala na svoji prvi skupni igri imenovani Wyrdsong, ki ima presneto zanimivo premiso: igra se bo odvijala znotraj srednjeveške Portugalske, s primesmi fantazije, igra pa bo zgrajena na pogonu Unreal Engine 5, a datuma izida še nima.
Če kaj cenim pri Sonyju je to njihovo zaupanje v svoje spočete izdelke. Založniki nam sicer redno priskrbijo kode za opis svojih prihajajočih iger, a večinoma jih dobimo samo nekaj dni pred izidom, včasih pa celo na isti dan. Sony nam po drugi strani redno servira kode svojih ekskluziv in to dolgo preden bodo te prispele na prodajne police. To pomeni, da imajo v svoje izdelke zaupanje in pri Spider-Manu 2 so na tem področju dosegli svoj rekord, saj smo se v igranje lahko podali že 28. septembra – skoraj tri tedne pred uradnim izidom.
Njihovo samozaupanje je bilo seveda upravičeno, saj je Spider-Man izredno cenjeno ime, za katerim stoji razvijalec Insomniac Games, ki redkokdaj brce v temo. Tudi tokrat so se pri izdelavi novih avantur Pajkomoža odlično odrezali in tole je naslov, ki ga bodo imeli radi vsi privrženci prvega dela, ob njem pa se bodo zabavali tudi privrženci Marvela. A če vam original iz 2018 ni dogajal in vam tudi samostojni dodatek Miles Morales ni spremenil mišljenja, potem tudi Spider-Man 2 ni bil ustvarjen za vas. Drugi del se namreč zgleduje po prvencu in tega na marsikakšnem mestu razširi, a morda je prerisovanja osnovne makete za pikico preveč.
Razvojna ekipa: Insomniac Games Založnik: Sony Platforme: PS5 Nakup: uradna stran Datum izida: 20. oktober 2023 Igrano na: PS5
VIDEO RECENZIJA
Spider-Man 2 za preigravanje ne zahteva kakšnega globokega poznavanja preteklih dveh delov, a je vseeno dobro če ste z dogodki vsaj približno seznanjeni. Če se morda ne spomnite ravno dobro avantur iz leta 2018 vam jih na obrazloži kratki video, nakar smo že porinjeni v raziskovanje New Yorka, ki je tokrat še večji kakor prej, naš junak Peter Parker pa po dogodkih originala poskuša ujeti ravnotežje med mirnim življenjem s svojo izvoljenko Mary Jane in vsemi nalogami, ki jih s sabo prinaša njegova superherojska persona branilca mesta. K sreči mu breme poskuša malce razbremeniti njegov Padawan Miles, ki zdaj ni več vajenec ampak polnopravni Spider-Man, obema pa po novem preti nova nevarnost v obliki lovca Kravena, ki je skupaj s svojo armijo pomagačev prispel v New York, tip pa je tako močan, da si je za nov lov izbral največje zlobneže, ki so se kdaj postavili naproti Spider-Manu.
To je ta osnovni zaplet, ki po velikem Jabolku natrosi cel kup glavnih nalog in stranskih misij ter opravkov, a v bistvu je to samo en del veliko večje zgodbe. Kraven v bistvu sploh ni glavni antagonist, saj ta laskavi naslov pripade Venomu, kar v bistvu ni presenečenje, saj ga je Insomniac dolgo oglaševal kot pomembnega nasprotnika v tem drugem poglavju. Nanj sem med preigravanjem kar malce pozabil, nakar sem bil presenečen, ko sem opravil, vsaj tako sem mislil, zadnji šefovski spopad in sem pričakoval samo še zaključno sekvenco, a sem bil v bistvu takrat šele nekje na treh četrtinah kampanje.
Animacije obrazov včasih izpadejo nekam revno.
Kdo je Venom in kako ta sploh pride na sceno vam znotraj te recenzije ne nameravam razkrivati, saj zgodba vsebuje kar nekaj takšnih manjših in večjih preobratov, ki jih morate izkusiti sami. A nič vam ne bom pokvaril če vam povem, da je zgodba tokrat veliko zanimivejša od prejšnjega dela, saj vsi liki dobijo več osebnosti, tekom igranja pa lahko iz njihovih dialogov in medsebojnih interakcij dobimo bolj celotno predstavo oseb, ki vsebujejo svoje plus in tudi minuse. Peter denimo še vedno sanja o rešitvi sveta, ki bi ga rad rešil tudi brez pajkic, saj se mu ne da več neprestano iz rok izstreljevati lepljive mreže, a po drugi strani se ne ozira na dejstvo, da finance medtem ne čakajo, zato mora vse stroške prevzeti njegova dekla. Miles je po drugi strani kot najstnik neodločen glede svoje prihodnosti, hkrati pa se razdaja na vse strani in goji ljubosumje do Petrovega najboljšega prijatelja Harryja Osborna, ki je bil v prejšnjem delu zgolj površno omenjen, zdaj pa nastopa v eni od glavnih vlog.
Zgodba je torej dobra in vleče naprej, spremljamo pa jo lahko iz več zornih kotov. To gre na račun ene večjih novosti nadaljevanja, saj zdaj lahko prosto preklapljamo med Milesom in Petrom, vsak pa nosi svoje obarvane pajkice in posebne sposobnosti. To je lepa sprememba ustaljene formule, a ni spet tako revolucionarna, kot pa nam je bila obljubljena v napovednikih. Med igranjem oziroma raziskovanjem velemesta namreč nimamo ravno veliko razlogov, da bi preklapljali med likoma, saj pač oba izstreljujeta mreže in se z njima vihtita med stolpnicami, ker pa je mesto zdaj večje so razvijalci vdelali vsem preoblekam posebna krilca, zaradi katerih lahko zdaj praktično letimo. Premikanje po velemestu je zdaj postalo še bolj zabavno in čeprav lahko zdaj preko razreševanja nalog odklepamo mesto teleportacije za različne dele mesta, sem mnogokrat vseeno šel do cilja peš, saj je bilo že samo potovanje prava poslastica. Poleg samega vihtenja in letanja lahko na določenih točkah naletimo na posebne pospeševalnike, ki nas izstrelijo kot raketo, vsake toliko pa lahko sprožimo tudi fračo, ki nas katapultira in četudi pademo v morje lahko po njem nekaj časa enostavno frajersko surfamo, dokler ne naletimo na naslednje mesto oprijema.
Navdušenci na Pajkomožem boste veseli celega kupa preoblek, ki jih lahko nataknete na oba junaka.
Med tem potovanjem boste naleteli tudi na vrsto surovin, ki jih najdete v skrinjah, to pa nato uporabite za izboljšanje opreme, ki bo zdaj igrala bolj pomembno vlogo. Čakajo vas tudi stranske misije, ki so lahko daljše ali krajše, vmes pa najdemo tudi razne opravke, ki so včasih pravo zabijanje časa in so tam pač zato da imamo kaj za početi. Sem notri lahko denimo prištejem iskanje kristalov, ki so padli iz riti Sandmana, pri teh pa je treba vedno opraviti bojevalno sekvenco proti valovom peščenih stvorov, ki so presneto dolgočasni, za poplačilo pa na koncu dobimo preobleko, ki jih je tokrat še več kot prej in čeprav so lepe, kakšnega resnega bonusa pri naših bojevalnih sposobnostih ne dodajo.
Kar se tiče boja se boste igralci originala tule počutili kot doma, čeprav je Insomniac pri njem vpeljal kar nekaj konkretnih sprememb. Vsakega srečanja se lahko lotite najprej tiholazniško ali pa se zavihtite direktno na glavo prvega nasprotnika, čemur nato sledi karnaža. Vsak od teh pristopov vsebuje svoje prednosti, čeprav sam priporočam, da se poslužujete prikritega pristopa. Pri tem vam bo zdaj na pomoč prišla nova sposobnost, ki nam omogoča izstreljevanje mreže, kar iz te naredi vrv, na njo pa lahko prilepimo nič hudega sluteče nasprotnike. Tako lahko ob previdnem igranju polovimo celo sobo in se nato mirno spravimo do naslednjega objektiva. Če se v situacijo spravimo akcijsko potem nam ne bo treba s tepežem pospraviti samo cele sobe grdavžev, ampak tudi okrepitve, kar zna biti, še posebej na začetku, hudo težavna naloga.
Ne vrti se vse okoli pretepanja in frajerskega izstreljevanja lepljive mreže, saj igralno formulo popestrijo tudi razni vložki kakor je denimo DJ-anje.
Mikastenje je v osnovi enako prvemu delu, le da je tokrat stvar nekam težja. Praktično vsak drug nasprotnik vihti strelno orožje, tako da bo treba na bojišču ves čas sprožati udarce, se izmikati in skakati iz enega konca sobe na drug. Napadalcev je tokrat veliko več in včasih se vprašaš, kako je Kraven sploh lahko nabral tako ogromen bataljon pripadnikov in s čim jih sploh hrani, saj je njihova številčnost naravnost absurdna. K sreči je tudi naš junak pridobil nekaj novih trikov: poleg tehnoloških onegajev kot so mrežne bombe, ki vse nasprotnike potegne skupaj ali pa posebnih jeklenih pajkovskih nog, ki jih na hrbtu nosi Peter, je tu še Miles, ki se zanaša predvsem na električne napade. Oba Spider-Mana se tako igrata malce drugače, ta razlika pa postane še večja, ko Petrova različica dobi napadalne sposobnosti črnega simbiota, ki mu nato postopoma začne mračiti um.
Tudi šefi so napeti in vsebujejo več faz, pri njih pa največ šteje sposobnost pariranja posebnih udarcev. Ko proti vam nekdo sproži rdeč udarec je na vas, da v tisti sekundi stisnete blokado, s čimer omamite nasprotnika. Šefi takšne napade sprožijo zaporedoma, zato bo treba tudi večkrat zadeti radodarno okno blokade, zato morate biti ves čas na prstih. Morda je malce tečno samo dejstvo, da gredo ti šefi skozi več faz in velikokrat se zgodi, da mu življenjsko črto zbijete na ničlo, nakar se zgodi vmesna sekvenca, nakar je treba premagati novo fazo, ki se igra praktično identično in nekateri šefi, še posebej proti koncu – vsebujejo tri ali pa celo več faz.
Mesto je zdaj večje, za hitrejše prečkanje pa smo dobili letalno obleko.
Kar se tiče grafike je tole lepa igra, vendar pa sem od prehoda na samo PlayStation 5 pričakoval bolj konkretno nadgradnjo. Spider-Man 2 je sicer še vedno čudovit in pohvaliti moram skoraj instantno nalaganje stopenj ter napredno podporo ploščka DualSense, a stvar me ni tako odpihnila kot leta 2018, ko sem prvič poprijel original. Drznil bi si omeniti, da so na nekaterih mestih obrazne animacije nekam zastarane, med igranjem pa sem bolj proti koncu zabeležil nekaj rušenja, a verjetno bodo te stvari popravljene do izida.
Spider-Man 2 na koncu dostavi vse tisto, kar so oboževalci zahtevali, a kakšne bistvene spremembe ne pričakujte in ta razkorak med obema deloma lahko primerjamo preskoku iz God of War na God of War Ragnarok. Vsebine je vsekakor več, vendar pa je sama zgodba na nekaterih mestih preveč razpotegnjena, zaradi česar malce utrpi tempiranje dogodkov.
Splošno gledano pa je tole zabaven naslov, ki nam s koncem namigne tudi na tretji del, ta pa zna biti na račun razpleta zgodbe drugačen in igralno bolj pogumen od svojega predhodnika.
Medtem, ko se na polju YouTuba vsak dan bijejo čedalje večje bitke glede blokiranja oglasov, ki smo jih lahko preskočili vsaj na brskalnikih, a nam zdaj Google želi vzeti še to možnost, je svet navadnih televizijskih kanalov, za katere je treba operaterjem odšteti mesečno naročnino, povsem drugačen in naravnost prežet z reklamami.
In nikjer to ni bolj očitno kot pri oddaji Slovenija ima talent – televizijskem resničnostnem šovu, kjer se pretakajo krokodilje solze in je že ob prvem nagovoru vsakega tekmovalca jasno, kdo bo šel naprej v finale in kdo bo dobil zlati gumb. Tehnika nastopanja se tu ni spremenila: stopi na oder z žalostno zgodbo in če pod roko držiš kak prisrčni pomladek toliko bolje, pomaga pa če imaš še nekaj talenta, očitno pa je čisto v redu tudi če sodniku malce popihaš na dušo. Tako je denimo včeraj neka skupina iz plesnega društva Kazina priredila v redu nastop, ki pa je žiranta Andreja tako navdušila, da jim je podelil zlati gumb, zraven pa je omenil, da je tudi sam začel svojo plesno pot v tem istem društvu. Navzkrižje interesov morda?
Če smo že pri pritožbah, lahko morda nehamo gledati nastope profesionalnih glasbenikov? Včeraj je denimo pred mikrofon stopil Urban Vidmar, ki že sodeluje z glasbeno založbo Menart Records in ima na YouTubu leto star videospot, ki poseduje 140k ogledov. Dobil sem vtis, da bi morala Slovenija ima talent podpirati zagon novih karier, ne pa da se podpira ljudi, ki so že slavni in nastopov na takih oddajah v bistvu ne potrebujejo. Kot da bi mi naredili tekmovanje Top YouTuber Slovenije, nakar bi se tekmovanja udeležil MrBeast in pobral glavno nagrado.
A bolj kot ti felerji so me včeraj načudili oglasni bloki te oddaje, ki so postali že naravnost komični. Se pritožujete nad YouTubom, ki vam vsake toliko v obraz porine 20 sekund oglasa, ki ga lahko nato preskočite? Slovenija ima talent reklamni bloki se po dolžini lahko počasi primerjajo s trajanjem same oddaje.
To je dobro razvidno, če primerjamo obsežnost ene epizode na POPTV-ju in Voyotu. Voyo, ki vsebuje oddaje brez oglasov, 4. epizodo po dolžini zakoliči na 1 uro in 12 minut. Različica na POPTV-ju pa traja kar 1 uro in 50 minut, kar pomeni, da ves ta manjkajoči čas zasedejo reklame. 38 minut reklam je ogromno, a še bolj najeda razporeditev reklamnih blokov, saj so ti čisto preveč skupaj in če oddajo gledaš samo na pol in vmes malce brskaš po telefonu, se ti na trenutke zdi, da se je ena reklama komaj končala in že se je začel nov oglasni blok.
Radovednost me je pripeljala do tega, da sem stvar primerjal ob koncu oddaje in zgoraj naložil video, kako je stvar vidna v praksi. Tako vidimo, da en reklamni blok najprej traja 7 minut in 4 sekunde, nakar gledamo dejansko oddajo, ki v dolžino znaša samo 8 minut in 14 sekund, preden jo spet prekine nov reklamni blok, ki je tokrat še daljši in znaša kar 7 minut in 18 sekund. Nakar spet dobimo 11 minut vsebine in to spet prekine krajši reklamni blok, nakar je oddaje konec, temu pa nato sledi spet daljši reklamni blok, preden skočimo v naslednji del programa.
Skratka, poplava oglasov je konkretna in ob tem se mi je porodilo razmišljanje, zakaj sploh še plačujem operaterju mesečen izdatek za gledanje programov, če pa imam praktično vse na voljo preko Voyota in to brez reklam. Filmi in ostalo je že dolgo porazno in res se mi zdi, da so te klasične naročnine televizijskih shem samo še farsa za nudenje nekih kanalov, ki nam nato lahko servirajo oglase in je nastopil že skrajni čas, da malce zaropotamo in ta naval reklam zmanjšamo ali pa se enostavno odpovemo naročninam in v celoti skočimo v svet pretočnih servisov.
Serija iger Gothic je tako posebna, da bi v bistvu lahko bila svoj žanr. Tako kot je Dark Souls spočel žanr iger “soulslike” bi lahko Gothic izdelal svojo nišo “gothiclike” izdelkov. Poudarek je tu na besedni zvezi “lahko bi”, saj Gothic nikoli ni za sabo dobil nekega res velikega založnika, ki bi dal razvijalcu ves potreben proračun in čas, ki bi te igre porinil v splošno javnost. Zato je ime Gothic že 20 let zavezano evropskemu občinstvu, visoko priljubljenost pa drži tudi znotraj Rusije.
V bistvu so Rusi največji fanatiki Gothic univerzuma, saj so njihove roke spočele nekaj največjih modov za prva dva dela, ki osnovnima kampanjama dodata desetine ur sveže vsebine. Nekaj največjih navdušencev se je zdaj zbralo pod ime Fire & Frost, njihov prvi projekt pa nosi ime Grayshaft.
Razvijalci so tekom razvoja izdali že nekaj igralnih napovednikov in svojega navdiha ne skrivajo, saj priznavajo, da so veliki oboževalci Gothica, zato so želeli spočeti igro, ki bi sledila njegovim davno začrtanim smernicam. In igralni napovedniki resnično obetajo, saj ti je dovolj že minuta gledanja in ti je jasno, da je ekipi jasno, kaj je iz prvih dveh delov naredilo takšna legendarna izdelka.
Tu imamo nekam neroden boj, ki pa je še vedno funkcionalen in je privlačen ravno zaradi svoje preprostosti: tu imaš dva tipa udarcev, nakar se lahko malce izmikaš, v pomoč pa ti je lahko tudi lok. To je v bistvu to in Gothic navdušenci vam lahko povedo, da česa več v bistvu niti ne potrebujejo. Za večjo zadano škodo in odpornost bo treba poiskati boljšo opremo ali pa to nakovačiti, seveda pa to ne bo tako lahko, saj bo v svetu Grayshafta vsak kos opreme izjemno dragocen.
Kot rečeno, boj ni videti hudo napreden, a “gothiclike” tega sploh ne potrebuje. Pri teh igrah namreč veliko več šteje živ svet, ki ga dopolnjujejo zanimive lokacije in liki, na katere se lahko dejansko navežeš. In tudi na tem mestu Grayshaft obeta, saj razvijalec pravi, da bo svet bolj majhen, a zaradi tega bodo lokacije bolj globoke in unikatne, zaradi česar jih boš kmalu lahko začel navigirati na pamet. To je dobro, saj igra ne bo vsebovala nobenega GPS pokazatelja, ki bi ti označil točno kam te mora odnesti pot, zato se bo treba zanašati na navodila, ki ti jih podajo NPC-ji, nakar bo treba redno gledati na mapo, ki jo bo treba potegniti iz inventorija.
Skratka, Grayshaft je videti obetavno, a ima pred sabo še dolgo pot. Datum izida zaenkrat še ni znan, lahko pa pridno spremljate YouTube kanal razvijalca, ki redno izdaja nove posodobitve. Če so vam morda všeč takšne ruske kopije zahodnih iger potem vam bo zagotovo zanimiv tudi projekt Смута, ki poskuša posnemati igro Kingdom Come: Deliverance.
Mravlje imamo za nekaj samoumevnega, a v bistvu so to hudo inteligentne žuželke, ki imajo dejansko hierarhijo in delovne navade iz katerih bi se lahko česa naučili tudi ljudje. Če so vam bile že od malih nog žuželke fascinantne in se vam zdi, da industrija videoiger dandanes dela samo še neoriginalne igre in predelave, potem zna biti nedavno najavljen projekt Empire of the Ants kot naročen za vas.
Na njem delata založnik Microids in razvijalec Tower Five, ki sta vse presenetila z napovednikom, ta pa pričara čudovito grafično podobo in pred nas postavi divjino majhnih organizmov, ki se v stotinah gužvajo na enem zaslonu. Igra bo zgrajena na pogonu Unreal Engine 5 in razvijalec pravi, da bo tole v bistvu nekakšna realnočasovna strategija, kjer bo veliko štelo planiranje, sklepanje zavezništev z drugimi žuželkami, prisotno pa bo tudi nekaj ločene tretjeosebne akcije, ki je razvidna tudi iz napovednika.
Razvijalec obljublja razgiban teren, ki ga bo krasil dinamičen sistem dneva in noči, prisotno pa bo tudi nekaj RPG razvoja mravlje, tako da bomo lahko z uspešnim vlaganjem izkustvenih točk vplivali na našo hitrost in odpornost na razne poškodbe. Svet žuželk je namreč neizprosen, tako da nas čaka tudi nekaj boja za preživetje, kako pa bo to videti pa zaenkrat še ni znano.
Igra Empire of the Ants sicer ni popolnoma originalno delo, saj zadeva izvira iz istoimenske knjige avtorja Bernarda Weberja, ki v sebi nosi nekaj znanstvenofantastične primesi.
Datum izida je zaenkrat napovedan za 2024, igra pa bo izšla na PC-ju in konzolah – te sicer niso bile poimensko navedene, a glede na grafično podobo sklepamo, da Empire of the Ants ne bo izšel na prejšnji generaciji konzol.
Današnji vsakdan je praktično postal povsem digitalen. Namesto prisrčnih pisem v ovojnicah naokoli zdaj raje pošiljamo e-poštna sporočila, iger ne kupujemo več v škatlah, kjer nas je poleg CD-ja oziroma DVD-ja razveselil še podroben vodič ampak jih samo preko dveh klikov prevzamemo na Steamu, spremenil pa se je celo svet denarja, saj fizične bankovce potrebujemo samo še za nabavo bureka pri lokalni pekarni.
Dansko podjetje TickrMeter ApS je leta 2021 prišlo na brihtno idejo, da bi spremljanje delnic in kriptovalut preselili iz digitalnega na malce bolj fizični svet. Namreč tudi svet Wallstreeta se je spremenil in če si se včasih za trgovanje z delnicami moral kregati v nagužvani sobi, ki je imela polno kričečih istomiselnežev, lahko zdaj vse to počneš doma iz naslonjača domačega fotelja.
Vendar pa nekateri še vedno pogrešajo nekaj tega fizičnega sveta in iz tega se je rodil izdelek TickrMeter, ki omogoča nekaj obujanja spominov, brez da bi ob tem trpela efektivnost.
Zgodba tega izdelka se je prav tako začela leta 2021, saj so ustvarjalci podporo za snovanje nabirali preko spletne platforme Indiegogo. In tam so naleteli na ogromen uspeh, saj jim je uspelo nabrati skoraj pol milijona evrov podpore, zaradi česar je TickrMeter lahko zaživel v svoji polni obliki.
Takšnega smo v roke prejeli tudi mi in se z njim malce pozabavali. Dizajnersko je to sila preprost izdelek, saj v bistvu gledamo v črno škatlico, dimenzij 3,78 x 9,67 x 3,98 cm, ki na sebi ne skriva nekih bajnih priključkov, saj v bistvu iz nje vodi samo en kabel za napajanje. Na vrhu boste opazili še manjši luknjici, ki služita v bistvu povezovanju dodatnih TickrMeterjev, saj lahko v slogu Legic zlagamo enega na drugega in si tako razširimo nabor hkratnega spremljanja investicij.
Namestitev je prav tako izredno preprosta. Škatlico priklopimo na napajanje preko kabla USB, nakar se na njo povežemo Wi-Fi povezave telefona. Ko je enkrat stvar povezana se bo naprava sinhronizirala z vašim telefonom, nakar samo še ustvarimo račun in se spravimo v igro spremljanja delnic in kriptovalut.
Zadevo bo najlažje upravljati preko brskalnika na PC-ju, saj tam lahko preko preprostega vmesnika poiščemo želeno delnico ali kriptovaluto, si nastavimo interval osveževanja ter trg in že se bo zadeva sinhronizirala na napravo, kjer vam bo preko zaslona, ki v premer znaša slabe tri palce, sporočala trenutno stanje, datum in procente rasti izbrane valute.
Zaslon je izjemno varčen, saj deluje na principu e-inka, ki ga najdemo na raznih elektronskih bralnikih. To pomeni, da je tudi baterija izjemno varčna, saj TickrMeterja ni treba imeti ves čas priklopljenega na napajanje, ampak ga lahko prosto prestavljate po sobi ali pa ga vzamete na pot. Dodatna prednost te naprave je dejstvo, da vam ni treba ves čas spremljati v zaslon, da bi vedeli kaj se trenutno dogaja na trgu. Ob stranici namreč svetijo tudi barve, ki nam hitro pritegnejo pozornost ob potencialnih spremembah: zelena pomeni, da valuta raste, rdeča da je padla, modra pa da je dosegla našo vrednost, ki smo si jo zastavili v nastavitvah.
Kakšnega večjega filozofiranja ta izdelek ne potrebuje, saj je res enostaven za namestitev, vse njegove funkcije pa takoj vidite, ko se prijavite v uporabniški račun. Na žalost stvar ne podpira slovenskega trga, tako da se boste morali zadovoljiti s ponudbo delnic ZDA, Združenega kraljestva, Kanade, Hong Konga, Švedske, Norveške, Danske, Finske, Latvije, Estonije, Nemčije, Nizozemske, Francije in Švice. Teh mej seveda ni pri kriptovalutah, saj te niso omejene na posamezne teritorije, tako da njihove rasti in padce spremlja vsak.
Žanr “boomer shooter” je s sabo prinesel kar nekaj prvoosebnih iger, ki jih drugače ne bi nikoli ugledali. Med njimi se je leta 2022 rodil naslov Forgive Me Father, za katerega tudi sam pred današnjim dnem še nisem slišal, a potem, ko je razvijalec Byte Barrel najavil nadaljevanje in za tega na Steamu izdal demo, ki ga je pospremil še z lepim prikazom igranja, sem se odpravil pozanimati za originalom in presenečeno sem spoznal, da ta nosi zelo visoke ocene in je bil rojen samo leto in pol nazaj.
Tako kot vsi boomer shooterji se tudi Forgive Me Father 2 igra iz prvoosebnega pogleda, grafična podoba pa je morda malce zastarela, a to je del njenega šarma, saj nas napadajo raznolike 2D podobice, ki jih je treba pokoriti z raznoraznimi orožji, igra pa nosi v sebi nekaj pridiha grozljivk, ki se napajajo iz del pisatelja H.P. Lovecrafta.
Drugi del se bo očitno močno zgledoval po prvencu, kar ni slaba stvar. Kot rečeno je bil prvi del izredno dobro sprejet, saj so igralci pohvalili občutek rokovanja z orožji, igra pa se ni bala malce prekiniti akcije in vmes postreči z malce drugačnimi igralnimi mehanikami. V primeru Forgive Me Father 2 bomo denimo sredi kampanje dobili ročno svetilko, ki jo bo treba ves čas navijati tako kot smo to počeli v igri Amnesia: Bunker, saj bomo drugače malce slabo videli grozljive stvore, ki jih iz vsake špranje poganja neka lovka.
Forgive Me Father 2 demo vas čaka na Steamu, igra pa ima začrtan izid že za 19. oktober. Žal bo igra takrat izšla samo v obliki Early Accessa, tako da bo treba na verzijo 1.0 počakati še nekaj časa, vmes pa se lahko pozabavate v igranju prvega dela, ki na Steamu stane vsega 19,99 €.
AMC pumpa nove serije, ki slonijo na franšizi The Walking Dead eno za drugo in čeprav je serija Daryl Dixon še sredi predvajanja 1. sezone, je založnik sejem New York Comic Con izkoristil za najavo nove serije Walking Dead: The Ones Who Live.
Ta bo sledila Ricku, ki ga je v glavni seriji odnesla eksplozija, nakar ga je ugrabil nek helikopter in odpeljal na neznano lokacijo iz katere ni pobega, za njim pa se je odpravila Michonne, saj si ta ni nikoli priznala njegove smrti in na koncu se je izkazalo, da je imela prav.
AMC je za nas pripravil prvi dražilnik nove serije, ki sicer ni preveč zgovoren in je v bistvu videti samo kot nova sezona Živih mrtvecev. Rick bo spet mlatil nemrtve in bo polovico časa utrujeno dihal, Michonne pa bo okoli sekala s katano in bo zdaj po novem nosila nekakšen usnjeni oklep. AMC zgodbo opisuje kot epsko ljubezensko zgodbo, kjer se poskušata dva lika najti, a jima na poti leži ogromno preprek in nezanesljivih zavezništev.
Sam sem eden tistih pogumnežev, ki je pogledal vseh 11. sezon osnovne serije Živi mrtveci in moram tu izraziti nepopularno mnenje, da v mojih očeh Rick in Michonne nikakor ne spadata skupaj. Njuna romanca se mi je zdela narejena bolj na silo in skozi celotno serijo sem ju smartal bolj za vojaška tovariša, ki se zgolj spoštujeta, nakar sta se v eni epizodi kar zbudila skupaj v postelji, kar me je ujelo dokaj nepripravljenega. Zato se serije The Ones Who Live niti ne veselim preveč, a morda me ustvarjalci, ki jih bo spet vodil Scott M. Gimple, presenetijo in se vendarle spravim v gledanje.
Serija The Ones Who Live bo svojo premiero doživela februarja 2024.
Nove novice prihajajo tudi iz smeri aktualne serije The Walking Dead: Daryl Dixon. 2. sezona je namreč že potrjena, v njej pa bo nastopila tudi Melissa McBride, ki je v glavni seriji odigrala z vsemi mavžami namazano Carol. Ta bi sicer morala nastopiti že v 1. sezoni, a se je nato igralka premislila, saj se ji ni dalo za namene snemanja seliti v Francijo, zdaj pa se je očitno zopet premislila in bo nastopila v 2. sezoni. Ta njen prihod bo tako velik, da so ustvarjalci celo spremenili ime serije, ki je bilo že prej nekam trapasto, zdaj pa je že naravnost komično: The Walking Dead: Daryl Dixon – The Book of Carol.
2. sezona tega kilometrskega novega imena bo izšla enkrat v 2024.
Igralca Zaca Efrona smo do sedaj poznali predvsem po njegovih komičnih vlogah, v katerih je nastopal kot lepotec in nekakšna protiutež bolj zaobljenega prijatelja Setha Rogena. Vendar pa Zac dandanes ni več v najmlajših letih, saj jih šteje 35, zato se je odločil svojo igralsko kariero zasukati v bolj resne vode. Najprej se je leta 2019 v filmu Extremely Wicked, Shockingly Evil and Vile preobrazil v zloglasnega serijskega morilca Teda Bundyja, za letos pa načrtuje izid filma The Iron Claw, v katerem bo predstavil zgodbo resničnega rokoborca Kevina Von Ericha, ki je skupaj z drugimi člani družine Von Erich obeležil ero wrestlinga iz osemdesetih.
Še pred izidom napovednika so ljudje čudno gledali v igralčevo transformacijo, saj tip za potrebe vloge ni nabral samo gore mišic, ampak je tudi v obraz postal praktično neprepoznaven. Mnogi so zato sumili, da je Zac skočil v svet plastičnih operacij, kar bi bila za 35-letnika čudna poteza, a Zac je nato te govorice zavrgel, saj je resda stopil pod nož, a ne zaradi lepotnih popravkov. Igralec je namreč utrpel hudo nesrečo, ki mu je praktično zmlela čeljust, zato so jo morali kirurgi praktično rekonstruirati.
Novi Zack tako nosi bolj pravokotno glavo, ki je v bistvu idealna za vlogo Kevina, ki je poleg mišic nosil tudi prepoznavno frizuro “jurčka”. The Iron Claw bo nosil presneto močno igralno zasedbo, saj je Kevin imel tudi brata Kerryja, tega pa bo odigral Jeremy Allen White, ki trenutno nastopa v odlični seriji The Bear. Tu je še tretji brat David, ki ga bo odigral Harris Dickinson, trojica bratov pa bo stopila v ring in poskušala ustvariti novo dinastijo rokoborcev in sicer v čast svojega očeta Fritza, tega pa bo prevzel igralec Holt McCallany, ki se ga najbolj spomnimo kot Billa Tencha iz serije Mindhunter.
The Iron Claw obljublja kar nekaj spektakularnih rokoborskih potez in spremljanje zgodbe, ki se bo vrtela okoli družine. Dialog obljublja že v napovedniku, saj Fritz za družinskim kosilom vsem otrokom v obraz pove, kdo je njegov najljubši, a da se ta lestvica lahko kadarkoli spremeni. To priča o tekmovalnosti med brati, ki se je odvijala od njihovih najmlajših let in je verjetno razlog, da je od trojice bratov danes živ samo še Kevin.
Film The Iron Claw bomo v kinih spremljali od 22. decembra dalje.
Studio Toei Animation je na včerajšnjem sejmu New York Comic Con priskrbel kar nekaj vriskanja navdušencev nad animeji, saj je napovedal povsem novo risano serijo Daima, ki bo služila kot nova veja izjemno popularnega animeja Dragon Ball.
Dragon Ball je svoje življenje začel kot manga in njegovi začetki segajo v daljno leto 1984, tako da se počasi približujemo praznovanju njegove 40. obletnice. To nam da že na začetku da vedeti tudi napovednik, ki je v bistvu dražilnik, saj je resda dolg dobre tri minute, a je polovica videa namenjena obujanju spominov.
Ko končno pridemo do Daime lahko vidimo, da bo tole spet animirana serija, a bo izrisana v malce drugačnem slogu. Neka sila je vse junaka animeje pomlajšala in pomanjšala, zato bosta Goku, Vegeta in njihovi prijatelji v novi seriji veliko prisrčnejši. Poznavalci animejev temu slogu pravijo “chibi” in navadno je tak dizajn rezerviran za tiste mlajše navdušence nad japonskimi risanimi serijami.
Odločitev se zato morda zdi malce čudna, saj je Dragon Ball glede na svojo starost postal uveljavljen kot anime, ki ga spremljajo odrasli najstniki in veterani, ki so s temi liki odraščali in so do sedaj spočeli že svoje pomladke, a se vseeno radi udeležijo novih avantur Gokuja.
Glede vsebine nove serije ne vemo še ničesar, tako da je tudi prezgodaj govoriti, ali bo vsebina Daima prilagojena za najmlajše. Je pa Akio Iyoku, ki bo pri seriji služil kot izvršni producent, omenil, da je pri snovanju Daima močno vpleten originalni kreator Akira Toriyama, ki tokrat ni samo nadzoroval razvoja, ampak je tudi spisal povsem originalne epizode, ki bodo nadaljevale zgodbe Gokuja in kompanije.
Skoraj 10 let po izidu igra Alien: Isolation še vedno ni izgubila krone najboljše igričarske izkušnje, ki smo jo dobili znotraj franšize Osmi potnik. Kakor pa je bila zadeva kvalitetna pa žal na blagajnah ni prinesla dovolj denarja, da bi zanjo kdaj dobili resnično nadaljevanje. A marsikdo se morda ne zaveda, da je založnik SEGA vseeno odobril delo na drugem poglavju, le da to ni bilo ravno tisto, kar so igralci zahtevali.
Alien: Blackout iz leta 2019 ima z originalom bolj malo skupnega, saj je razvijalec 505 Go zapustil žanr prvoosebnih grozljivk in namesto tega ustvaril izkušnjo, kjer preklapljamo med kamerami in pazimo na tiste redke preživele, ves čas pa moramo oprezati tudi za Alienom, ki se nam zna prikrasti za hrbet, zato mu moramo pred tem zapreti vrata pred grabežljivima gobcema. Skratka, Blackout je nekakšna kopija igre Five Nights At Freddy’s, kar je igralno povsem odmaknjeno od tistega, kar nam je ponudil original, poleg tega pa je igra izšla samo za telefone in tablic, ki jih poganjata operacijska sistema Android in iOS.
Vendar pa se Blackout vseeno upošteva kot nadaljevanje Isolationa, saj se dogodki odvijajo po tistih, ki smo jih izkusili leta 2014, zopet pa nastopamo v vlogi Amande Ripley, ki je hčerka Ellen Ripley – slaboritnice, ki je vesoljskim zlobnežem ponagajala v originalni četvorici filmov Osmi potnik. Igra tudi ni tako zanič, da se ji ne bi splačalo ponuditi kakšne ure ali dve igranja, a vam mora seveda prijati takšen stil igranja.
In če vas stvar vsaj malce zanima, potem imate samo še ta mesec, da si igro aktivirate na svojem računu. Založnik FoxNext in razvijalec 505 Go sta namreč uradno napovedala, da bosta igri konec tega meseca umaknila podporo in ta tako ne bo več na voljo za nakup. Blackout sicer že dolgo ne prejema nove vsebine, vendar pa morajo igre na Androidu in iOSu kljub temu prejemati popravke za nove verzije teh operacijskih sistemov, drugače preprosto nehajo delovati in FoxNext je mnenja, da se mu to zdaj več ne izplača.
Alien: Blackout bo tako umaknjen iz trgovin 31. oktobra in do takrat imate čas, da si zadevo kupite za 1 € znotraj iOSa in Androida. Igra bo kupcem na voljo za igranje tudi po pretečenem datumu, a seveda nihče potem več ne garantira, da bo še naprej delovala, ko oba sistema prejmeta nove posodobitve.
Maja letos so se po spletu začela pojavljati prva poročila o tem, da je začel Google vsem uporabnikom YouTuba, ki si drznejo uporabljati vtičnik za blokiranje oglasov, pošiljati opozorila, da to krši njihov pravilnik in jim odžira kruh, zato so uporabniku namignili, naj se preko klika enega gumba raje naroči na njihovo storitev Premium, ki stane 7,19 € mesečno.
Google je mesece nazaj priznal, da gre samo za omejen test, ki jih izvajajo vseskozi in da ni nujno, da bo stvar prešla v vsesplošno uporabo. Nam je bilo že takrat jasno, da so to samo prazne besede in da je morda stvar takrat res bila samo omejena, a noben se ne spravi v takšno testiranje kar tako malo za hec in sumili smo, da namerava Google blokiranje blokirnikov postopoma razširiti med vse uporabnike.
In očitno smo imeli prav, saj je danes zjutraj kar nekaj Slovencev malce čudno pogledalo, ko so zagnali YouTube, a jih je pred prvo sekundo videa pričakala napaka “Blokiranje oglasov v YouTubu ni dovoljeno”, nakar spodaj vidimo lahko gumba: eden ponuja nasvete, kako onemogočiti vtičnik za blokiranje reklam, drugi pa nas odpelje na stran naročnine za YouTube Premium.
Sicer se da stvar enostavno zaobiti tako da samo zapremo okno, vendar pa se s tem sporočila ne bomo znebili, saj se bo čez nekaj časa spet pojavilo, včasih pa opozorilo celo zaustavi video sredi predvajanja, kar je seveda hudo moteče.
Kaj vam je torej storiti? No, zaenkrat se zdi, da se to opozorilo pojavi samo tistim, ki uporabljajo Googlov lastni brskalnik Chrome. Sam imam na njem nameščena vtičnika Adblock Plus in uBlock Origin, tako da je težko reči, kateri od njiju sproža to napako. A na brskalniku Microsoft Edge teh napak nisem zabeležil, pa čeprav imam tam nameščena identična vtičnika in sploh nisem prijavljen v svoj račun. Tudi na Firefoxu zaenkrat ta napaka ni prisotna, tako da je trenutno najboljša rešitev, da uporabnik enostavno za potrebe YouTuba preklopi na nek drug brskalnik.
Druga možnost pa je, da vztrajate na Chromu in se naročite na Premium, ki nato ugasne oglase tudi na aplikaciji za TV in telefon in k temu doda še ponudbo glasbene storitve YouTube Music ali pa zapirate opozorila. A gremo staviti, da bo že čez nekaj mesecev izginil tudi tisti x za zapiranje opozorila, zato je morda pametno že zdaj razmišljati o načrtih nadaljnjega spremljanja YouTuba v prihodnosti.
Lastniki konzol PlayStation 5 in naročniki storitve PlayStation Plus Premium se že dlje časa pritožujejo, da najdražja inačica naročnine preprosto ne nudi dovolj vsebine in prednosti, da bi se za njo še vedno splačalo odštevati mesečne izdatke. Sony je očitno te pritožbe uslišal, zato je zadnjih nekaj mesecev delal na beta testiranju prenovljene oblačne storitve, ki bo po novem omogočala pretočno igranje PlayStation 5 iger, zdaj pa je najavil, da je stvar praktično nared za vse uporabnike.
PlayStation Plus Premium je sicer do zdaj že omogočal pretočno igranje nekaterih naslovov, a so bili ti omejeni na konzoli PlayStation 3 in 4. Po novem pa bomo lahko preko oblaka igrali še novejše igre kot so Ghost of Tsushima, Mortal Kombat 11, Spider-Man: Miles Morales in Horizon Forbidden West. Res je sicer, da je večina teh izšla tudi na konzoli PlayStation 4, a Premium naročnina vam bo omogočala pretočno igranje v ločljivosti 4K, to pa boste lahko nato kombinirali z grafičnimi možnostmi za 30 ali 60 sličic na sekundo.
Pretočno bomo lahko igrali tudi igre, ki si jih lastimo, a niso vključene znotraj kataloga, ki ga ponuja Premium naročnina, preko oblaka pa bomo lahko poganjali tudi časovno omejene demo verzije iger tipa The Witcher 3: Wild Hunt, The Callisto Protocol in Hogwarts Legacy.
Ločljivosti za igranje bodo segale od 720p pa vse do 2160p, za najboljšo izkušnjo pa boste potrebovali stabilno in hitro internetno povezavo, ki dosega vsaj 38 Mbps. Na izbiro bo tudi možnost prikazovanja v HDR formatu, k temu pa bo dodan tudi napredni 3D zvok, ki se pri tej konzoli imenuje Tempest 3D.
Pretočno igranje bo moč izkusiti samo preko konzole PlayStation 5, a morda stvar kasneje pride tudi kam drugam, saj je Sony pri najavi izrecno zapisal, da bo to veljalo samo ob zagonu prenovljenega pretočnega servisa. Fajn bi bilo, če bi nato to možnost dobili tudi preko PC aplikacije ali pa znotraj prenosne ročne konzole PS Portal, ki je za kaj takšnega idealna, a bo ob izidu podpirala samo igranje preko domače konzole.
PlayStation Plus Premium v Evropo prihaja 23. oktobra in med podprtimi državami je našteta tudi Slovenija. Žal pa Slovenci ne bomo prejeli polne funkcionalnosti naročnine Premium, saj ta preko nekaterih držav podpira tudi pretočno gledanje izbranih filmov, ki pa bo zaenkrat na voljo samo na tistih večjih trgih.
Od izida presenetljivo dobre igre Dead Island 2 je zdaj preteklo že nekaj mesecev, tako da ste pridni igralci med tem časom že zagotovo dokončali kampanjo, opravili še zadnje stranske naloge in skupaj sestavili tista najbolj napredna orožja in zdaj ste zagotovo že pripravljeni na priliv nove vsebine. K sreči je ta že praktično pred vrati in razvijalec Dambuster Studios je za nas pripravil že nekaj kratkih igralnih izsečkov, zraven pa je pridodal še datum izida.
Dead Island 2 bo prejel vsaj dve večji razširitvi, prva od teh pa bo nosila ime Haus. Odpeljala nas bo na območje Malibuja, kjer se bomo infiltrirali v bizarni kult nekega milijarderja, ki skupaj s svojimi privrženci poskuša preživeti apokalipso znotraj svoje varne vile, ki bo vsebovala kar nekaj nadstropij.
Haus bo poleg ločene zgodbe s sabo prinesel nova orožja, kot sta samostrel in nekakšno mačeto z metalcem plamena Hog Roaster, naleteli pa bomo tudi na nove sovražnike in šefe kot je denimo Long Piglet. Dodanih bo še 8 novih kart, ki jih bomo lahko poljubno izbirali in tako našemu liku še izboljšali možnost preživetja sredi Los Angelesa.
Kakšnih večjih podrobnosti glede Hausa nimamo, a vse bo kmalu razkrito, saj dodatek izide že 2. novembra. Poleg Hausa bomo nato naslednje leto prejeli še dodatek SOLA Festival, obe razširitvi pa lahko dobimo samo preko nakupa sezonske prepustnice, ki stane 29,99 €. Igra na PC-ju še vedno ni na voljo preko Steama, zato boste nakupe morali opraviti preko trgovine Epic Games.
Če ste se morda vprašali, zakaj založniki radi delajo na novih delih že obstoječih franšiz in zakaj te dni na nas dežujejo predelave iz praktično vsakega konca, je razlog za te stvari preprost: denar. Razviti popolnoma svežo franšizo je ob današnjih denarcih, ki jih je potrebno vložiti v razvoj, hudo tvegano početje, saj moraš kot prvo leta plačevati razvijalce, ki morajo na koncu dostaviti nek kvaliteten izdelek, nato pa moraš še več denarja vložiti v marketing, saj moraš igralce prepričati, da sploh izvejo za ta naslov in da se v neznano ime nove franšize splača vložiti denarce in čas.
Zato so toliko bolj hvalevredni tisti poskusi spočetja povsem novih iger, ki za svojo stvaritev zahtevajo veliko poguma. Žal se vse to včasih ne izide v pričakovani smeri in takšen slab rezultat je zabeležila igra The Lamplighters League, založnik Paradox Interactive pa je teden po njenem izidu javno izkazal svoje razočaranje nad slabimi prodajnimi številkami in finančno luknjo, ki jim jo je povzročil ta naslov.
Igra The Lamplighters League je sicer v napovednikih obetala, saj se igranje vrtelo okoli grupe pustolovcev, ki so se leta 1930 borili proti zlobnemu kultu, zraven pa so poskušali izmakniti zaklade iz starodavnih templjev. Stvar je tako nosila pridih Indiane Jonesa, z dokaj prisrčno grafično podobo in naprednim poteznim bojem, za razvojem pa je stal studi Harebrained Schemes, ki je njega dni spočel solidno trilogijo RPG-jev Shadowrun, nato pa še en ločen naslov Battletech.
Žal pa The Lamplighters League ob izidu ni prejel ravno dobrih ocen, saj ga je mnogo kritikov označilo za podpovprečno igro, nakar smo ugledali še porazne številke na Steamu, saj je ob višku popularnosti igro naenkrat igralo samo 690 ljudi.
Paradox Interactive je nato v izjavi za javnost priznal, da je bila prodaja eno veliko razočaranje in da čeprav vidijo optimistične številke na servisu Game Pass, so na splošno naredili veliko finančno luknjo, ki znaša dobrih 21 milijonov evrov, ki jo bo zdaj pač treba požreti.
Za spletno stran PCGamer so nato še izjavili, da je Harebrained Schemes utrpel večje število odpuščanj, a so se ta zgodila poleti, še preden je končna igra prispela na prodajne police. Koliko ljudi je izgubilo službe založnik ni želel razodeti, a nek uporabnik foruma Resetera, ki naj bi bil bivši zaposleni studia, je zatrdil, da naj bi bilo odpuščene kar 80 % celotne ekipe.
The Lamplighters League tako drugega dela očitno ne bo dobil, je pa založnik potrdil, da bo igra še vedno prejela vse začrtane posodobitve.
No, ime prenovljene konzole ni podnaslovljeno z oznako Slim, a z nečim moramo označiti shujšani PlayStation 5, ki je bila najavljen včeraj in to preko enega dokaj ubogega videa in zapisa na na uradnem blogu.
Kaj je torej drugačnega na teh novih različicah konzole? Igralci bodo še vedno imeli na voljo dve varianti: eno debelejšo, ki v sebi vsebuje optični pogon za branje Blu-rayev in digitalno verzijo, ki tega ne vsebuje a je zaradi tega cenejša in tanjša. Sony pravi, da bosta obe konzoli po novem tanjši za 30 %, verzija z optično enoto pa bo tudi lažja za 18 %, digitalna pa celo za 24 %.
Oblika je nekako ostala enaka, je pa digitalna različica konzole zdaj pridobila na funkcionalnosti. Na desni strani bomo lahko odstranili panel in nanj priklopili optično enoto, če se bomo enkrat v prihodnosti premislili in si zaželeli gledanja Blu-rayev ali pa bi se odločili za kupovanje iger v fizičnih oblikah.
Kar se samih strojnih specifikacij tiče razlik napram starim modelom ne bo, razen v primeru digitalne verzije konzole, ki bo prostor za shranjevanje dvignila iz 800 GB na 1 TB. Igra pač postajajo večje, zato je vsaka nadgradnja diska dobrodošla, Sony pa je še potrdil, da bodo tudi nove različice konzole podpirale razširitev prostora preko nakupa specifičnih dodatnih SSD diskov.
Nova bo tudi možnost nakupa dodatnega vertikalnega stojala, ki bo združljiv z obema verzijama konzole. Brez skrbi: v škatli bomo še vedno prejeli plastično stojalo tako kot pri originalnih verzijah konzole, le da bo tole novo očigledno nekoliko kvalitetnejše.
Cene novih modelov ostajajo nespremenjene. Za model z že vključeno optično enoto bomo odšteli 549,99 €, za digitalno verzijo pa 449,99 €. Bralnik Blu-rayev bo zase zahteval 119,99 €, za stojalo pa bo treba primakniti še dodatnih 29,99 €. V začetku 2024 bo Sony začel prodajati tudi raznobarvne panele, ki jih bo zdaj, zaradi prenovljene oblike, lažje menjati, cene teh pa se bodo začele pri 54,99 €.
Datum izida je zaenkrat malce zmeden. Sony je namreč napovedal, da bosta prenovljeni konzoli izšli že enkrat v novembru, a samo za ameriški trg, medtem ko bodo ostale regije do svojih različic prišle v naknadnih mesecih. Američani se bodo tako prvi pozabavali pri skoku v svet shujšanih konzol, a njihova radost je nekam grenkobna, saj se bo pri njih digitalna različica konzole podražila iz 399,99$ na 449,99$.
Serija The Witcher je veljala za eno najbolj pričakovanih fantazijskih pripovedi v televizijskem formatu in pred premiero prve sezone so jo nekateri postavljali ob serije Igra prestolov. Zadeva potem ni dosegla pričakovanj in čeprav je bila 1. sezona še nekako dobra, je pri vsaki nadaljnji sezoni kvaliteta padla. Zanimivo je, da so na spletni strani Rotten Tomatoes mnenja kritikov in gledalcev ravno obratna: ko so denimo kritiki 2. sezoni skupno prisodili oceno 95 %, so ji gledalci podelili 55 %, a pri 1. sezoni je bilo ravno obratno: 68 % pri kritikih in 89 % pri občinstvu.
Oba tabora pa sta se strinjala, da je bila 3. sezona najslabša do sedaj, saj so ji kritiki prisodili še vedno visokih 78 %, gledalci pa so oceno znižali na vsega 19 %.
Kako je to nihanje kvalitete vplivalo na gledanje Netflix ne razkriva, a zdi se, da tudi ta pretočni gigant ni več preveč navdušen nad trenutnim stanjem. Njega dni so načrtovali še cel kup ločenih The Witcher projektov, ki bi jih nato povezali v neko skupno vesolje, od takrat pa se je situacija drastično umirila, saj za zdaj dela samo na novih sezonah glavne serije, medtem ko o kakšnih spinoffih ni več slišati ničesar.
In tudi glavna serija naj ne bi več dolgo trajala. Spletna stran Redanian Intelligence, ki se že dolgo bavi izključno z vsebino Witcherja in knjig, ki jih je spisal poljski pisatelj Andrzej Sapkowski, poroča, da naj bi po vseh komplikacijah stavke v Hollywoodu 4. sezona serije The Witcher snemanje začela v prvi polovici 2024, nakar naj bi po kratki pavzi skočili še v snemanje 5. sezone. Ta naj bi bila po njihovih virih tudi zadnja in naj bi v televizijsko obliko predelala knjige Baptism of Fire, Tower of the Swallow in Lady of the Lake.
5. sezon niti ni tako slab izkupiček za serijo, ki so jih z vsako sezono polzele ocene navzdol, prav tako pa snemanje ni potekalo po načrtih. V urnik je namreč posegel koronavirus, nakar se je med sabljanjem poškodoval tudi glavni igralec Henry Cavill. Ta je hlače Geralta zadnjič nataknil v aktualni 3. sezoni, medtem ko bo v naslednjih dveh njegovo vlogo prevzel Liam Hemsworth, kar bo spet razkurilo lep del oboževalcev.
Glede na novi razpored snemanja bo 4. sezona izšla šele enkrat v 2025, medtem ko bomo finale, če se vmes spet kaj ne zaplete, uzrli enkrat v 2026.
Letošnji februar je razveselil vse oboževalce studia FromSoftware, saj je ta priznani japonski razvijalec takrat najavil prvo razširitev za igro Elden Ring, ki je izšla leto pred tem in v 2022 pobrala cel kup nagrad – med drugim je prevzela tudi lovoriko za najboljšo igro leta.
Dodatek Shadow of Erdtree ob najavi ni postregel s praktično nobenimi informacijami: dobili smo uradno ime razširitve in eno samcato sliko, ki pa je vseeno bila dovolj, da je sprožila cel kup debat in teorij glede svojega pomena in kam točno nas bo odpeljala sveža razširitev.
FromSoftware od takrat ni izustil ničesar novega, YouTuber Ziostorm pa se je nedavno dokopal informacij iz strani nepreverjenih virov, ki naj bi nakazovale prvo večjo prestavitev in celo datum izida.
For context, this was shared with me before Geoff Keighley posted that he’d visited FromSoftware and that he’d gone to Japan to finalize plans for TGA.
Shadow of the Erdtree naj bi svoj prvi pravi napovednik pokazal na letošnji podelitvi nagrad The Game Awards, ki se bo odvila 7. decembra, poleg videa pa naj bi dobili še datum izida, ki naj bi se nato zgodil 5. februarja 2024. To so kar konkretne informacije, ki pa jih je treba vzeti z dobro merico soli, saj tudi Ziostorm ni preveč prepričan v svoje vire, a da ima v njih dovolj zaupanja, da je njihove besede delil z javnostjo.
It was very special to spend time with @fromsoftware_pr and see the brand new office – and the team’s well earned @thegameawards statues.
Predstavitev dodatka na The Game Awards bi bila sicer logična. FromSoftware se namreč izredno dobro razume z vodjo te prireditve Geoffom Keighleyjem, saj je Elden Ring svoj prvi igralni napovednik pokazal ravno na njegovem festivalu Summer Game Fest, medtem ko je bil njihov zadnji naslov Armored Core 6 razkrit ravno na lanskoletni podelitvi The Game Awards. Da je nekaj morda na tem je namignil tudi Geoff, ki je konec septembra obiskal pisarne FromSoftwara in morda je tam padla kakšna kupčija. Ziostorm je v svoji objavi na X-u dodal, da je te informacije glede izida prejel še preden je Geoff najavil svoj obisk japonskih kolegov.
Medtem ko čakamo na kakšno pravo razkritje pa se lahko zabavamo v lepi dozi soulslike izkušenj, ki so nam jih dostavili drugi razvijalci. Remnant 2 se še vedno čuti svež, Lies of P pa je prav tako dostavil kvalitetno igralno izkušnjo, že za jutri, 12. oktobra, pa je načrtovan izid novega naslova Lords of the Fallen.
VR sistemi obupno potrebujejo nove igre iz strani večjih založnikov, a zdi se, da so ti skorajda povsem opustili ta trg. Žalostno stanje je letos prikazala tudi nedavna konferenca Meta Connect, ki je igre praktično povsem porinila na stranski tir ter se raje osredotočila na druge stvari. Od napovedanih naslovov smo tako dobili zgolj vpogled v Asgard’s Wrath 2, ki bo izšel za Meta Quest 3, nosi lepo grafiko, a igralno ni res nič preveč posebnega. Dobro, dobili smo tudi nekaj utrinkov iz igre Assassin’s Creed Nexus, ki pa prav tako igralno ni videti preveč razburljiv in se zdi, kot da ga bomo igrali na tračnicah, namesto da bi raziskovali odprti svet.
Tako se morajo igralci zanašati na predelave in eno od teh je Zuckerberg najavil dve leti nazaj. Na sisteme Meta Quest 2 naj bi prišel slavni GTA: San Andreas, ki smo ga originalno igrali leta 2004, zadeva pa se je nato brž zapisala v anale igričarske zgodovine. Resda je to stara igra, a raziskovanje odprtega sveta bi tudi ob ostareli grafični podobi bilo hudo zanimivo, zraven pa bi lahko iz VR pogleda izkusili vse aktivnosti, ki jih ponuja San Andreas kot so vožnja avtov in letal, streljanje, letanje z raketnim nahrbtnikom in iskanje Big Foota po temačnem gozdu.
Zuck dve leti nazaj ni iz te predelave pokazal ničesar, situacija pa se medtem ni spremenila. V vsem tem času nismo dobili niti enega koščka novih informacij, kaj šele kakšne slike ali morda pravega napovednika in tudi na letošnji konferenci GTA: San Andreas ni bil omenjen niti z besedo.
O igri sta se na konferenci Meta Connect pozanimali dve največji strani, ki se ukvarjata z VR-om: UploadVR in Road to VR, predstavnik podjetja Meta pa je na obe vprašanji odgovoril, da trenutno nimajo novih informacij.
To ni preveč vzpodbudno in če bi ugibali bi rekli, da je bila zadeva preprosto preklicana. Originalno je bila najavljena za Meta Quest 2, zdaj pa je zunaj že naslednik tega VR sistema, tako da bi morala ekipa Rockstarja bodisi na novo prilagoditi že postorjeno delo ali pa so preprosto dvignili roke nad vsem skupaj in se Meti nehati oglašati na telefon.
Medtem pa se lahko pozabavamo z modom, ki v VR okolico prenese GTA 5. Mod je nastal izpod slavnega modderja Luka Rossa, najdete pa ga na sledeči povezavi.
Danes je pomemben dan za vse navdušence nad VR tehnologijo, saj se bodo na prodajnih policah uradno pojavila VR očala Meta Quest 3, ki jih nekateri pričakujejo že vse od izida Questa 2, saj pač nekateri ne morejo živeti brez bolj udobnih kontrolerjev in barvne prepustnosti.
Zadnja uradna konferenca Connect sicer ni postregla s kakšnimi velikimi presenečenji, zato bo Quest 3 bolj evolucija prejšnjih očal, ki jim je Meta pristavila razne bonuse iz dražjih očal Meta Quest Pro. Ena večjih razlik v primerjavi s prejšnjo generacijo so same verzije, ki bodo na voljo za nakup, saj je izginila tista, ki je ponujala shrambo velikosti 256 GB, tako da so po novem na voljo samo verziji s 128 GB in 512 GB pomnilnika.
Zaplete se pri tej najdražji in najboljši inačici, saj se zdi, da je Meta obljubljala preveč glede dobave in razpoložljivosti. Na Redditu se je pojavilo kar nekaj poročil razočaranih kupcev, ki so očala Meta Quest 3 prednaročili, takoj ko je bilo to možno, zdaj pa so dobili obvestila, da bo njihova pošiljka pošteno zamudila ali pa je bila kar naravnost preklicana.
Te težave se pojavljajo v vseh trgovinah in se tičejo izrecno verzije, ki v sebi drži 512 GB pomnilnika. Zamudo beležijo prednaročniki na Amazonu in tudi v slovenski trgovini Cyberpiggy najdražji model ne bo na voljo na dan izida. Razlog pri vseh je enak: dobavitelji trgovinam enostavno niso dostavili robe, zato vam tudi ti ne morejo nato prodati izdelka. Pri težavah ni izvzeta uradna stran, ki sicer dostavo v Slovenijo ne podpira, a če si izberemo denimo Nemčijo, lahko pri košarici vidimo, da je dostava očal predvidena šele za 30. oktober. Pri 128 GB verziji se te težave ne pojavijo.
Meta sicer kakšnega uradnega obvestila ni podala, tako da vam ne ostane drugega kot potrpežljivost, ob tem pa se lahko zabavate v zabavnem oglasu, ki je pred kratkim prispel v Japonsko.
