Založnik Ubisoft je na junijski predstavitvi iger Ubisoft Forward pokazal trenutno zbirko naslovov, ki jih imajo v izdelavi, a predstava je bila dokaj medla in jasno je, da Francozi trenutno nimajo res prave ideje kako razviti svoje obstoječe licence v nekaj, kar bi bilo kvalitetno in bi igralci dejansko pokupili. Zato so naredili to česar bi se lotili tudi drugi založniki v času takšne krize: vse napore vložili v eno franšizo, ki se bo vedno prodala.
V njihovem primeru je to Assassin’s Creed in poleg že najavljenih projektov naj bi bil pred kratkim odobren še en projekt, to pa je postala predelava igre Assassin’s Creed: Black Flag, ki je originalno izšla leta 2013 in je široka mesta zamenjala z ogromnim oceanom ter s tem navdušila vse tiste, ki so že od vedno zaljubljeni v zgodovino gusarske plovbe.
Black Flag med igralci uživa sloves kvalitetne igre, ki bi ji Ubisoft lahko nadel povsem drugačen naslov, saj igralno nima ravno velike povezave s cehom morilcev, ki smo jih spoznali v prejšnjih delih serije. Poudarek je na plovbi, opremljanju ladje z boljšimi topovi in morskimi spopadi z ladjami francoske ali angleške mornarice. Ko akcije ni, se lahko zabavamo v gledanju sončnih zahodov ali pa se tresemo ob nevihtah, ki na nas navržejo ogromne valove in tornade, vsake toliko pa se lahko spustimo v lov za kitom ali pa skočimo v raziskovanje potopljenih ladij, ki v sebi še vedno skrivajo zaklade.
Spletna stran Kotaku se je zdaj dokopala do informacij, da naj bi Ubisoft delal na predelavi ravno tega 10 let starega naslova, ki sem ga sam igral lani in je še vedno povsem igralen in v bistvu niti ne potrebuje neke prenove. Seveda se grafiko vedno da izboljšati in morda bi prav prišlo tudi nekaj prenove pri animacijah, lastniki konzol pa bodo veseli višje ločljivosti in meje sličic na sekundo.
Zdi se, da to ne bo samo preprosta olepšava, ampak polnopravna predelava, saj Kotaku pravi, da je nadgrajeni Black Flag še nekaj let od izida. Če govorice držijo, bo tole tretja predelava, ki jo trenutno paca Ubisoft: že dolgo je v razvoju predelava igre Prince of Persia: The Sands of Time, nadgradnjo pa naj bi dobil tudi originalni Splinter Cell.
Spletna stran Insider Gaming poroča, da naj bi Ubisft trenutno delal na kar 11 Assassin’s Creed igrah, seznam teh pa je sledeč:
Nihče me bo presenečen, če si bo igra The Lord of the Rings: Gollum izborila naslov za najslabšo videoigro leta 2023. Gollum je bil sicer že pred izidom obsojen na propad, saj nikomur ni bilo jasno, zakaj bi kdo zasnoval celo igro o morda enemu najbolj osovraženih likov znotraj franšize Gospodarja prstanov. Gollum je bil uradno najavljen leta 2019 in se je takrat hvalil kot za enega prvih naslovov, ki bo znal resnično izkoristiti moč naslednje generacije konzol, a ko je razvijalke Daedalic Entertainment začel objavljati igralne posnetke, so upi o kvalitetni igri hitro zgrmeli na dno.
Nakar je igra izšla in hitro postala predmet internetnih norčevanj, saj ni bila samo porazna grafika, ampak tudi igralne mehanike, medtem ko je bilo hroščev toliko, da so odvrnili tudi tiste najbolj goreče oboževalce franšize. Daedalic je kasneje izdal tudi uradno opravičilo in se zavezal k izdajanju popravkov, a te besede igralcem niso zadostile, prodaja pa ni dosegla pričakovanj.
Nemška spletna stran GameWirtschaft je tako prva najavila, da bo Daedalic Entertainment zaključil z razvojem iger. Preklicani so bili vsi projekti, ki so bili trenutno v razvoju, med njimi pa naj bi bila še ena Lord of the Rings igra, kodno imenovana It’s Magic. Tudi v tej bi spremljali potovanje znanega lika, ki ga do sedaj še nismo videli skozi njegove oči in ga zdaj tudi res nikoli ne bomo videli.
Daedalic Entertainment še ni bankrotiral, ampak bo od zdaj naprej služil samo kot založnik indie naslovov, a izguba internega razvoja bo zahtevala svojo ceno. Od 90 zaposlenih jih bo službo izgubilo 25, ki naj bi jim Daedalic zdaj poskušal zaposlitev dobiti pri drugih razvijalcih.
Daedalic Entertainment sicer na razvoj dogodkov gleda optimistično in zaplet označuje kot “novo zgodbo v dolgoletni zgodbi podjetja”. Razvijalec je namreč spočel že celo vrsto naslovov in v njihovem portfoliju najdemo kar nekaj kvalitetnih zadev: od serije avantur Deponia do predelave knjige The Pillars of the Earth iz leta 2018, ki na Metacriticu drži oceno 78.
Ko je “prva stran interneta” Reddit najavila mastno zaračunavanje dostopa do svojega API-ja, je veliko zunanjih aplikacij napovedalo, da so nove cene naravnost astronomske in da pod takšnimi pogoji delovanje teh preprosto ne bo mogoče. To je s sabo potegnilo glasen protest uporabnikov, saj te aplikacije omogočajo razne funkcije, ki jih uradna aplikacija ne podpira, hkrati pa vsebujejo orodja, ki olajšajo življenje moderatorjev.
Kljub vsem stavkam in praktičnemu nedelovanju nekaterih subredditov, saj so v protest stopili tudi moderatorji, se vodstvo Reddita ni premislilo glede te nove finančne strategije, ki je v veljavo stopila v začetku julija. Zaradi novih cen se je tako ugasnila popularna aplikacija Apollo, čigar lastnik Christian Selig je že prej opozoril, da bi glede na novo finančno politiko Apollo moral letno zaslužiti okoli 20 milijonov dolarjev, kar pa je praktično nemogoče. V skladu s tem je na Redditu spisal daljše poslovilno pismo in v žalost spravil lep delež uporabnikov – samo Apollo subreddita ima namreč več kot 800k naročnikov.
Poslovila se je tudi aplikacija BaconReader, ki je bila na sceni še dlje in je uporabnike na telefonih zabavala dolgih 12 let, če pa danes zaženete aplikacijo, vas bo pričakalo zgornje obvestilo, ki se uporabnikov zahvaljuje za uporabo, a da je dostop do API-ja preprosto predrag, tako da obratovanje ni več mogoče.
Pod rušo pa niso šle čisto vse aplikacije in nekatere se bodo poskušale rešiti preko sistema naročnine. V to smer gre aplikacija Now for Reddit, a osebje še ni najavilo cen in datuma prehoda na sistem naročnine. Skok na sistem naročnine je napovedal tudi Relay for Reddit in sicer v obliki nove aplikacije Relay Pro. Aplikacija je zdaj že na voljo in zase zahteva 3,69 € in je na voljo samo na Androidu, medtem ko še vedno obratuje tudi brezplačna verzija, ki pa so ji seveda šteti dnevi.
Naročnine so tako rešilna bilka nekaterih aplikacij, a uporabnikom te spremembe niso preveč všeč, saj na koncu koncev denar od njih ne bo romal na račun samega razvijalca, ampak v naročje Reddita, tako da bodo protestniki na koncu nakazovali denar tistemu proti kateremu v bistvu protestirajo.
Franšiza iger Final Fantasy se že kar nekaj časa bori z iskanjem svoje prave identitete. Dolgoletna serija ima sicer svoje korenine trdo zasidrane v žanru japonskih RPG-jev, a založnik Square Enix se je odločil serijo bolj približati zahodnemu občinstvu, zato je zlagoma začel spreminjati igralno formulo. Najprej se je poslovil potezni boj, ki je preklopil na nekakšno mešanico poteznega in akcijskega načina, nakar smo s predelavo igre Final Fantasy 7 prišli do točke, ko je potezni način skorajda povsem poniknil in smo ga gledali samo še pri sprožanju specialk.
Final Fantasy 16 se od svojih korenin najbolj umakne, zato jRPG prvin tule praktično ni več. Boj je zdaj povsem akcijski in še najbolj spominja na serijo Devil May Cry, zgodba pa je postala bolj odrasla in se več kot očitno zgleduje po knjigah in seriji Igra prestolov. Novi pristop vsekakor doda franšizi nekaj prepotrebne svežine, kar pa ne bo po godu vsem tistim, ki imajo radi razvoj lika in uživajo v razvoju sveta, ki se kroji glede na naše odločitve.
Razvojna ekipa: Square Enix Založnik: Square Enix Platforme: PS5 Nakup: Uradna stran Datum izida: 22. junij 2023 Igrano na: PS5
VIDEO RECENZIJA
Za razliko od petnajstega dela, ki se je dogajal v sodobnem času, nas šestnajsto poglavje vrne v srednji vek dežele Valisthea, ki ji vladajo različna kraljestva, vsa med njimi pa se potegujejo za moč kristalov Mother Crystals. Seveda to s sabo potegne kar nekaj zamer, tako da se v tem svetu neprestano vrtijo raznorazne politične spletke, ki se tičejo tudi našega glavnega junaka Clivea Rosfielda, princa ter naslednika prestola kraljestva Rosaria, ki je hkrati tudi ščitnik svojega mlajšega brata Joshue, ki govori s tako prisrčnim in nedolžnim glasom, da ti je v prvi minuti že jasno, da ga bo bodisi nekdo ugrabil ali pa kar ubil.
Igra nam v uvodnih urah lepo predstavi delovanje tega fantazijskega okoliša, kjer je magija sestavni del vsakdanjega sveta in je lahko hudo uničujoča. Tisti najbolj posebni izbranci se imenujejo Dominanti, njihova posebnost pa je vihtenje moči Eikonov in preobraženje v njihove mnogokrat titanske podobe. Vsak Dominant lahko v sebi nosi samo enega Eikona, ti posebneži pa niso nesmrtni, kar izveste že kaj kmalu na začetku, ko še šmrkavi Clive dobi svojo prvo večjo misijo, a ta ne gre po načrtih, zato še leta kasneje iščemo maščevanje za tistim, ki je grobo posegel v našo družino.
Naleteli boste na nekaj že znanih pošasti, ki pa jih boste pretepali v novem bojevalnem sistemu.
Zgodba je dokaj zakomplicirana in razvijalec nam že v prvi uri igranja nameče cel kup različnih imen ljudstev, vladarjev, Eikonov in razmerja med magičnimi uporabniki, tako da se zna hitro zgoditi, da začnete med sabo mešati vse te neznane pojme. K sreči se je razvijalec odločil v igro vdelati priročno mehaniko imenovano Active Lore, ki je v bistvu posebna enciklopedija, ta pa ima označene tiste trenutno najbolj pomembne pojme, ki držijo kratke razlage. Active Lore lahko prikličete pred sebe kadarkoli – tudi sredi vmesnih sekvenc, tako lahko odpravite vsaj nekaj štorijalne zmede in dobite vpogled v zgodovino sveta in nekaterih glavnih oseb.
Za razliko od petnajstega dela se Final Fantasy 16 ne odvija v odprtem svetu, ampak boste skakali skozi niz kratkih stopenj, ki so dokaj premočrtne. Vsake toliko sicer lahko skočite iz glavne poti in malce raziskujete, a kakšne resnične svobode ne boste našli, niti niso stranske poti kdo ve kako zanimive, saj vsebujejo kvečjemu samo kakšno skrinjo, ki vam prinese zlatnike ali surovine. Oboje vam pride prav pri kupovanju in nadgrajevanju opreme, a ta del igre ni kdo ve kako globok, je pa nujno potreben, saj boste brez boljših sabljic v boju tenko pisali.
Sistem Active Lore vam bo pojasnil marsikak dogodek v igri, dobili pa boste tudi vpogled v zgodovino sveta in nekaterih likov.
Final Fantasy 16 namreč ni ravno lahka igra. To je akcijska pretepačina, kjer izvajamo lahke napade, te kombiniramo z raznimi specialkami, zraven pa še vrtimo posebne moči Eikonov, ki jih boste nabrali skozi preigravanje kampanje. Uporabniški vmesnik je dobro zasnovan, tako da med preklapljanjem moči ne boste imeli težav, veliko pozornosti pa bo treba nameniti tudi bojevalni areni, saj je treba pametno napadati, se izmikati, parirati udarce ter imeti nasprotnika ali šefa ves čas na pecljih. Pri pretepanju je najbolj pomembno zbiti vzdržljivost nasprotnika, za te namene pa je treba uporabiti več trikov. Ko mu vzdržljivost prepolovimo, mu začnemo zadajati dvojne poškodbe, ko pa ga povsem izčrpamo, pa ga za nekaj časa onesposobimo, takrat pa je dobro nanj navaliti z vsem kar imamo.
Pri vsem tem vam bodo pomagali tudi vaši spremljevalci, ki jih boste nabrali tekom kampanje. Ti so odlično spisani, imajo svoje lastne osebnosti in nam v boju pridejo hudo prav. Neposredno jih sicer ne moremo nadzorovati, saj bi bilo v tem primeru preprosto preveč skakanja po menijih, kar bi zmotilo potek boja, a tudi sami znajo zase kar dobro poskrbeti.
Kompanjoni so odlično spisani in Cid je eden najboljših likov znotraj ne samo te igre, ampak Final Fantasyja na splošno.
Boj je resnično zabaven in čeprav na začetku postane že malce utrujajoč, se zadeve zopet popestrijo, ko dobite dostop do novih moči Eikonov. Potem so tu šefi, ki so pravi vizualni spektakel, ti večji grdavži pa zahtevajo tudi nekaj QTE sekvenc, v katerih je treba ob pravem trenutku stisniti sorodno tipko. Ta del se mi je zdel malce nepotreben, saj se mi QTE sekvence zdijo zastarele, a ne morem ugovarjati fantastičnim bojevalnim animacijam, ki jih prinesejo s sabo.
Malce manj navdušen sem bil nad RPG aspekti igre, ki jih je tule veliko manj kot v prejšnjih naslovih. Clive sicer pridobiva stopnje, a statistike se mu zvišajo same od sebe, na nas pa je samo to, da izberemo njegove posebne veščine. Vendar pa je svet tako linearen, da se nam nikoli ne zdi, da res na poseben način razvijamo svoj lik, kakšnih odločitev tekom igranja tudi ne boste sprejemali, manjka pa tudi kakšna res unikatna oprema, ki bi jo našli med raziskovanjem. Vse dobite sproti ali pa pokupite v trgovini, saj kot rečeno priložnosti za raziskovanje ni, stranske naloge pa so res ubožne in malce spominjajo na nekaj, kar bi gledali v MMO-ju Final Fantasy 14. Sicer te naloge kasneje lepo dopolnijo glavno štorijo, a vseeno bi bile lahko za igranje malce bolj raznolike.
Tudi oklepa ne boste menjali sami, lahko pa nase navesite tri dodatne kose opreme, ki se delijo na prstane in ogrlice. Square Enix je tule storil nekaj zanimivega, saj vam na začetku podari kose opreme, ki so v bistvu težavnostne stopnje: en prstan vam denimo podari možnost samodejnega izmikanja, spet drug omogoči avtomatsko proženje specialk enega od spremljevalcev. Gre za zanimiv sistem lajšanja kampanje, če vam je ta pretežka, a po drugi strani se boste s temi pomagalniki morali odreči prstanom, ki dejansko zvišajo statistike našega lika.
Grafično je tole čudovit naslov. Pripravite se na gledanje ogromnega števila vmesnih sekvenc.
Grafično je tole najlepši Final Fantasy do sedaj. Gre za resničnega predstavnika naslednje generacije iger, ki bi na konzoli PlayStation 4 verjetno kazala diapozitive. Na izbiro sta dva grafična načina: en za večjo ločljivost in drugi, ki to zmanjša a dvigne sličice na sekundo. Za tako hitro igro sem se seveda poslužil slednjega, a tudi pri tem sličice na sekundo niso bile povsem stabilne in včasih se je začutilo, da sem padel pod tridesetico. Pohvaliti moram še zvok in glasovno podajanje, saj se mi zdi to prvi Final Fantasy, kjer so angleški govorci presegli japonske. Navdušil me je predvsem Ralph Ineson, ki je s svojim globokim baritonom lik Cidolfusa naredil za mojega najljubšega, dobro pa so se odrezali tudi drugi. Končno smo tudi dočakali Final Fantasy, kjer govorci med dialogom ne spuščajo celega kupa medmetov, tako da “ahanja” “huhanja” tule ni, kar je rana, ki bo očitno krasila tudi drugi del predelave Final Fantasy 7.
Final Fantasy 16 v serijo prinese nekaj prepotrebne svežine, a želim si, da zaradi tega ne bi bilo treba plačati davka v obliki linearnih stopenj in manjše svobode pri razvoju lika. Igra je vsekakor vredna svoje cene in vam bo pri enem igranju prinesla desetine ur zabave, po končani zgodbi pa se lahko takoj vržete v ponovno preigravanje preko opcije New Game+, ki je v igro že vgrajena.
Razvijalec Fallen Leaf je povsem sveža ekipa ustvarjalcev, ki za sabo še nima izdanega projekta. To se bo spremenilo kaj kmalu, saj bomo že avgusta lahko začeli preigravati njihov prvi naslov Fort Solis, ta pa se bo uvrščal v žanr psiholoških znanstveno-fantastičnih trilerjev.
V igri bomo v vlogi Jacka Learyja odpotovali na zapuščeno postajo na Marsu, kjer je nekaj šlo narobe, zato je postaja zdaj temačna in praktično povsem zapuščena. Raziskovali ne bomo samo površino baze, ampak se bomo spravili tudi pod površje rdeče zemlje, kjer nas čakajo nove grozote. Pobeg iz postaje ne bo mogoč, saj se zunaj približuje ogromna nevihta, zaradi česar se bomo še bolj zaprli v izoliranost temačnih hodnikov in zračnih jaškov, iz teme pa bo na nas ves čas prežala neka nevidena nevarnost.
Fort Solis se glede na zapisano in prvi izdani napovednik sliši kot nekakšna kopija igre Dead Space, a razvijalec pravi, da temu ni tako, saj so se bolj zgledovali po igrah tipa Firewatch in Until Dawn. To pomeni, da nas čaka veliko raziskovanja in bolj malo boja, zaradi psihološkega vidika zgodbe pa se bomo ves čas spraševali, ali se grozljive reči okoli nas zares dogajajo ali pa smo zaradi izoliranosti začeli padati v norost, ki nas bo slej ali prej tudi izropala kisika.
Poleg zanimive zgodbe je Fort Solis izpostavljen tudi na račun bogate zasedbe glasovnih igralcev. Vlogo Jacka bo zasedel Roger Clark, ki se ga spomnimo kot Arthur Morgana iz igre Red Dead Redemption 2, pridružila pa se mu bosta še Troy Baker, ki je v The Last of Us odigral Joela in Julia Brown iz igre Last Kingdom.
Fort Solis bo bolj kratka avantura, ki jo bomo lahko dokončali v samo enem daljšem preigravanju, to pa je tudi eden prvih naslovov, ki bo v celoti izdelan znotraj pogona Unreal Engine 5.
Igra izide 22. avgusta za PC, PlayStation 5 in začuda tudi Maca, zaman pa jo boste iskali na konzoli Xbox Series X.
Kot vsaka stvar dandanes bomo tudi za uživanje v VR vsebini največ potegnili iz tega, če nekemu titanskemu podjetju mesečno primaknemo nekaj evrov. Podjetja takšne naročnine naravnost obožujejo, saj so ti mesečni izdatki dovolj majhni, da nekateri uporabniki sčasoma pozabijo, da so na zadeve sploh naročeni, čez leta pa se takšnih ljudi nabere dovolj, da se v blagajne podjetij preteče milijone evrov.
Skratka, podjetje Meta je najavilo – oziroma je to storil kar njen direktor Mark Zuckerberg – da je zdaj omogočena naročnina na servis Meta Quest+, ta pa je namenjen vsem tistim, ki se zabavajo na VR napravah Quest 2 in Quest Pro, zadeva pa bo nato omogočena tudi na prihajajočih očalih Quest 3, ki imajo načrtovan izid za letošnjo jesen.
Meta Quest+ bo deloval na podoben način kot denimo naročnina na Sonyjev servis PlayStation Plus. V zameno za mesečno naročnino, ki tu stane 7,99 € mesečno oziroma 59,99 € letno, boste vsak mesec dobili dve novi igri, ki ju boste lahko nato preigravali po mili volji vse do takrat, ko boste držali aktivno mesečno naročnino. Če to slučajno vmes prekinete, boste izgubili dostop do teh iger, a če se naročite nazaj vam bo dostop do preteklih naslovov ponovno omogočen.
Zanimivo je, da Meta namesto iger tule uporablja izraz “aplikacije”, kar morda zna pomeniti, da mesečno ne boste dobili dostopa samo do iger ampak tudi do aplikacij, ki vam omogočijo kakšno drugačno interakcijo znotraj VR svetov. No, za prvi mesec boste vsekakor dobili igri, pionirki na tem področju pa sta postali Pistol Whip in Pixel Ripped 1995. Obe igri se štejeta v julijsko ponudbo, v avgustovski ponudbi pa vas čakata igri Walkabout Mini Golf in Mothergunship: Forge.
Meta je za začetek uvedla tudi akcijsko ceno, ki stane vsega 0,92 € za prvi mesec. Ponudba velja samo za tiste, ki se boste za naročnino Quest+ odločili do 1. avgusta, tako da imate za razmislek še nekaj časa.
Razvijalca Frictional Games spremljam že dolgo in njegove igre sem preigraval dolgo pred tem, preden je prišel do svetovne slave preko igre Amnesia: Dark Decent, ki je postala popularna predvsem na račun tega, da je strašila streamerje. Frictional sicer igralno formulo grozljivk ni bistveno spreminjal vse od leta 2007, ko so spočeli svojo prvo igro Penumbra: Overture, a njihovi oboževalci tega od njih niti ne zahtevajo.
Vendar pa vse njihove igre niso bile uspešnice. Morda njihov najboljši izdelek se je rodil leta 2015, ko je ven prišla odlično zamišljena znanstveno-fantastična pripoved SOMA, ponovna oživite serije Amnesia pa se je zgodila leta 2020 in velja za njihovo najmanj kvalitetno igro. Frictional se je odločil krivico popraviti preko novo izdane igre Amnesia: The Bunker, ki je vsekakor pogumen korak v malce drugačno smer, a morda ravno zaradi tega nad njo ne bodo navdušeni vsi, saj izvedba igralne formule ni bila dovolj premišljena in zna občasno namesto strahu povzročati frustracije.
Razvojna ekipa: Frictional Games Založnik: Frictional Games Platforme: PC, PS5, PS4, XSX, XO Nakup: Steam Datum izida: 6. junij 2023 Igrano na: PC
NAPOVEDNIK
The Bunker nas postavi v redko obiskane jarke 1. svetovne vojne, v igri pa boste prevzeli vlogo francoskega vojaka Henrija Clementa, ki ga sredi srdite bitke raznese eksplozija, Henri pa se po njej zbudi sredi bunkerja, ki se nahaja globoko pod zemljo. Nikjer naokoli ni nobenega živega bitja in kmalu spoznamo, da nam bodo družbo delale samo tema, podgane, trupla in neka neznana pošast, ki nam je rada neprestano za petami, a se skriva ravno izven našega vidnega polja.
Igralna formula sledi predlogi preteklih Amensia iger. Naš Henri trpi za amnezijo, tako da se preteklih dogodkov ne spominja preveč dobro, njegovo zgodovino bivanja znotraj bunkerja pa bomo razkrivali preko okoli posajenih zapiskov, ki jih je občasno spisal sam Henri, ne manjka pa niti sporočil ostalih prebivalcev podzemnega oporišča, ki so nato izginili neznanokam. Ti zapiski so v bistvu naš edini način za spoznavanje zgodbe, saj kakšnih vmesnih sekvenc ne boste našli, zapuščena sporočila pa so v bistvu koščki sestavljanke, preko katere nato razrivamo usodo vseh naokoli preperelih trupelc.
Igra vam že takoj na začetku da vedeti, da brez generatorja ne boste daleč prišli.
Na začetku nam je jasno zgolj to, da teh ljudi niso pobili neki tuji vojaki, ampak neka zver, ki jim je iz nog in rok naravnost olupila meso. Dobro bi bilo torej iz bunkerja pobegniti, a kaj, ko je edini izhod zapečaten s skalami, edina rešitev za odpravo tega problema pa je TNT in sprožilec zanj, oboje pa se skriva nekje v temi.
K sreči naš Henri ni povsem nemočen. Ob boku mu stoji zvesti revolver, hitro pa najde ročno svetilko, ki pa jo je treba ves čas navijati. Problem je v temu, da so naboji za naše orožje praktično neobstoječi, svetilka pa zna samo za kratek čas razsvetliti prostor, a ne more poganjati naprav. Dobro potem, da kmalu na začetku naletimo na generator, ki osvetli skoraj celotni bunker in s tem prežene stran nevarne sence, a generator zahteva bencin, ki ga ni neomejeno in ko ga zmanjka, se ugasnejo tudi luči.
To je problem, saj ko se okolica zavije v temo stvari postanejo hudo nevarne. Med prvo uro raziskovanja boste ves čas slišali dihanje neke zveri, ki pa se skriva po temi, ne traja pa dolgo, da postane malce manj sramežljiva in vas začne neumorno zasledovati. Ko vas dobi v roke je igre običajno konec, kar ni samo strašljivo ampak tudi zamudno, saj igra ne omogoča samodejnega shranjevanja, ampak se je treba poslužiti ročnega shranjevanja, to pa je na voljo samo v posebni sobi, ki je v bistvu tik ob generatorju.
Pred pošastjo se lahko skrijemo, a nobeno skrivališče ni povsem varno.
Osnovni zaplet igralne formule je tako predstavljen. Igra od nas zahteva veliko raziskovanja temačnih hodnikov in zaprašenih sob, vendar bo to najbolj efektivno samo takrat, ko gorijo luči. Med tem omejenim časom se je tako pametno podvizati, a ne preveč, saj je monstrum občutljiv tudi na naše hitre korake in čeprav mu svetloba ni kaj preveč všeč, ga ta ne bo preprečila, da se zapodi za vami. A spet če se boste preveč obotavljali vas zna zaliti tema, pošast pa takrat veliko bolj podrobno preiskuje okolico in je še bolj nevarna. Pred njo se je moč skriti v omare ali pa pod razne postelje, a nič od tega ni 100 % rešitev, saj zna grdavž polomiti omare in vas izvleči izpod mize. Takrat je pobeg mogoč, a se bo največkrat končal fatalno, če pa ste ob tem ranjeni se znajo za vami zapoditi tudi podgane, ki vas lahko ubijejo in hkrati monstruma opozorijo na vašo lokacijo.
The Bunker na žalost ne vsebuje nobenih klasičnih ugank, a bo treba pobrati cel kup predmetov, ki vam nato odprejo pot naprej. Vse to bo treba tlačiti v zelo omejen inventar, tako da se bo treba včasih odločiti, da kakšno stvar pustite za sabo. Skoraj vsaka pobrana zadeva pa vam lahko pride prav, tako da je žongliranje s surovinami včasih kar naporno. Zapuščene cunje lahko denimo uporabite za kreiranje obližev, bencin za polnjenje generatorja in bombe pridejo prav za. No, eksplozije. Med raziskovanjem boste naleteli na veliko zaklenjenih vrat, ki jih boste mestoma lahko razstrelili ali pa razbili z opeko, a spet so to glasne stvari, ki znajo pritegniti neželeno pozornost nekoga drugega. Ves čas ste tako živčni, saj vas bodisi zasleduje monstrum ali pa se odštevajo zadnje sekunde brnenja generatorja. Boste preostali čas svetlobe izkoristili za hitro pretikanje še zadnje sobe ali pa bi raje pobegnili v zavetje varne sobe, kjer lahko shranite igro?
Atmosferičnost je vrhunska, še posebej jo boste cenili tisti, ki obožujete občutke izoliranosti in filme tipa The Thing.
Grafično gledano je tole lep naslov, vendar boste morali lepoto odkriti v enolični okolici bunkerja. Igra vas namreč ves čas drži zaprtega v te klavstrofobične hodnike podzemlja, tako da kakšne raznolikosti stopenj tule ne boste našli. Je pa zaradi tega atmosferičnost dogajanja na res visoki stopnji, saj je občutek izoliranosti skorajda popoln, glasbe ni nobene in tišino mrtvih rovov včasih prekinejo samo eksplozije na površju, ki nas opomnijo, da smo še vedno sredi aktivne bitke. Pohvaliti je treba še zvočno sliko, ki morda res ne vsebuje kakšne napete glasbe, a te niti ne potrebuje. Včasih je dovolj že to, da med pretikanjem neke sobane nenadoma slišiš nek sumljiv zvok in nato ugotoviš, da so bili to v bistvu samo tvoji koraki. Ob tem spoznanju se malce umiriš, a nato crkne luč, nakar naviješ svojo ročno svetilko, iz teme pa nato zaslišiš jezno dihanje “nečesa”.
Med raziskovanjem bunkerja boste naleteli tudi na eksplozivne pasti, ki jih ni moč razorožiti, a lahko ponagajajo zasledujočemu monstrumu.
Amnesia: The Bunker postreže z lepo dozo strahu in mehanika skrivanja in polnjenja generatorja je vsekakor zanimiva, a verjetno ne bo všeč vsem, saj imaš včasih enostavno dovolj neprestanega navijanja ročne svetilke in skrivanja. Tudi sama zgodba vas ne bo odpihnila, res prav pa bi prišle kakšne uganke oziroma še kakšna dodatna igralna mehanika, ki bi malce popestrila dogajanje. K sreči se vse skupaj ne vleče preveč in konec boste ugledali v nekako šestih urah igranja, v ponovno igranje pa vas vabijo kode za vrata in omarice, naokoli postavljene pasti in predmeti, saj je to ob vsakem igranju naključno generirano.
No, tole pa je lepo presenečenje. Ko razvijalec napove spremembo datuma izida smo že navajeni, da je bila zadeva bržkone zamaknjena v leto 2024, a razvijalec Larian se je obrnil proti vetru in včeraj napovedal, da bo njihov težko pričakovani RPG Baldur’s Gate 3 v bistvu izšel skoraj mesec prej kot pa je bilo sprva napovedana.
Originalni datum izida je bil 31. avgust, po novem pa bomo tretji del te epske fantazijske avanture igrali že od 3. avgusta dalje. Novica je ugodna samo za tiste, ki se boste preigravanja lotili na PC-ju, saj bo verzija za PlayStation 5 doživela malce zamika in bo po novem izšla 6. septembra.
Larian je spremembo datuma napovedal na Steamu, zraven pa pridodal razlago, da bodo igralci tako igro dobili na datum, ki jim bo omogočal več svobode pri igranju. Povedano po domače: Larian se je s tem izognil direktnemu spopadu z igro Starfield, ki izide 6. septembra, dva tako velika RPG-ja pa bi igralcem povzročala glavobol, Starfield pa ima za sabo tako močno oglaševalsko kampanjo, da zna ta zarezati celo v prodajo igre Baldur’s Gate 3.
Tretje poglavje serije Baldur’s Gate je v izdelavi že nekaj let in je prav tako že dolgo dostopna za igranje preko sistema Early Access. Larian, znan po svojem dvojcu iger Divinity: Original Sin 1 in 2, si je za uravnoteženje igralne formule in oblikovanje zgodbe vzel svoj ljubi čas in če ste se med tem časom izogibali kvarnikom in Zgodnjemu dostopu, potem bo čez pičel mesec ves vaš napor končno tudi poplačan.
Baldur’s Gate 3 izide na PC-ju in konzoli PlayStation 5, medtem ko naj bi bila verzija za Xbox Series X prav tako v izdelavi, a se je pri njej zapletlo zaradi konzole Xbox Series S, ki preprosto ni dovolj močna za sodelovalno igranje dveh igralcev. Ti problemi se zdaj razrešujejo, a bodo potrebovali nekaj mesecev, Xboxaši pa se bodo medtem zabavali v Starfieldu, ki bo umanjkal na konzoli PlayStation 5.
Podjetje Valve se je včeraj odločilo zagnati svojo vsakoletno razprodajo digitalne trgovine Steam in tako je pred nami spet stotine naslovov, ki se po znižanih cenah poskušajo izboriti za našo pozornost. Na seznamu znižanj boste seveda videli nekaj starih znancev, a tu je tudi nekaj novejših naslovov, ki se do sedaj prodajajo po največjih znižanjih doslej.
Sem notri lahko zlahka uvrstimo igro Call of Duty: Modern Warfare II, ki dostavi dobro kampanjo in nekaj večigralskih dobrot, vse to pa zdaj preigrate po -45 % znižani ceni na 38,49 €. Nakar je tule še Red Dead Redemption 2, ki trenutno stane 19,79 € in če držijo trenutne govorice bo tole lep spremljevalec predelavi prve igre, ki naj bi bila kmalu tudi uradno najavljena.
Cyberpunk 2077 je še ena tistih iger, ki je dobila zdaj dovolj popravkov, da se ji splača ponuditi priložnost za igranje – še posebej to velja za ceno 29,99 €. Ena najboljših predelav zadnjih let sliši na ime Dead Space, tej pa je zdaj bila odrezana cena za -30 % in jo lahko pridobite za 41,99 €.
Od novejših iger sta znižani še Jedi: Survivor, ki trenutno stane 52,49 € in EA-jev klon Monster Hunterja, ki sliši na ime Wild Hearts, ta pa je znižana za -40 % na 41,99 €. A to so samo tisti največji naslovi, saj je znižanih cel kup drugih biserov, ki so morda malce starejši, a še vedno hudo zabavni. Zasvojljivi Civilization VI je denimo znižan za kar -90 % na samo 5,99 €, iz te cene pa lahko potegnete stotine ur strateškega igranja, ki ga nato lahko še razširite preko nakupa prav tako znižanih DLC-jev.
Valve se je odločil tudi znižati ceno svoje prenosne naprave Steam Deck, ki je na voljo v treh različicah, vsaki od teh pa je bila posekana cena. Najcenejši model, ki na sebi nosi 64 GB prostora zdaj stane 377,10 €, za 256 GB bo treba odšteti 466,65 €, medtem ko najdražji model, z 512 GB prostora in zaslonom, ki ne blešči po novem stane 543,20 €.
To je samo nekaj izbrancev, polno ponudbo pa najdete na uradni strani. Razprodaja se izteče 13. julija.
Razvijalec FromSoftware trenutno dela na vsaj dveh večjih projektih: dodatku za igro Elden Ring, o katerem ne vemo praktično še ničesar in povsem novem delu serije Armored Core, o kateri pa se ne govori ravno veliko pa čeprav je izid čez pičla dva meseca.
Razlog za pomanjkanje novic glede igre Armored Core 6: Fires of Rubicon: za razliko od prejšnjih FromSoftwarovih iger tole ne bo namreč Soulsborne naslov, ampak igra z ogromnimi roboti, ki se bo igrala povsem drugače kot pa kakšen Elden Ring.
Novi igralni napovednik nam pokaže zadevo v akciji, posnetki pa so vzeti iz ene bolj zgodnjih misij. Nadzorovali bomo ogromnega in dokaj okretnega robota, ki bo lahko streljal rakete in z nasprotniki poračunal tudi od bližje. Po tleh se bomo lahko pomikali preko počasnega korakanja, raketni pogon pa bo nekakšen tek in zaradi njega bomo lahko drsali po površini in se celo dvignili v zrak, ves čas pa bo treba biti pozoren na sovražnika, nanj streljati in se hkrati izmikati tujim projektilom.
Pri bojevanju bo veliko vlogo igrala mehanika “stagger”, kar pomeni, da če bomo mehanske konzerve dovolj hitro zaporedoma zadeli z izstrelki, bo ta za nekaj časa onesposobljen, nakar mu bomo lahko zadali kritične udarce. Zadeva spominja na boj iz igre Final Fantasy 16, le da tukaj to pravilo velja tudi za nas, tako da če se ne bomo dobro izmikali, nas bodo projektili zabili v tla, letanje nam bo odvzeto, vmes pa bodo na nas padali udarci s kritičnimi poškodbami.
Armored Core 6 je videti kot naslov za specifičen tip igralca, ki ima rad ogromne robote, njihovo nadgrajevanje in mu ni odveč se poditi po mehanskih kompleksih. Okolica je v igralnem napovedniku videti nekam enolična in tudi nasprotniki niso bili nekaj preveč raznovrstni, a kot rečeno, posneto je vzeto iz ene od zgodnjih stopenj in morda se stvari kasneje malce bolj razgibajo.
Je pa čudno, da v tem igralnem posnetku nismo dobili nobenega vpogleda v uporabniški vmesnik, saj Armored Core 6: Fires of Rubicon izide že 25. avgusta za PC in konzole trenutne ter prejšnje generacije.
Franšiza Blader Runner je izjemno popularna, a vsebinsko hudo revna. Prvi film smo dobili leta 1982, nakar smo na nadaljevanje morali čakati vse do leta 2017. Kar se tiče iger nam je Westwood Studio leta 1997 prinesel eno pustolovščino, ki je šele lani dobila obnovo, to pa je od neke večje vsebine vse kar je. Franšiza torej dobiva novo vsebino, le da morate na njo počakati nekaj desetletij.
Založnik Annapurna Interactive je včeraj v svoji lastni konferenci napovedal nekaj svojih naslovov, ki nas čakajo v prihodnosti in med razodetimi naslovi je bila tudi igra Blade Runner 2033: Labyrinth, ki bo postala tudi prvi naslov, ki bo razvit znotraj založnika Annpurna Interactive in ne kakšnega zunanjega studia.
Kratki dražilnik ni preveč zgovoren in ne pokaže nobenega igranja. Nastopali bomo očitno v vlogi nekega detektiva, ki bo moral preko raziskovanja razkriti neko skrivnost. V videu lahko vidimo slavno pregledovanje scen preko katodnih monitorjev, nakar vidimo v temi nekega volka, ki očitno nekaj pomeni, a zaenkrat še ne vemo kaj. Na Steamu Labyrinth nosi oznake “avantura” in “raziskovanje”, tako da bo morda zadeva malce spominjala na tisto pustolovščino iz leta 1997. Vsekakor so tu prisotni vsi drugi prepoznavni elementi Bladerunnerja, kot je denimo turobna glasbena spremljava, ogromna okna, ki jih prečesavajo reflektorji letečih plovil in veliko ogromnih reklamnih panojev. Zgodba se bo odvijala po dogodku, imenovanem The Blackout, ko so nad Los Angelesom detonirale jedrske rakete, kar je zbrisalo strežnike podjetja Tyrell Corporation, ta pa je primarno zaslužen za izdelovanje replikantov.
Blade Runner 2033: Labyrinth žal še nima datuma izida, tako da bo treba najprej počakati na kakšen igralen posnetek, Annapurna Interactive pa več informacij obljublja v prihajajočih mesecih.
Razvijalec Rockstar je leta 2010 vsem PC-jašem pokazal sredinca in svoj kavbojski naslov Red Dead Redemption izdal samo za konzoli PlayStation 3 in Xbox 360. S tem so se začela dolgoletna ugibanja o temu, kdaj bo zadeva naposled uradno prispela tudi na PC, vendar pa predelave ni in ni bilo. Govorice niso potihnile niti leta 2018, ko je izšlo nadaljevanje Red Dead Redemption 2, ki je kasneje vendarle prispelo tudi na računalnike, a s sabo ni prinesla izvirnika, ki zaenkrat ostaja ujet na konzolah predprejšnje generacije.
Zadnje konkretne govorice o morebitni predelavi smo slišali lani julija in te niso bile dobre. Rockstar naj bi res razmišljal o predelavi iger Red Dead Redemption in GTA 4, a ker je bila predelava Grand Theft Auto: The Trilogy tak polom, naj bi se založnik Take-Two premislil in ukinil nadaljnje takšne projekte.
Vendar pa jih morda ni povsem vrgel v koš. Spletna stran Gematsu je opazila, da je korejski odbor za starostne oznake v svojo podatkovno zbirko 15. junija vnesel novo klasifikacijo CC-NV-230615-001 in to ravno za igro Red Dead Redemption. Pri korejski klasifikaciji pomeni oznaka “NV” konzolno igro, za PC-je pa se uporablja “NP”, a čeprav je oznaka za konzolni naslov, to ne pomeni, da zadeva ne bo izšla za PC.
So the Korean rating board stuff could be the first sign that work on RDR1's remaster/next-genport got unpaused at some pointt in the last year.
To je povsem nova klasifikacija igre, kar pomeni izdajo igre, ki je do sedaj še nismo dobili. Klasifikacije za originalno igro na konzolah Xbox 360 in PlayStation 3 in za kolekciji Undead Nightmare Collection in GOTY Edition obstajajo ločeno, tako da je pred nami oznaka za povsem svež vnos, za katerega bi bilo bolj malo smisla če ne bi Take-Two pripravljal novo izdajo igre.
To je zaenkrat najbolj uraden znak doslej, da Rockstar res nekaj pripravlja, čeprav ni ničesar uradno najavil. Korejske starostne oznake so v zgodovini že večkrat na takšen način predčasno razkrile igre – v bližnji preteklosti se je to zgodilo za igri Marvel’s Midnight Suns in God of War: Ragnarok.
Če je stvar resnična, potem bo zanimivo videti v kakšni obliki se bo pojavila. Bo Rockstar ponudil samo večjo ločljivost in malce izboljšane teksture kot v Grand Theft Auto: The Trilogy? Ali pa so se iz tega nekaj naučili in nas čaka predelava v pogon Red Dead Redemption 2? Ne ostane nam drugega kot čakanja in nekateri ugibajo, da se zna nekaj zgoditi 26. oktobra, ko bo nastopila 5. obletnica izdaje igre Red Dead Redemption 2.
Julijska ponudba iger, ki jih mesečno prejmejo vsi naročniki servisa PlayStation Plus Essential in bo hkrati na voljo za vse tiste, ki si lastite stopnji Extra in Premium, bo zopet slastna. Sony je namreč najavil trojico novih naslovov, ki bodo na voljo za konzoli PlayStation 4 in 5, v paketu pa najdete dve AAA igri in en indie naslov, ki pa je vseeno vreden vsaj aktivacije.
Iz trojice iger najbolj izstopa igra Call of Duty: Black Ops Cold War, ki je na svet prilezla leta 2020 in je tudi najbolj sveže poglavje serije Black Ops. Kampanja se odvija leta 1980 na višku napetosti Hladne vojne, zgodba pa se vrti okoli sovjetskega špijuna Perseusa, ki se je infiltriral v ameriški program jedrskih orožij. To je povod za veliko prvoosebne strelske akcije, ki jo boste izvajali preko Turčije, Vzhodnega Berlina in tudi Moskve, vsake toliko pa boste obujali tudi spomine na Vietnam, saj so se tam odvijala nekatera prejšnja poglavja serije Black Ops. Poleg kampanje se boste lahko zabavali tudi v obširnem večigralstvu, Activision pa je v ponudbo dal celokupni paket igre, tako da ga lahko preigravate tako na konzolah PlayStation 4 kot tudi na PlayStation 5.
Drugi večji naslov je Alan Wake Remastered. Gre za predelavo igre iz leta 2010, ki sicer ni tako konkretna kot kakšen Resident Evil 4, a razvijalec Remedy je vseeno izboljšal nekaj tekstur, zvišal ločljivost in igro pripeljal na sveže konzole, medtem ko je bil original ujet na PC-ju in konzoli Xbox 360. Spremljali boste zgodbo pisatelja Alana, ki se za iskanje navdiha umakne v osamljeno mestece Bright Falls, a tam naleti na nadnaravno silo, ki prebivalce spremeni v čudna temačna bitja. Gre za zanimivo tretjeosebno grozljivko, kjer je treba sovražnike odpraviti s kombinacijo sijanja svetilke in streljanja z orožji, vsebuje pa tudi oba izdana DLC-ja iz originala The Signal in The Writer. Zdaj je ravno pravi čas za preigravanje te igre, saj bomo po več kot desetletju čakanja oktobra vendarle prejeli nadaljevanje Alan Wake 2 in iz drugega poglavja boste potegnili veliko več, če boste poznali zgodbo originala.
Za zaključek je tu še indie naslov Endling – Extinction is Forever. To je še ena tretjeosebna igra, le da boste tule nastopali v vlogi lisice, ki mora v post-apokaliptični prihodnosti svoje tri mladiče pripeljati na varno, s tem pa bo poskrbela za preživetje svoje vrste. Dogajanje boste v bistvu spremljali iz stranskega pogleda, vendar se občasno akcija preseli v polni 3D pogled, čaka pa vas tudi kar nekaj emotivnih vmesnih sekvenc.
Trojica iger bo za prevzem na voljo od 4. julija dalje, do takrat pa lahko še vedno aktivirate junijsko ponudbo, ki jo sestavljajo igre Trek to Yomi, NBA 2K23 in Jurassic World Evolution 2.
Igro Dying Light 2 smo označili za eno večjih razočaranj leta 2022. Sicer igra ni bila naravnost zanič, a razvijalec Techland ima potencial za ustvarjanje veliko boljših iger, kar so že dokazali z izdajo prvega dela. Na žalost se je nadaljevanje zapletlo v razvojni pekel, na koncu pa smo dobili trapasto zamišljen svet, ki ga je za povrh krasila naravnost neumna zgodba.
Vendar Techland ni obupal in vse od splovitve je začel delati na novih posodobitvah, ki so popravile nekatere največje hrošče, postopoma pa so začeli dodajati tudi nove funkcije. Malce smešno je dejstvo, da poskušajo s temi nadgradnjami v bistvu poustvariti vse tisto, kar smo imeli že v originalu, namesto da bi vse to bilo notri že v izidu in bi skozi posodobitve začeli vpeljevati novo in nadgrajeno vsebino.
Dying Light 2 je tako v zadnji večji posodobitvi Gut Feeling predelal sistem raztelešenja zombijev, tako da so naši udarci bolj uničujoči in nemrtvo meso zaradi tega leti na vse strani, se na pravilnih mestih lomi in čeprav zadeva na tem področju ne dohiti novejše izdanega Dead Island 2, je vseeno precej bolj impresivna kot pa ob izidu.
Nova posodobitev Good Night, Good Luck pa bo vpeljala eno stvar, po kateri pristaši serije vzklikajo že mesece. Igra bo namreč končno dobila bolj temne noči, ki bodo po novem spominjale na tiste iz originala. Tako boste med raziskovanjem ulic Villedorja zdaj videli zelo malo in uporaba svetilke bo skorajda nujna. A nočne ulice ne bodo bolj nevarne samo zaradi teme ampak tudi zaradi nevarnih zombijev Volatiles, ki se bodo zdaj prosto sprehajali naokoli. Spet, igra na tem mestu kopira prijeme originala, saj so ti nevarni zombiji ob izidu sicer obstajali, a smo jih našli samo znotraj stavb, zdaj pa bodo manj sramežljivi in vam bodo stregli po življenje tudi zunaj.
Posodobitev Good Night, Good Luck bo naredila tudi nekaj sprememb na področju parkourja, tako da boste med skakanjem v zraku imeli več kontrole nad svojim likom, poleg vseh teh nadgradenj pa se boste lahko udeležili novega dogodka Bloody Nights, ki se izteče 13. julija in bo igralcem med raziskovanjem temnih ulic prinašal dodatne nagrade.
Nadgradnja bo prišla enkrat danes, 29. junija, zato si je morda že zdaj pametno prenesti igro, nakar samo še snamete posodobitev. Dying Light 2 je sicer že prejel en DLC Bloody Ties, a ta ni preveč navdušil. Techland trenutno dela na večjem dodatku, vendar pa bo ta izšel šele enkrat v 2024.
Zabavna posadka Planet Express se zopet vrača, saj je Disney že pred časom napovedal ponovno obuditev risana serije Futurama, ki je svoje življenje začela leta 1999 kot nekakšna alternativna in futuristična verzija Simpsonovih. Na žalost gledanost ni bila tako visoka, zato je bila serija leta 2003 preklicana in nato leta 2008 spet oživljena in nato znova preklicana leta 2013. Oboževalci pa trupla niso pustili počivati zato bo Disney zadevo zdaj zopet poskušal oživeti preko 8. sezone, to pa bodo Američani gledali preko pretočnega servisa Hulu, medtem ko jo bomo pri nas spremljali na Disney+.
Vrača se celotna zasedba glasovnih igralcev, tako da bo glavno vlogo dostavljavca pic Philipa J. Fryja zopet odigral Billy West, kapetanko ladje Planet Express Turango Leelo pa bo uglasila Katey Sagal. Vrača se tudi John DiMaggio brez katere pijanski robot Bender preprosto ne bi bil isti.
Prvi daljši napovednik nakaže nespremenjen vizualni slog in cel kup šal, ki se bodo nanašale tudi na dogodke iz sedanjika. Gledali bomo v neko verzijo koronavirusa, posadka pa bo v eni epizodi pristala tudi na planetu Kripto. Na spletu nekateri oboževalci tega ravno ne pozdravljajo, saj je bila Futurama vedno najboljša pri pisanju aktualnih zgodb in ne pri referencah na aktualne dogodke. Ravno zaradi tega tiste zadnji dve sezoni pred zadnjim preklicem serije niso bile ravno najboljše zato se je med nekatere naselil strah, da Futurama ponavlja pretekle napake.
Prvo epizodo 8. sezone bomo lahko pogledali že 24. julija in držimo fige, da bo tokrat gledanost dovolj velika za razvoj še dodatnih sezon.
Če ste igričar in ste v preteklih letih iskali kakšne nove kvalitetne slušalke, potem ste zagotovo že naleteli na Logitechove slušalke Pro X Lightspeed. To se je zgodilo z razlogom, saj so te slušalke redno priporočane iz strani drugih igralcev, ki so že leta navdušeni nad njihovo kakovostjo in vzdržljivostjo.
Logitech se je zdaj odločil, tako kot nekatere druge izdelke, zadevo malce prenoviti in pred nami se je znašel naslednik Logitech G Pro X 2 Lightspeed, ki se vizualno od svojega predhodnika ne razlikuje preveč, a šteje tisto pod površjem, kamor je podjetje zapeklo kar nekaj novosti.
Ime izdelka: Logitech G Pro X 2 Lightspeed
Barva: črna ali bela
Povezljivost: brezžična – 2,4 GHz Lightspeed, Bluetooth
Kot rečeno, vizualno se stvari v primerjavi z originalom niso spremenile kaj bistveno. Slušalke so na voljo v beli ali črni barvi in so zgrajene iz aluminija ter železa, zaradi česar bi kdo pomislil, da bodo izjemno težke. Sicer tole resda niso najlažje slušalke, ki smo jih kdaj poveznili čez glave, niso niti preveč obtežene in so v bistvu za par deset gramov lažje od predhodnika.
Vsako od slušalk lahko zdaj prosto rotiramo, zaradi česar si jih lahko bolje prilagodimo na ušesi, hkrati pa jih lahko položimo bolj ravno na mizo. Za udobje dodatno poskrbita dve usnjeni blazinici, ki se res lepo oprimeta in že kar malce prisesata na vaši ušesi, sta mehki in lepo izolirata zvok, tako da ta ne prepušča preveč v okolico. Usnjeni blazinici lahko sicer hitro začneta pregrevati glavo, tako da je pohvalno, da je Logitech v paket spravil tudi par blazinic iz blaga, ki se malce manj segrevata in sta namenjeni za tiste bolj vroče prostore brez klime. Kar se tiče dodatne opreme najdemo v paketu še sprejemnik Lightspeed, kabel USB-A v USB-C, 3,5 mm kabel ter priročen etui za prenašanje vseh teh dodatkov.
Vsako od slušalk lahko zdaj prosto rotiramo, tako da si lahko priskrbimo boljši oprijem.
Podobo zaključuje še trak, ki vas ne bo pritiskal na glavo, saj je tudi ta odet v usnje in na splošno je udobje med nošnjo na visoki stopnji. Zadeva sicer ni tako lahka, da boste pozabili, da jo nosite na glavi, a je prilagodljivost zaradi razteznega traku, gibljivih slušalk in dobrih blazinic dovolj dobra, da se bodo slušalke prilagodile vsaki glavi.
Kar se tiče gumbov boste vse našli na levi strani, tam pa se nahaja stikalo za vklop ali izklop, preklop za Bluetooth povezavo, gumb za izklop mikrofona ter kolesce za glasnost, ki se vrti lahko v neskončnost. Vsemu temu dela družbo še vhod za USB-C, ki ga uporabimo za polnjenje slušalk. Leva slušalka vsebuje še odprtino v katero lahko vstavimo mikrofon, ki ga lahko po potrebi povsem odstranimo, tako da Logitech G Pro X 2 Lightspeed vzamemo tudi na pot. Povezljivost je omogočena s pripadajočim sprejemnikom Lightspeed, ki je priporočen za uporabo na PC-ju, saj pri zvoku zmanjša latenco, to pa pride izjemno prav pri preigravanju e-športnih naslovov. A podprto je tudi povezovanje preko Bluetootha, tako da lahko slušalke brez skrbi lahko povežete tudi na svoj telefon, zaradi odstranljivega mikrofona pa so dovolj elegantne, da vas med sprehajanjem po mestu nihče ne bo čudno gledal.
Desna stran slušalk po drugi strani vsebuje samo eno 3,5 mm odprtino, v katero lahko vstavimo pridodani 3,5 mm kabel. To nam omogoči, da lahko slušalke uporabljamo tudi žično, kar nam lahko pride prav v tistih primerih, ko nam zmanjka baterije ali pa preprosto želimo zvok pridobiti preko kabla in ne preko brezžičnih valov.
Blazinice so iz umetnega usnja, a za tiste bolj vroče prostore je Logitech pridodal par takšnih, ki so narejene iz blaga.
Zanimiv je zvok, ko prižgemo slušalke, saj je ta prav vzpodbuden in me je instantno spomnil na nekaj, kar bi slišal iz iger Mario. Morda sem ravno zaradi tega slušalke najprej preizkusil na konzoli Nintendo Switch ter se trenutno zabavam ob obujanju spominov na igro Super Mario Galaxy, kasneje pa sem se spustil tudi v preigravanje malce bolj resnih iger, v katerih je Logitech G Pro X 2 Lightspeed najbolj blesti.
V primerjavi s predhodnikom znajo namreč slušalke Pro X 2 Lightspeed pripeljati veliko bolj podroben zvok kot pa predhodnik, to pa je med dvojcem tudi tista najbolj pomembna razlika. Logitech je namreč v nove slušalke vnesel povsem nove, 50 mm gonilnike iz grafena, ki znajo izdati izjemno izpopolnjen zvok, ta pa vam zna v igrah celo ponuditi odločno prednost. Za testiranje sem se spravil v preigravanje igre Valorant in tam nisem samo razločno slišal iz katere strani prihajajo trenutni izstrelki, ampak sem v bolj tihih segmentih slišal tudi korake bližajočega nasprotnika ter iz katere smeri prihaja, tako da sem bil za bližnje obračune vedno vnaprej pripravljen.
Vse nastavitve boste opravljali preko gumbov na levi slušalki, tam pa se nahaja tudi utor za mikrofon.
Slušalke pa prav pridejo tudi v enoigralskih igrah. Osebno sem v grozljivkah navajen že vsega hudega, a novo izdana igra Amnesia: The Bunker mi je med raziskovanjem opuščenega bunkerja in šepetanju neznane zveri, ki nas zasleduje po temi, mestoma dvignila kocine na roki. Pozicijski zvok je tu še bolj pripeljan do izraza in res me zanima, kako se bodo takšne slušalke obnesle ob igranju Senua’s Saga: Hellblade II, čigar razvijalec Ninja Theory slavi po svojem dobro vpeljanem obkrožujočem zvoku.
Morda edine omembe vreden minus se tiče samega mikrofona. Kot smo že zapisali, je ta odstranljiv, kar zna že takoj pogreti vse tiste igralci, ki bi raje imeli takšnega, ki ga lahko pospravimo v notranjost slušalk. Poleg tega mikrofon izda samo povprečen zvok, ki sicer ni slab, a je zgolj povprečen. Po drugi strani se dobro obnese ob dušenju okoliških motečih zvokov, tako da sem med preigravanjem iger in pogovarjanjem s soborci zadaj lahko imel prižgan televizor ter obenem glasno udarjal po tipkah tipkovnice, nič od tega pa ni povzročilo krvavenje v ušesih mojih sogovorcev.
Logitech je za gradnjo slušalk priskrbel kvalitetne materiale, tako da na njih kakšne plastike ne boste našli.
Za bolj podrobne nastavitve vam bo na pomoč priskočila programska oprema G Hub, v tej pa si boste lahko prilagajali zvočno sliko, si shranjevali nastavitve profilov za vsako igro posebej ter vklapljali možnost virtualnega obkrožujočega zvoka. Programska oprema vam bo omogočala tudi razne posodobitve in vam pokaže trenutno napolnjenost baterije, ki je tudi tule odlična. Med mojim enotedenskih testiranjem sem slušalke na električni sok priklopil samo enkrat, kar je hudo impresivno na vse igranje in preklapljanje med različnimi napravami, ki sem jih počel medtem.
Brez dvomov lahko Logitech G Pro X 2 Lightspeed označimo za najbolj kvalitetne slušalke, ki jih trenutno ponuja Logitech, a to zahteva svojo ceno. Za njih bo treba odšteti 269 €, kar jih uvrsti med najdražje slušalke v ponudbi, a po drugi strani tudi prejšnji model še danes drži svojo ceno, saj se v trgovinah prodaja za nekje 230 €. Teh nekaj deset evrov slušalke G Pro X 2 Lightspeed vsekakor upravičijo, zato pri nakupu ne boste čutili nobenega obžalovanja. Logitech je namreč skupaj spravil izdelek, ki je kvaliteten, udoben in vsebuje odlično baterijo, tako da boste z njimi preskrbljeni še dolgo v prihodnost.
Razvijalec Bethesda je včeraj za svojo igro Starfield ponosno najavil uradno partnerstvo s podjetjem AMD, zaradi česar so igralci po celem svetu naredili en velik kolektivni izdih frustracij. Točne podrobnosti partnerstva še niso znane, saj je objava samo omenila, da bo Starfield optimiziran za 7. generacijo procesorjev Ryzen in Radeon RX grafičnih kartic, a igralcem več skrbi povzročajo stvari, ki niso bile omenjene.
Namreč partnerstvo z AMD-jem največkrat pomeni to, da takšne igre ne bodo podpirale tehnologije, ki jih podpirajo grafične kartice podjetja NVIDIA. Tu največjo vlogo igra tehnologija DLSS 2 in 3, ki ju poganja umetna inteligenca in deluje samo na grafičnih karticah NVIDIA RTX, to preračunavanje slike pa je nujno za igranje nekaterih naslovov, ki imajo vključeno tehniko osvetljevanja ray tracing.
AMD sicer ima svojo verzijo takšne tehnologije, ki jo imenujejo FidelityFX Super Resolution 2.0 oziroma FSR 2, ta pa deluje na čisto vseh grafičnih karticah. Problem tule je dejstvo, da FSR 2 največkrat izvrže slabše rezultate od DLSS-a, AMD-jevsko podprti naslovi tipa Jedi: Survivor in The Callisto Protocol pa ne ponujajo konkurenčnih tehnologij, tako da so igralci vseh grafičnih taborov obsojeni na FSR 2 ali pa čakajo na odrešitev modderjev, ki nato naknadno uvedejo podporo za DLSS.
Najava partnerstva je tako sprožila val ogorčenja preko celega spleta. Na forumu Resetera se je razvila 16-stranska debata in v njej boste našli bolj malo igralcev, ki nad partnerstvom niso razočarani, veliko pa je že zdaj začelo dvigati skrbi glede optimizacije. Te skrbi so upravičene, saj je Bethesda znana po temu, da zna skupaj spraviti resnično neverjetne odprte svetove, a vsem njim je skupno to, da jih ob izidu mučijo težave z optimizacijo, zato so padci sličic na sekundo pogost pojav, hrošči pa lezejo iz vseh strani.
Vprašljivo je tudi dejstvo, kako dobro bo Starfield podpiral osvetljavo ray tracing. AMD-jeve grafične kartice namreč za svojim zelenim konkurentom na tem področju močno zaostajajo, zato nekateri ugibajo, da bo nemara Starfield vseboval bolj ubožno implementacijo ray tracinga, ki bo morda krasila samo kakšne sence in bo daleč od tistega, kar nam denimo ponuja Cyberpunk 2077.
Morda pa bomo na koncu vsi pogoltnili svoje besede in bo tole partnerstvo spočelo eno najboljših optimiziranih iger doslej. Bethesdi se tokrat vsaj ni treba ukvarjati z optimizacijo za konzole PlayStation 5, bomo pa na konzoli Xbox Series X vsaj ob izidu lahko izkusili maksimalno 30 sličic na sekundo.
Starfield izide 6. septembra, tako da testiranje ni več daleč stran.
Za prihajajočo grozljivko Five Nights At Freddy’s smo sicer že dobili en kratek dražilnik, studio Universal Pictures pa je včeraj izdal prvi daljši napovednik, ki nam malce bolj razloži dogajanje znotraj strašljive restavracije Freddy Fazbear’s Pizza, ki bo tudi tule, tako kot v igrah, glavno mesto dogajanja.
V zadnjem članku glede tega filma sem se spraševal, ali ni nemara Five Nights At Freddy’s franšiza, ki je bila nekdaj slavna, a je imajo zdaj že vsi vrh glave, tako da bi bil v tem primeru ta film obsojen na propad. No, več kot očitno nimam pojma, kaj danes dogaja mladim in kako radi imajo Freddyja nostalgiki, saj je napovednik v manj kot enem dnevu nabral že več kot 6 milijonov ogledov, tako da se upam staviti, da bo tole v blagajne prineslo veliko cvenka, pa če bo film kvaliteten ali pa ne.
Film bo režirala Emma Tammi in zgodba bo sledila štorijalni predlogi iger. Mike Schmidt, ki ga bo tule odigral Josh Hutcherson, se javi na razpis za delovno mesto varnostnika znotraj restavracije Freddy Fazbear’s Pizza. Naloga bi morala biti enostavna, a Mike kmalu dobi obisk iz strani lokalne policistke, ta pa mu razloži, da bi bilo morda dobro med tem delovnim časom imeti oči na pecljih. Opozorilo je bilo na mestu, saj ne traja dolgo da naokoli oživijo ogromne mehanske lutke, ki so bile sicer narejene za odrsko zabavanje gostov, a so jih nato obsedli duhovi umrlih otrok, tako da zdaj njihovo lakoto lahko poteši samo človeško meso.
Napovednik je videti kvaliteten, saj dostavi ravno tisto, kar oboževalci franšize Five Nights At Freddy’s tudi pričakujejo. S tem mislimo na veliko vpitja, “jump scareov” in dobro oblikovanih lutk kot so Freddy Fazbear, Bonnie, Chica in Foxy, vse te pa je k življenju spravilo priznano lutkarsko podjetje Jim Henson’s Creature Shop.
Five Nights at Freddy’s bo izšel ravno pravi čas, da nam bo popestril Noč čarovnic. V kinih ga bomo gledali od 27. oktobra, Američani pa ga bodo na ta isti dan lahko spremljali tudi preko pretočnega servisa Peacock. V Sloveniji zna film sicer malce zamuditi – Cineplexx ga ima na svojem sporedu začrtanega za 2. november.
Se morda še spomnite igre Darkwood? Ta grozljivka je bila prvi projekt razvijalca Acid Wizard Studio in je sprva izšla v sistemu Early Access, v njem pa je prebila tri leta, dokler nismo leta 2017 dobili eno bolj zapomljivih grozljivk, ki smo jo preigravali iz navpične perspektive. Ta indie studio je nato požel svetovno slavo in mnogo igralcev je pričakovalo delo na nadaljevanju, vendar pa je Acid Wizard Studio pa izidu praktično povsem utihnil in šele zdaj, po šestih letih od svoje zadnje igre, najavil svoj nov projekt, ki pa je nekaj kar vsekakor nismo pričakovali.
Razvijalec je namreč najavil igro Soccer Kids, nekakšno potezno nogometno igro, ki se dogaja na osnovnošolskih igriščih znotraj Poljske, kar niti ni čudno, saj od tod izvira tudi sam studio. Preganjali se boste po odprtih igriščih in znotraj zasenčenih telovadnic, akcija pa se ne bo izvajala iz realnem času, saj je vse skupaj videti bolj kot šahovski obračun, kjer boste igralce morali prepeljati skozi obrambo, vmes spočeti kakšno napredno potezo in na koncu zabiti gol. Pretiravati ni pametno, saj lahko zaradi prevelikega dribljanja izgubite kontrolo nad žogo ali pa se zabijete v nasprotnega igralca, vse pa ne bo odvisno samo od ofenzive, ampak tudi pametno razporejene ofenzive.
Morda edini ohranjeni vidik v primerjavi z Darkwoodom je perspektiva igranja, ki jo boste zopet gledali iz tokrat malce bolj nagnjenega pogleda. Soccer Kids ni čistokrvni športni naslov, saj bomo izkusili tudi nekaj zgodbe, osnovnošolski trener nam bo ves čas visel za vratom, med večernim preigravanjem nogometa pa bo igro treba prej zaključiti, saj nas bo na večerjo klicala mama. Vizualni stil nam vsekakor zbudi spomine na osnovnošolske čase, saj je uporabniški vmesnik narejen iz strganih listov zvezka in kolažev, igrišča pa mnogokrat niso res igrišča, ampak bolj betonska ali travnata površina, na katero je nekdo po naključju zarisal nogometne črte.
Soccer Kids še nima datuma izida, a na Steamu lahko že zdaj snamete alfa verzijo igre, ki prinese nekaj zgodbe, preigravanja uvajalnih stopenj in obračunov proti umetni inteligenci ali pa drugemu igralcu, ki se bo z vami pomeril za enim PC-jem.
Applov pretočni servis Apple TV+ hitro postaja dom za kvalitetne znanstveno-fantastične serije. Po Foundation je podjetje odkupilo pravice za delanje serije po priznani franšizi knjig Wool, ki jo je leta nazaj spisal Hugh Howey, zadeva pa je nato dobila kar nekaj nadaljevanj in široko bazo oboževalcev.
Serija Silo je predelava prve knjige in na Apple TV+ smo si že lahko ogledali skoraj celotno prvo sezono, ki bo v petek dobila zaključek s svojim še zadnjim delom. Bodite brez skrbi, saj naj bi Apple že potrdil delo na 2. sezoni, tako da je bila gledanost očitno visoka, zdaj pa zna še bolj poskočiti, saj je uradni Apple TV račun na Twitter naložil celotno prvo epizodo, ki si jo lahko ogledate povsem brezplačno.
Apple si je pri tem sposodil idejo spletnih piratov, ki so začeli po Twitterjevi odločitvi, da lahko naročniki na to družabno omrežje gor nalagajo daljše videe, gor nalagati cele filme in sezone serij. Razlika tule je seveda to, da Apple to lahko naredi povsem legalno, medtem ko so spletni pirati seveda kršili avtorske pravice, zato so bile njihove objave sčasoma odstranjene.
Twitter sicer ni najboljša izbira za gledanje daljših izdelkov, saj je kakovost videa slaba, manjkajo pa tudi druge zadeve kot je denimo podpora za podnapise, Silo pa je tako kvaliteten izdelek, da si zasluži gledanje na večjem televizorju, ki ima po možnosti še dobro ozvočenje.
A morda želi Apple s tem samo malce spodbuditi gledalce, da si ogledajo nekaj minut epizode, nakar se odločijo za gledanje preko njihovega pretočnega servisa. Zgodba vsekakor hitro pritegne: če ne zaradi drugega pa zaradi svoje originalnosti. Gledamo dogodke v post-apokaliptični prihodnosti, kjer so se zadnji ostanki človeštva preselili v podzemni silos, ki vsebuje 144 nadstropij, v teh pa se je razvila nova človeška civilizacija. Bunker lahko zapustijo samo tisti, ki so obsojeni na smrt, a nekateri prebivalci so začeli dvomiti, da je zunanji res tako strupen kot pravijo vodilni, zato se je znotraj podzemnega ekosistema počasi začel kuhat upor.
Zadnja, deseta epizoda bo nosila Outside, tako da lahko že glede na ime pričakujemo vznemirljiv zaključek prve sezone, ki trenutno na IMDb-ju nosi oceno 8,1.
