Razvijalec Piranha Bytes je znan po svoji sposobnosti ustvarjanja ogromnega živečega sveta, kjer je bil vsak predmet ročno postavljen in ste za raziskovanje skoraj vedno poplačani. A njihove igre je od vedno pestil neroden boj, ki ga niso praktično nikoli zares nadgradili.
Tudi njihov zadnji naslov ELEX se na področju pretepanja nasprotnikov ni preveč dobro odrezal. Igra se dogaja v post-apokaliptični prihodnosti, tako da so nam na razpolago meči in sekire, lahko pa se preizkusimo tudi v boju na daljavo z loki in energetskimi puškami. Boj je sicer služil svojemu namenu, a se v originalu ni čutil preveč zadovoljivo. Osebno sem pri preigravanju enice nekje na sredi obupal nad pretepanjem od blizu in raje v roke prejel plazmatsko pokalico, ki mi je na koncu precej olajšala življenje in je nekatere boje naredila za trivialne.
ELEX II je praktično pred vrati in razvijalec se je odločil, da nam malce bolje predstavi njegov bojevalni sistem preko prav posebej prirejenega napovednika. Glede na videno bo novo mikastenje malce naprednejše, a v sami srži ostaja nespremenjeno, kar zna koga razočarati.
Vihtenje velikih sekir je od vedno zabavno, a tudi pri dvojki se vidi, da animacije niso preveč izpopolnjene. Tokrat se bomo lahko s pomočjo izpopolnjenega raketnega nahrbtnika dvignili tudi med oblake in z letečimi nevarnostmi obračunali bolj od blizu, na razpolago pa nam bodo tudi čirule čarule, ki jih bo napajal Elex.
Končne vtise bomo lahko podali kmalu, saj ELEX II izide že 1. marca.
Moj prvi stik z God of War sega nazaj do leta 2005, ko sem se na Playstationu 2 prvič vrgel v svet grške mitologije in pomagal Kratosu doseči tisto, kar hoče. Maščevanje. Vse God of War igre, ki so izšle pred najnovejšim delom so namreč postavljene v grško mitologijo, kjer sledimo zgodbi Kratosa, Špartanca, ki je obvezan k služenju Aresu in drugim grškim bogovom. Tekom dodatnih nadaljevanj in predhodnikov se Kratosova zgodba zaključi z uničenjem Olimpa. Kratos mora tako najti pot v drug mitološki svet, saj v grškem ni ostalo več nič, kar bi lahko tako Kratos kot tudi razvijalci Santa Monica Studio uporabili za nadaljevanja tega neverjetnega, z jezo napolnjenega potovanja.
Leta 2018 je Santa Monica Studio postregla z igro, ki jo je bilo do nedavnega možno igrati le na konzolah Playstation 4 in 5, sedaj pa je na voljo tudi na računalniku.
Razvojna ekipa: Santa Monica Studio Založnik: Sony Platforme: PC, PS5, PS4 Nakup:Steam Datum izida: 14. januar 2022 Cena: 49,99 €
Zvrst: tretjeosebna akcijska
VIDEO:
V najnovejšem delu God of Wara smo priča Kratosu, ki je po nekaj letih po uresničenju svojega osebnega, sebičnega cilja spremenjen človek. Zelo ciničen, pesimističen pa vendar malo manj besen, kot pa da bi v sebi zadrževal vso jezo. Na začetku igre izvemo namreč, da bivši Špartanec živi s svojim sinom Atreusom v gozdu, ki je zaščiten s čarovnijo. Na žalost pa umre njegova žena, njena zadnja želja pa je bila, da njen pepel posipata na vrhu največje gore v nordijskem mitološkem svetu. Vendar še preden se lahko oče in sin odpravita na njuno potovanje, ju pred vrati čaka zelo močan nepričakovan obiskovalec, ki poskrbi za brutalen uvod v zgodbo, ki je še dolgo ne bom pozabil.
Občuti se namreč, da je Kratos bolj ranljiv kot v prejšnjih igrah, izgubljen v novem, še neraziskanem svetu. Veliko skrivnosti namreč izvemo čez čas prek intimnih pogovorov in odkritij z Atreusom ter drugimi liki. Atreus v primerjavi z njegovim očetom oddaja nek mladostniški optimizem in zanimanje, ki daje Kratosu izgovor, da lahko tudi on poteši željo po raziskovanju, čeprav tega sam ne bi nikoli priznal. Atreusova prisotnost poskrbi tudi za razvijanje zgodbe in prikazovanje večjega nabora čustev tako očeta kot sina v igri. Ideja razvijalcev, da narekujejo tempo igre ne z enim, temveč z dvema glavnima likoma, se odlično ujame v še neraziskanem okolju, saj poskrbi za vedno zanimive zgodbe in pogovore, ki jih enostavno moraš poslušati, pa naj bodo to Kratosove kratke zgodbe ali pa zgodba kakšnega drugega lika, ki se pridruži očetu in sinu na njuni poti. Občutek, da je Kratos postal oče, je navzoč že od samega uvoda igre, vendar se to ne občuti kot breme, ampak kot neka čustvena dozorelost lika, ki ga je v prejšnjih igrah gnala sebičnost in maščevanje, sedaj pa mora poskrbeti in varovati tudi nekoga drugega.
Dinamika med očetom in sinom je hudo dobro razdelana in je zanimiva skozi celotno potovanje.
Sprememba prizorišča iz grške v nordijsko mitologijo je več kot očitna čez približno 30 urno potovanje skozi Midgard in druga kraljestva. Količina samih zgodovinskih in mitoloških informacij je neverjetna in občasno sem imel občutek, da me igra zasuva s temi informacijami, kar seveda ni slabost, vendar pa to upočasni tempo igre, sploh z neštetimi imeni likov, mest in dogodkov. Veliko časa sem poleg tega, da sem bral te ali one obširne knjige o dogodkih, preden se je Kratos sploh preselil v nordijski svet, preživel tudi v čolničku, ki je glavno transportno sredstvo do različnih lokacij, in poslušal pogovore med Kratosom in Atreusom, ki so svetu vdihnili življenje. Vsa ta mala dejanja, ki so jih razvijalci v Santa Monica Studio skrbno premislili in postavili v točno določeno točko v zgodbi, poskrbijo za dosledno narekovanje zgodbe, ki poživijo vsako popotovanje, na katerega se odpravita oče in sin, ali pa tisti običajno dolgočasni čas med potovanji. Aja, pozabil sem omeniti tudi, da se Atreus tekom igre uči brati starodavne rune, ki poleg tega, da razširijo svet nordijske mitologije, poskrbijo tudi za odkrivanje novih okolij in čudes.
Kljub temu, da se igra bolj nagiba k linearnem, filmskem načinu podajanja zgodbe pa nudi igralcu tudi dovolj svobode, da raziskuje tisto, kar hoče – pa naj bo to v Midgardu ali kakšnem drugem kraljestvu. Še več, igra igralca spodbuja, da neha slediti glavni zgodbi in se vsaj za trenutek spusti v čudovito zasnovan svet, ki je napolnjen z zgodbami, novimi pripomočki, gibi in surovinami. V temačnih jamah, zasneženih gorskih vrhovih in v skritih kotičkih sveta prežijo zahtevni sovražniki in stranske misije, ki vedno poskrbijo za neko raven zahtevnosti in se nikoli ne izkažejo za repetitivne ali dolgočasne. Mapa zemljevida prikazuje pred odkritjem le zunanjost neraziskanega dela, kar še dodatno poudari občutek avanturizma in raziskovanja. Velikokrat sem se namreč odpravil nadaljevati glavno zgodbo in sledil kompasu, končal pa sem na neki tretji stranski misiji, kjer sem moral osvoboditi zmaja ali pomagati duhu najti njegovega pokojnega sina. Raziskovanje mape ne poteka v meniju, kjer bi si označil naslednjo pot, temveč poteka v svetu samem in se čuti organsko.
PC verzija s sabo prinaša cel kup nastavitev, podprto pa sta tudi FidelityFX in DLSS.
Velika prednost God of War-ja je, da se igra odigra v enem kosu, saj so nalaganja naslednjih prizorišč zelo skrbno skrita, prav to pa poskrbi, da se igralec vživi v igro in hoče odkrivati vedno več, saj se ne pojavijo neke nepotrebne pavze, ki uničijo vzdušje igre z nalagalnimi zasloni in dolgim čakanjem.
Veliko lokacij v Midgardu in drugih kraljestvih nudi raznolike uganke, za katere je potrebno uporabiti nekaj miselnih celic, da jih razrešiš. Skrite poti vodijo do skritih zabojev, dražji zaboji pa so zaklenjeni, dokler ne najdeš vseh run, ki so zapisane na zaboju. S tem se vzpostavi kontrast med hitrim bojevanjem in sproščujočim reševanjem ugank, kar je v takšnem svetu, napolnjenim s skrivnostmi, zelo dobrodošlo. Vsak zaklad, ki ga odkrijeta Kratos in Atreus, se izkaže za uporabnega, saj vedno nudi koristne materiale ali pa tudi kaj drugega, ki bo pomagalo na potovanju do najvišjega vrha v nordijskih kraljestvih. V igri pa ne manjka tudi sistema urejanja lastne opreme in orožij, ki pa je zastavljen na tak način, da je lahko pregleden in igralca ne zmede. Kratos si lahko nadene različne oklepe in prednosti, nekateri predmeti pa imajo tudi vdolbine, v katere lahko Kratos vstavi nove uroke, ki nudijo dodatne ugodnosti in prednosti. Ta sistem je zelo dovršen, vendar za glavno zgodbo niti ne tako pomemben kot kasneje proti koncu, ko se zahtevnost igre drastično spremeni. Sistem urejanja orožij in opreme je pregleden, zanimiv in nudi mnogo kombinacij, da si lahko igralec Kratosov bojni ples priredi tako, kakor ugaja njemu.
Pretepanja je veliko, a kakšnih res krvavih scen God of War ne vsebuje.
Seveda pa ne moremo pozabiti, da ima Kratos dolgo in krvavo zgodovino, ki je bila napolnjena z nasiljem, in tudi v tem delu ni nič drugače. Tokrat se njegova potreba po nasilju poteši z leviatansko sekiro, ki jo skrbno nosi na hrbtu in, če je potrebno, tudi vrže v glavo kakšnega res nadležnega nasprotnika. Ta sekira je začarana z ledenimi uroki, kar pomeni, da pride prav tudi pri reševanju teh in onih ugank, saj lahko zamrzne določene mehanizme. Poleg sekire pa v drugi roki Kratos nosi ščit, ki ga lahko uporabljamo tako kot sredstvo napada kot tudi obrambe, seveda pa iz prejšnjih iger vemo, da tudi Kratosove pesti naredijo dovolj škode, da ohromijo sovražnika, ki ga potem Kratos pospravi v posebnih brutalnih animacijah, ki bi jih lahko brez težav uvrstili tudi v kakšno DOOM igro.
Sekiro, kot tudi drugo orožje, lahko med celotnim potovanjem nadgradiš, saj najdeš redke materiale, ki omogočajo nove kombinacije in sposobnosti. Lahki in težki napadi se tako skombinirajo v različne gibe, ki lahko denimo zamrznejo sovražnike, jih vržejo čez prepad ali pa nabijejo na steno kot kakšno lutko, poleg tega pa ima Kratos še lahke in težke napade s pomočjo run, ki si jih natakne na sekiro, ki poskrbijo še za dodatno mero prilagajanja osebnemu stilu. Tako lahko sčaramo skupaj zanimive bojevalne kombinacije, ko Kratos med bojem vrže sekiro v nasprotnika, medtem s pestmi obračuna z drugim, pokliče sekiro nazaj in se loti tretjega sovražnika, ki ga raztrga kot za šalo. Bojevanje v novejšem God of Waru se odmakne od mehanik iz prejšnjih iger v grški mitologiji in se osredotoča bolj na premišljen sistem bojevanja, kakršnega lahko občutimo tudi v Dark Souls franšizah. Vendar tudi ta način bojevanja je skrbno zasnovan, saj pogosto odkrivaš in kupiš nove gibe, ki poživijo Kratosa in ustvarijo neverjetne pretepaške prizore, ustvarijo pa tudi neko raven zahtevnosti, sploh proti koncu igre, ko moraš uporabiti vso znanje o bojevanju in mehanikah, da premagaš kakšno zahtevno valkiro.
Med igranjem nisem naletel niti na eno osebo, ki me ne bi instantno očarala, pa čeprav je bila moj sovražnik.
Skratka, bojevanje v God of Waru je vedno zabavno, saj se vsak spopad med seboj zelo razlikuje, pa naj bo to zaradi drugih tipov sovražnikov ali pa run, ki si si jih nadel na sekiro. Kratos pa ima seveda tudi njegovo klasično vrlino, jezo, ki jo uporabi na tak način, da v nasprotnika spusti rafal pesti in ga zmelje v prah. Tudi Atreus pa ima v bojevanju svoje lastne sposobnosti, ki jih je prav tako moč urejati, te pa služijo kot pomoč očetu med bojevanjem.
Vsi ti elementi, ki so našteti, poskrbijo za fantastičen sistem bojevanja, ki pritegne in daje vtis pristnosti. Tudi pri normalni zahtevnosti sem namreč odkril, da nekateri nasprotniki niso mačji kašelj in da se je kdaj pametno od nasprotnikov oddaljiti in z njimi opraviti na daljavo, sploh, kadar proti tebi teče gruča trolov ali volkodlaku podobnih pošasti. Bitke na koncu igre pa poleg tega, da zahtevajo malo študiranja run in različnih mehanik orožij, zahtevajo tudi pameten in izkušen pristop igralca, saj bo drugače imel nemalo težav.
Z vidika grafike je God of War čudovit. Dih jemajoče scene prikazujejo spremembe razmerij v velikosti tako v Midgardu kot drugih kraljestvih, medtem ko pozornost na male detajle oživi celotno igro. Velikokrat sem se zasačil, kako bi hotel pobožati grafično dovršeno brado Kratosa ali pa mu očistil prah iz oklepa. Verzija za PC ohrani vse prvine originala in te nadgradi v višje ločljivosti.
Igra je čudovita in čeprav ne vsebuje ray tracing učinkov, zna pričarati res neverjetne scene.
Tehnično gledano je tudi predelava za PlayStation 5 že podpirala igranje na ločljivosti 4K, PC različica pa k temu doda še podporo za široke zaslone. Optimizacija je dobra, a ne vrhunska. Med našim testiranjem smo na procesorju Ryzen 3600, ki je bil podprt s 16 GB pomnilnika in grafično kartico RTX 3070 pri Ultra nastavitvah in ločljivosti 2K zlahka dosegali 60 sličic na sekundo, a nikakor jih nismo mogli zakleniti na stabilnih 75. Tu se je malce potrebno še igrati z nastavitvami, k sreči pa je razvijalec poskrbel za vključitev DLSS podpore na RTX grafičnih karticah, ta pa malce bolje stabilizira optimizacijo.
Med celotnim preigravanjem glavne zgodbe in tudi dodatne vsebine nisem odkril niti ene pomanjkljivosti, ki bi me zmotila in prekinila zatopljenost v ta fantastični nordijski svet. Le občasno sem se spopadal s problemom kamere, ki ni hotela sodelovati z mano, vendar nikoli v takšni meri, da bi me to ustavilo pri mojem potovanju do najvišje točke v nordijskem svetu.
God of War ni le naslednji korak v že tako dovršeni franšizi, temveč je napredek za celotno industrijo računalniških iger. Vizualno osupljiva prizorišča, raziskovanje, ki vedno znova nagrajuje, prepričljiva zgodba in dovršen sistem bojevanja prispevajo k epskem popotovanju, ki se občuti kot gledanje filma. Santa Monica Studio je na podlagi že obstoječih zgodb in mehanik God of Wara ustvaril njihovo lastno Odisejado, ki bi jo z veseljem odigral še enkrat. To igro priporočam vsem, ki bi se radi vrgli v svet igranja, pa ne veste, kje začeti.
Santa Monica Studio bo konec septembra 2022 izdala tudi težko pričakovano nadaljevanje, God of War Ragnarok, ki pa bo, sodeč po napovednikih, temeljil na istih mehanikah kot zdajšnji God of War, a bo predstavil nove sovražnike, bogove in skrivnosti nordijskega sveta oziroma njihovega konca. Več istega? Ja, prosim!
Založnik Devolver Digital je držal obljubo in po kratkem dražilniku smo včeraj dobili tudi polno uradno najavo nove Serious Sam igre, ki nas bo tokrat odpeljala v zamrznjeno Sibirijo.
Siberian Mayhem je več kot očitno nekakšen samostojen dodatek igre Serious Sam 4, ki jo je septembra 2020 po dolgem razvojnem ciklu izdal hrvaški studio Croteam, žal pa projekt ni izšel v najboljšem stanju in po spletu se je od takrat nabralo kar nekaj kritik. Ravno zaradi tega je morda Croteam pri najavi novega projekta izpustil številko 4 ter zadevo predstavil kot povsem novo avanturo Resnega Samota, ki pa bo vizualno praktično enak štirici.
Zanimivo je, da tokrat za razvoj ni poskrbel sam Croteam, ampak je večino dela opravil zunanji studio Timelock. To je njihov prvi projekt, člani ekipe pa prihajajo iz Rusije, tako da se lahko nadejamo verno prenesene okolice Sibirije.
Napovednik me je presenetil, saj zadeva dejansko izgleda hudo zabavno. Stopnje so videti nekoliko manjše, novi grdavži pa nam znajo ponuditi lep izziv. Video mi je je obudil spomine na starejše Serious Sam naslove in morda bo ravno Timelock Studio rešil franšizo pred potopom.
Čaka nas tudi nekaj prevažanja z motornimi sanmi, tu pa bodo nova orožja, med katerimi izstopa klasični AK-47, ki ga je v igrah vedno zabavno vihteti. Če bo poskrbljeno še za dobo optimizacijo, nas morda res čaka lep kos starošolske strelske akcije, kjer lahko pozabimo na zgodbo in se osredotočimo zgolj na akcijo.
Serious Sam: Siberian Mayhem izide 25. januarja, na Steamu pa boste zanj odšteli 19,99 €.
Stari rek pravi: “Če jih ne moreš premagati, se jim pridruži.” Razni antivirusniki se že dolgo borijo proti zlonamerni programski opremi, med katero so se v zadnjih letih razširili predvsem kripto rudarji. Ta koda se namesti na računalnik uporabnika in nato hitro zasužnji njegovo grafično kartico ali pa procesor za kopanje kriptovalute. Tisti bolj prebrisani kopači za svoje delovanje izkoristijo bolj malo strojne moči, tako da se pri uporabniki ne zbudijo alarmi glede počasnega delovanja sistema in če heker namesti svojo kodo na več tisoč PC-je, potem hitro pod sebe dobi skoraj povsem nevidno farmo pridnih kopačev, ki mu vsak dan polnijo bančni račun.
Podjetje Norton je že dolgo eden od bolj vidnih igralcev na področju antivirusnikov, nekaj dni nazaj pa so najavili, da bodo njihovi antivirusniki po novem vsebovali kripto rudarja, ki bo vsakemu uporabniku omogočil kopanje dragocene digitalne rude in to na preprost način. Norton je storitev omogočil brezplačno, vse kar hoče pa je, da pri vsaki transakciji Ethereuma zase odtegne 15 % provizije.
Poteza je ogorčila nekatere uporabnike, saj so kriptovalute danes vroča tema in vsak dan se dvigajo nove skrbi glede njihove stabilnosti in vpliva na podnebne spremembe. A Norton se ne da in včeraj je enako potezo najavil brezplačni antivirusnik Avira, ki bo v svoji programski opremi vsebovala praktično enakega kripto kopača.
Morda se bo to komu zdelo samo kot kopiranje konkurence, a temu ni povsem tako. Norton je namreč leta 2020 kupil Aviro za 360 milijonov dolarjev, tako da za obema znamkama stoji isto podjetje, ki ima več kot očitno enake finančne ideje glede izkoriščanja kriptovalut. Razlika tule je samo dejstvo, da se možnost rudarjenja tukaj imenuje Avira Crypto in da ima ta malce drugačen uporabniški vmesnik. Rudarjenje bo opcijsko in bo delovalo samo na sistemih, ki vsebujejo grafično kartico z vsaj 6 GB pomnilnika.
Brez skrbi, tudi lastniki Avast antivirusne programske opreme niste varni. Norton in Avast se bosta združila v giganta, kupčija pa je bila vredna več kot 8 milijard dolarjev in skoraj zagotovo bodo tudi Avast rešitve v sebe kmalu dobile svoje možnosti digitalnega rudarjenja.
Ko je amaterski filmoljubec Morgan Cooper leta 2019 na YouTube poslal svojo vizijo temnejše in bolj odrasle različice serije Princ z Bel-Aira, je pričakoval nekaj toplega odziva iz strani gledalcev, morda pa bi kakšen bolj resen Hollywoodski producent v njem videl nekaj potenciala in ga povabil na poslovno sodelovanje. Zagotovo pa ni nikoli pričakoval, da ga bo v objektiv ujel prav zvezdnik Will Smith, ki ga je njegov projekt tako navdušil, da je odobril tudi uradno serijo Bel-Air, ki je zdaj tik pred izidom, dobili pa smo tudi prvi pravi napovednik.
Kakor lahko vidite bo zgodba tekla po nekje enaki predlogi originala, le do bo tokrat vse resneje. Will se zaradi težav in grožnje s smrtjo preseli iz Filadelfije k svojemu bogatunskemu stricu Philu, ta pa ima sredi Bel-Aira pravo graščino. Will se tam združi s svojim bratrancem Carltonom in sestričnama Hillary in Ashley ter se tako poskuša vklopiti v povsem tuj svet.
Tako kot v originalu bo Will obiskoval šolo, se tam pridružil košarkarski ekipi in hitro bo postal zvezdnik same šole in tudi družbenih krogov, kjer mu bo družbo delal prijatelj Jazz. A imel bo tudi svoje težave, saj premoženjski sloj ljudi na novoprišleka ne bo gledal s spoštovanjem in očitno Willa čaka kar nekaj preprek v novem življenju, ki jih bomo raziskovali skozi vsaj dve sezoni, ki sta bili že odobreni.
Napovednik pusti mešane vtise. Igralcu Jabariju Banksu manjka tista karizma, ki jo je imel Will Smith pri snemanju originalne serije. Ta je bila nekaj posebnega, saj je bila v osnovi komedija, a se pod površjem ni ustrašila raziskovanja bolj globokih tem kot so rasizem, najstniška nosečnost in podobno. Tako smo na koncu dobili izdelek, ki nas je velikokrat nasmejal, a ko so se zadeve zresnile, so nas ti trenutki toliko bolj prizadeli. Nova serija je po drugi strani čistokrvna drama, tako da bo gledanje zagotovo drugačno. In zakaj za vraga v celem napovedniku ne vidimo Carltonovega plesa?!
Bel-Air bo prve tri epizode izdal 13. februarja, zadeva pa bo na voljo samo preko pretočnega servisa Peacock.
V igričarski industriji je veliko denarja in nikjer ni to bolj očitno kot pa pri mobilnih igrah. Te se od svojih ranih začetkov niso preveč spremenile in še vedno boste na iOS in Android sistemih našli igre, ki so večinoma brezplačne, svoj denar pa služijo od zajetnih mikrotransakcij.
In ta sistem je hudo dobičkonosen, na kar je nakazal včerajšnji presenetljivi nakup iz strani založnika Take-Two. Ta igričarski gigant svoje denarce služi predvsem preko razvijalca Rockstarja in njihove franšize Grand Theft Auto, pri finančnih načrtih za leto 2022 pa so obljubili bolj pogumen nastop na mobilnem trgu. To zaprisego so zdaj tudi izpolnili, saj je založnik najavil nakup Zynge in njihovega kataloga iger in to po ceni 12,7 milijarde dolarjev.
Postavimo ta denar v perspektivo. Microsoft je kupil Bethesdo ter si prilastil franšize kot so The Elder Scrolls, Fallout in Wolfenstein, vse to pa ga je stalo 7,5 milijarde dolarjev. Zynga si po drugi strani lasti Farmvile in Word With Friends in založnik v bistvu zadnjih nekaj let ni naredil ničesar bistveno novega, a je vseeno po vrednosti močno presegel Bethesdo.
Zynga si lasti tudi igro Harry Potter: Puzzles and Spells, a za Take-Two je bil zagotovo bolj zanimiva virtualna simulacija kmetovanja Farmville, ki je lani prejela tretji del, sama franšiza pa je v fiskalnem letu 2020 navrgla skoraj 2 milijardi dolarjev dobička.
Sejem elektronike CES 2022 za nami in proizvajalci so nam ponudili vpogled v svoje linije zanimivih prihajajočih izdelkov. Nekateri med njimi so zgolj prototipi, drugi pa bodo dejansko izšli in eden izmed njih je prenosnik, ki sliši na ime Lenovo ThinkBook Plus Gen 3.
Gre za prenosnik, ki združuje tablico in računalnik v en mičen paket, ki ga ne vidimo ravno povsod. A poglejmo si najprej specifikacije.
Znotraj prenosnika se nahaja Intelov procesor 12. generacije, do 32 GB LPDDR5 pomnilnika, shrambo pa bo moč razširiti na do 1 TB. Za sliko bo skrbel 17,3 palčni zaslon tipa IPS, ki bo ponujal nekam nenavadno razmerje 21:10 in ločljivost 3K. Osveževalna frekvenca bo dosegla 120 Hz, a za igre tega ne boste mogli ravno preveč izkoristiti, saj znotraj sistema najdete samo integrirano grafiko.
Po specifikacijah je do sedaj Lenovo ThinkBook Plus Gen 3 povsem običajen prenosnik, a to se spremeni takoj, ko pogledam proti tipkovnici. Ta je sicer polna, a namesto numeričnega dela boste tam našli 8-palčno tablico, ločljivosti 800 x 1200. Ta iz tega prenosnika naredi napravo, ki dobi cel kup dodatnih privlačnosti. Tablico lahko denimo uporabite za nadzorovanje aplikacij tipa Spotify ali pa na njo povežete telefon in tega nadzorujete kar preko prenosnika. ThinkBook Plus Gen 3 bo podpiral tudi pisalo Stylus, kar bo hudo prav prišlo digitalnim ustvarjalcem, ki bi radi v Photoshop hitro prenesli kakšno svojo čačko za nadaljnjo obdelavo.
A kar najbolj preseneča pri tem prenosniku je njegova cena. Lenovo ThinkBook Plus Gen 3 zase ne bo zahteval ledvice, saj si ga boste lahko privoščili že za dobrih 1.200 €, prodaja pa naj bi stekla že enkrat v maju.
Težko pričakovani Elden Ring so nekateri srečneži že lahko preizkusili preko zaprtega testiranja, vendar pa tam ni bilo mogoče ustvariti povsem svojega lika, saj so igralci izbirali med petimi prednastavljenimi heroji. Nekomu pa se je očitno uspelo dokopati do ustvarjalnika lika in spodaj si lahko ogledate zadevo v akciji.
Razvijalec FromSoftware je znan po namenskem ustvarjanju likov, saj smo se s to funkcijo lahko poigrali v njihovih igrah Dark Souls, Demon’s Souls in Bloodborne ter tako ustvarili resnične mutirane spake. Od tega se očitno ne bo poslovil niti Elden Ring, le da bomo tokrat zadevo lahko izkusili v izboljšani grafični podobi. Ustvarjalnik je v posnetku več kot očitno še v zgodnji fazi, saj nekatere nastavitve preprosto manjkajo, vseeno pa je tole lep vpogled v nivo prilagajanja, ki ga bomo lahko na začetku naredili na našem heroju.
FromSoftware je v nedavnem intervjuju priznal, da so pri razvoju Elden Ringa čutili kar nekaj pritiska glede grafične podobe. Ta se je pojavil predvsem zaradi predelave igre Demon’s Souls, ki je še vedno ena najlepših iger konzole PlayStation 5, zato so pričakovanja za Elden Ring toliko večja. Seveda je tule treba vzeti v zakup, da bo Elden Ring tekel tudi na konzolah prejšnje generacije, tako da se grafika nekako ne more primerjati, a vseeno bo tole lep preskok v primerjavi z razvijalčevimi prejšnjimi igrami.
Nedavno so na splet prispele tudi govorice o njihovem naslednjem projektu, ki naj bi bilo nadaljevanje serije Armored Core, ta pa nam za spremembo ne ponuja vitezov in gradov, ampak ogromne robote. FromSoftware želi očitno skočiti v kakšen nov žanr in tega jim seveda ne gre zameriti, vseeno pa upamo, da bo pred tem Elden Ring dobil lep kupček dodatne vsebine.
Igralci širom sveta težko čakajo na 25. februar, ko se bo Elden Ring končno pojavil med nami. To zna biti razvijalčeva najbolj prodajana igra, ki je pred kratkim na Steamovi lestvici najbolj zaželenih naslovov iz prvega mesta izrinila Dying Light 2.
Leto 2022 se ni začelo ravno vzpodbudno. Iz ZDA nas je doletela žalostna novica o smrti igralca Boba Sageta, ki je umrl sredi noči v hotelu sredi Orlanda. Policija ni našla kakšnih sumljivih okoliščin ali pa sledi drog, tako da je razlog smrti zaenkrat nepojasnjen. Star je bil 65 let.
Saget je lani septembra začel stand-up turnejo, ki bi morala potekati vse do junija 2022. Še včeraj je opravil nastop v Jacksonvillu in nato na Twitterju zapisal, da je zopet srečno odvisen od komedije. Žal pa je to tudi njegovo zadnje pismo svojim oboževalcem, ki ga so ga lahko včeraj v dvournem nastopu še zadnjič spremljali na odru.
Earlier today, deputies were called to the Ritz-Carlton Orlando, Grande Lakes for a call about an unresponsive man in a hotel room. The man was identified as Robert Saget & pronounced deceased on scene. Detectives found no signs of foul play or drug use in this case. #BobSagetpic.twitter.com/aB1UKiOlmi
— Orange County Sheriff's Office (@OrangeCoSheriff) January 10, 2022
Igralec je imel za sabo dolgo kariero, najbolj pa se ga spomnimo po vlogi Dannyja Tannerja v seriji Polna hiša. Serija je med letoma 1987 in 1994 dobila 8 sezon, obraz Boba Sageta pa je takrat postal sinonim za prijaznega očeta, ki je vedno ravnal prav in je v vsaki epizodi ponudil lep nauk za življenje. Ni dvoma, da ga je tako veliko gledalcev obravnavalo za svojega televizijskega očeta in njegov odhod v onostranstvo presneto boli – tako kot je bolelo leta 2013, ko se je od nas poslovil James Avery.
Vendar pa Bob v resničnem življenju ni bil takšen mamin sinko, saj je bil v industriji znan kot komik, ki rad pove kakšno res umazano šalo. To je lepo dokazal na svojem Roastu, kjer je podelil tudi kakšno zabavno zgodbo iz svoje kariere, ki je med drugim obsegala tudi oddajo America’s Funniest Home Videos, nato pa se je pojavil tudi v seriji Kako sem spoznal vajino mamo, kjer je zvočno upodobil Teda Mosbyja iz prihodnosti, ki je v vsaki epizodi svojim otrokom razlagal svojo preteklost.
Saget se je nedolgo nazaj ponovno preizkusil v vlogi Dannyja Tannerja, saj je Netflix spočel nadaljevanje serije Fuller House, ta pa je dobila kar 5. sezon. Saget se sicer ni pojavil v vseh epizodah, saj se je zgodba vrtela okoli hčerke DJ Tanner, a se je pojavil v desetih epizodah, kamor lahko prištejemo tudi finalno iztočnico.
Izpostavili bi še njegov nastop v filmu Dumb and Dumber 2. Ta cel film je bil presneto zanič a kratki nastop Boba nam je zadevo vseeno vtisnil v spomin in že to vam lahko pove dovolj o njegovem talentu.
Bob je za sabo pustil ženo Kelly Rizo in tri otroke Jennifer Belle Saget, Aubrey Saget in Lara Melanie Saget.
Obožujem modderske projekte, ki v stare igre pripeljejo nekaj novega, še posebej če je ta novost narejena na tehničnem področju. To nam ponudi lep razlog za ponovno preigravanje kakšne pozabljene igre in novo priložnost za obujanje spominov. Za originalni Half-Life sicer ne potrebujemo kakšnih posebnih izgovorov, saj je igra prestala test časa in je še danes presneto napeta streljačina, modder sultim_t pa bo preko prihajajoče modifikacije igri vdihnil nekaj tehnične obnove.
Ta bo prišla preko tehnologije ray tracing, ki bo v igri omogočila realistično osvetlitev prostorov, skupaj z naprednimi sencami in odsevi. Sultim je izdal kratki dražilnik in kakor vidite je zadeva videti odlično, pa čeprav vsake toliko v oči malce zbodejo zastarele teksture. Nekatere scene so v novi osvetlitvi videti povsem drugače, orožja tipa revolver pa se zdaj svetijo, kot da jih je nekdo več dni poliral z voskom.
Modifikacija še ni zunaj, a naj bi izšla že enkrat letos. To ni edini takšen projekt Sultima, saj je avgusta lani izdal podobno modifikacijo za igro Serious Sam: The First Encounter, zadeva pa vas za prenos čaka na naslednji povezavi.
V teh prazničnih dneh sem brskal po Playstation trgovini in naletel na igro, ki sem jo igral nekaj časa nazaj, in jo poskusil dokončati še enkrat. Hollow Knight sem ob izidu igral na računalniku, vendar sem po parih neuspešnih bitkah z nasprotniki vrgel puško v koruzo. No, tokrat je bilo drugače, saj sem se zaljubil v igro ponovno, tako kot takrat, ko sem jo prvič zagnal.
Razvojna ekipa: Team Cherry Založnik: Team Cherry Platforme: PC, XSX, XO,PS5, PS4, NS Nakup:Steam Datum izida: 24. februar 2017 Cena: 14,99 €
Zvrst: metroidvania
NAPOVEDNIK
Hollow Knight je tip 2D Metroidvania igre, ki jo je leta 2017 izdal razvijalec Team Cherry, zanimivo pa je, da se je ideja za razvoj njihove igre pojavila tudi na Kickstarterju, kjer so do konca leta 2014 zbrali kar 57 tisoč avstralskih zelencev.
Igra se dogaja v Hallownestu, starodavnem kraljestvu, kjer igralec upravlja insektu podobnega, vedno tihega in brezimenskega viteza (kot ga vidimo na sliki), ki raziskuje podzemeljski svet, ki je napolnjen tako z osupljivimi kot tudi smrtonosnimi pastmi, sovražniki in klopcami – ja, te namreč služijo kot točka za shranjevanje. Edini up, ki ga ima naš mali vitez proti vsem pretečim nevarnostim, pa je žebelj v njegovih rokah, ki ga uporablja kot meč za bojevanje ali pa kot sredstvo za reševanje ugank.
Pretepanja je kar precej in na začetku smo zelo ranljivi.
Hollow Knight vedno znova najde načine, da te preseneti. Pasti so namreč lahko skrite tako, da jih sploh ne vidiš, ali pa sovražni insekti eksplodirajo ob smrti. Odkrivanje načinov bojevanja in izogibanja pastem pa te nikoli ne pusti razočaranega. Ta dvodimenzionalni svet je napolnjen z žalostnimi zgodbami preživelih “živih” žužkov in pripovedkami izgubljenega kraljestva, ki jih spoznavaš že od čistega začetka pa vse do enega izmed petih koncev – trije različni konci so v osnovni igri, medtem ko preostala dva konca igra pridobi z že vključenim dodatkom Godmaster.
Samo bojevanje je zahtevno in ne pusti prostora za počitek, raziskovanje ugank in novih delov podzemlja pa nikoli ne izpade dolgočasno. Hollow Knight namreč ne razlaga, ampak igralca po začetnih parih navodilih vrže v gromozanski, živeči svet brez kakršne koli razlage, kam mora nadaljevati pot. Sam sem ob igranju imel občutek, da sem na začetku bil kakšna osa na poletni dan, ki ponesreči prileti v stanovanje in ne najde načina ven. Menim, da je to še najboljši opis, kolikokrat sem skakal po mapi sem ter tja, saj nisem vedel, kam je treba. In tako je prav, saj tvoj luškani žužek v igri tudi ni dobil razlage, kaj je njegovo poslanstvo v tem zanimivem svetu insektov, svetu, ki je videl boljše dneve in sedaj počasi gnije pod zadnjo preostalo postojanko na površju, Dirtmouthom.
Stopnje so ogromne in hitro se lahko izgubimo, zato priporočamo nakup zemljevida.
Ravno raziskovanje je v bistvu tisto, kar naredi Hollow Knighta zanimivega. Mapa namreč na začetku ni narisana in jo mora igralec raziskovati sam, z nakupom določenih brošk in legend pa si lahko pomaga, da se lažje znajde po mapi. Na začetku sem velikokrat izgubil živce, saj sem se neštetokrat izgubil v premišljeno zastavljenih labirintih pod Dirtmouthom, ker nisem vedel, ali je potrebno iti desno, levo, gor ali dol. Vsak nov odkrit del podzemlja ima lastno mapo, ki jo lahko kupiš pri malce zmedenem žužku, ki se preživlja s kartografijo, za nekatere dele podzemlja pa potrebuješ tudi nove mehanike, ki se jih tvoj tihi vitez nauči s premagovanjem glavnih šefov, teh je kar 42, ali pa jih najde pri kakšnem truplu umrlega somrčesnika. Po nekajurnem igranju se naučiš mape in tudi navigiranje postane lažje, vendar razumem, kako bi to lahko nekaterim igralcem odvzelo voljo do igranja, saj tudi sam začetek igre ni ravno mačji kašelj.
Raznoliki deli podzemlja v Hollow Knightu so pravi biser igre, saj ima vsak lastno zanimivo estetsko podobo, ki ti jasno da vedeti, kje se nahajaš in kakšne sovražne žužke lahko pričakuješ. Hodniki, napolnjeni z medom in čebelami se raztezajo v bogatem, plemenitem panju, medtem ko na robih kraljestva najdemo osamljene, zapuščene jame z mrtvim mrčesom. V igri obstajajo tudi deli, ki so skoraj v celoti pokriti s temo, v ozadju pa se medtem, ko tvoj vitez raziskuje, po mrežah sprehajajo pajki, kar je pri meni osebno vzbudilo kar dosti nelagodja, sploh kadar sem igral ponoči.
Poleg zelo lepe vizualne podobe pa za vzdušje poskrbi tudi glasba, ki vsak del podzemlja napolni z življenjem ali smrtjo, kdaj pa kdaj pa sama tišina poskrbi za največji efekt, kar se je zavedal tudi razvijalec Team Cherry. Cel koncept igre temelji na raziskovanju in odkrivanju novih sposobnosti, s katerimi lahko dostopaš do novih delov podzemlja na mapi, ki je tako skrbno zasnovana, da bi jo lahko enačili z odlično oblikovanimi stopnjami znotraj iger Dark Souls. Krempelj bogomolke na primer da tihemu vitezu sposobnost, da se lahko po skoku prime stene in tako pleza po zidu. Kar mi je bilo predvsem zanimivo, je to, da na začetku poleg premikanja uporabljaš le še skok, zdravljenje in napad. Po nekajurnem igranju počasi dobivaš nove mehanike, ki igro znova oživijo, prav tako pa dopuščajo igralcu, da se mehanike nauči postopoma. Neprehodni teren je na mapi ustrezno nakazan in brez težav lahko ugotoviš, katerih delov še ne moreš raziskati.
Ko enkrat umremo, moramo zopet nazaj do našega trupla, za povrnitev preteklega nabranega bogastva pa nas najprej čaka kratka bitka z našim spiritualnim jazom.
Samo bojevanje je mehansko zelo enostavno, saj temelji bolj na pravočasnosti in potrpežljivosti, tako da lahko kar odpišete pritiskanje naključnih gumbov, kot smo to to delali pri pretepaških igrah kot otroci (ali pa kot jaz še zdaj). Dolgo časa ima mali tihi vitez le en napad, vendar se njegov repertoar počasi polni z različnimi uroki, tveganimi močnimi napadi in lastnostmi, ki vplivajo na status sovražnikov ali tihega viteza samega. Eden najboljših občutkov je, ko po večurnem matranju v nekem delu podzemlja prideš nazaj z novimi napadi in možnostmi pristopa in vse nasprotnike pospraviš, kot da bi bili tako enostavni že prej. Tudi že raziskani deli vsebujejo različne uganke, do katerih lahko dostopaš z različnimi sposobnostmi, ki jih dobiš šele kasneje v igri. To poskrbi za dodatno raziskovanje že obiskanih delov, saj se lahko v teh delih skrivajo zanimivi uroki, skrite sobane z zakladom, ali pa tudi kak skriti zlikovec.
Seveda pa to ne bi bila prava igra za kravžljanje možganov in lomljenje kontrolerjev, če ne bi imela neko mehaniko, ki bi bila povezana s smrtjo. Vsakič, ko umreš, moraš navigirati nazaj do svojega telesa, saj je to edini način, kako lahko dobiš nazaj tvoj “denar”. V bistvu mislim, da so to skeleti že umrlih žužkov, kar je še bolj bizarno in neprijetno. Vendar to še ni vse – tihi vitez se mora spopasti z njegovo dušo, kar pomeni, da če umreš na delu, ki je že tako ali tako bil zahteven, se lahko posloviš od svojega denarja, ta pa je presneto dragocen, saj ga krvavo potrebuješ za nakup boljših sposobnosti in predmetov za nadaljevanje igre.
Šefovski obračuni segajo od majhnega in gibčnega mrčesa, do pravih gigantov.
Hollow Knight za svojo ceno ponuja nenormalno veliko vsebine. Glavna zgodba nudi več kot 30 ur igranja, prav tako pa je igra v zadnjih parih letih dobila še par velikih posodobitev, ki med drugim vsebuje nove uroke in nove konce.
Največja posodobitev je bil dodatek Godmaster, ki je Hollow Knight veteranom dal tisto, kar so hoteli – še bolj zahtevno igro. Godmaster DLC namreč vsebuje tri nove dele podzemlja, ki omogočajo igralcu, da se spopade s šefi, ki jih je že ubil, vendar tokrat z dodatnimi okoliščinami, ki te spopade še dodatno otežujejo. Na voljo pa je tudi posebno zahtevna naloga, saj nam Hollow Knight na koncu igre ponuja tudi spopad z vsemi šefi, kar pomeni, da mora igralec premagati vse glavarje v zaporedju in to s samo enim življenjem.
Hollow Knight je igra, ki bo pri meni dolgo časa ostala v spominu. Celotna mapa in vsi deli, ki jo gradijo, so skrbno in premišljeno grajeni, vizualno prelepi in glasbeno podkovani. Vsi ti dejavniki skrbijo za koherentno celoto, ki igralcu ne pustijo, da bi kar na sredini neke sobane prenehal igrati, saj vedno hočeš videti nekaj več. Razvijalec Team Cherry se je s tako idejo in izvedbo izognil problemu 2D Metroidvania iger, katere največkrat pokoplje to, da je narekovanje tempa igre neenakomerno, kar poskrbi za dolgčas med igranjem ali pa občutek ponavljanja enih in istih zadevic. Velik nabor sovražnih žužkov in šefov, nepričakovani deli podzemlja in zahtevne platformerske uganke namreč zagotovijo, da se bo potovanje čez to turobno kraljestvo insektov igralcu vtisnilo v spomin. Hollow Knight ponudi zelo obsežno in rahlo zastrašujočo avanturo in prav vsak košček mape doprinese k vzdušju turobnega kraljestva, kjer tihi vitez išče odgovore na vprašanja njegovega nastanka in razloge, kaj se je zgodilo pod zemljo.
Odgovorov na vse ne bomo dobili, a morda se to spremeni v nadaljevanju Silksong, na katerem razvijalec že dolgo dela, v njem pa bomo prevzeli vlogo Hornet, ki smo jo ugledali tudi v originalni igri.
Največji sejem z igričarsko zabavo E3 je samo še bleda senca samega sebe. Čeprav je bil E3 v zadnjih letih še vedno velik dogodek, je obisk začel upadati, leta 2019 pa se je organizatorjem pripetil ogromen spodrsljaj. Na njihovi uradni strani so namreč javno izpostavili zasebne podatke več kot 2.000 novinarjev in drugih vplivnežev, ki si jih je lahko ogledal vsak obiskovalec. Organizacija ESA je podatke hitro umaknila, a škoda je bila že narejena. Težav pa s tem ni bilo konec, saj so obiskovalci odkrili, da lahko na nekaterih podstraneh dostopaš do zasebnih podatkov tudi preteklih udeležencev E3-ja in razkrite so bile informacije več kot 6.000 oseb. Tudi ti podatki so bili kasneje umaknjeni, a to nekaterim ni pomagalo, saj kasneje postali žrtve nadlegovanja in groženj s smrtjo iz strani spletnih norcev.
To je bil šele začetek njihovih težav. E3 2020 je bil preprosto preklican, saj smo se takrat znašli sredi Covid-19 pandemije, kar je organizatorje pošteno udarilo po denarnici. E3 se je nato lani zopet vrnil, a tokrat v povsem digitalni obliki, kar je dogodku vzelo lep del blišča. Tudi založnikov je bilo manj, saj so ti spoznali, da lahko spočnejo iste konference za precej manj denarja in na koncu dosežejo enak krog ljudi. Sejmu se je že leta nazaj odpovedal Sony, lani pa ga je rešil Microsoft, ki je priredil pošten vpogled v njihove prihajajoče naslove.
This is spin. I heard from sources in mid-November, before Omicron's emergence at the end of that month that the ESA had abandoned their dates for the LACC. https://t.co/2oIbkNDFBx
Upanje je tlelo, da bo letos E3 zopet postal fizičen dogodek, a žal temu ne bo tako. Organizacija ESA je spletni strani GamesBeat zaupala, da jih še vedno skrbijo posledice koronavirusa, tako da bomo tudi letos dogodek spremljali samo preko interneta.
Organizator se je verjetno ustrašil nove Omikron variante koronavirusa, ki trenutno pustoši drugod po svetu, a analitik Mike Futter pravi, da je to zavajanje. ESA naj bi načrte za izvedbo dogodka v živo zapustila že novembra, še preden je sploh Omikron pokazal svojo grdo glavo. To bi znalo tudi pomeniti, da je ESA morda že popolnoma obupala nad E3-jem na fizični lokaciji, saj najem stavbe Convention Center v Los Angelesu ni poceni, tako da se bo treba navaditi na digitalno obliko – dokler bo ta sploh še imela smisel za obstoj.
Serious Sam 4 je bila tako pozabljiva igra, da se moram vsake toliko dejansko spomniti, da je zadeva zares izšla konec leta 2020 in da vse skupaj niso bile samo neke moreče sanje. Hrvaški studio Croteam je s projektom dolgo dražil, žal pa smo na koncu dobili zastarelo streljačino, z obupno zgodbo, naravnost smešnim glasovnim podajanjem in igralnimi mehanikami, ki so ostale nekje v letu 2010.
Igra se tudi pri kritikih in prodaji ni ravno dobro odrezala in zato se je zdelo, da bo to zadnja obuditev Resnega Samota, ki bo šel po vseh teh letih v svoj zaslužen pokoj. A očitno temu ne bo tako, saj je založnik Devolver Digital na Twitterju podelil kratek dražilnik in zraven zapisal, da prihaja polna najava naslednji teden, skrivnostna igra pa bo nato izšla že kar ta mesec.
What if a new Serious Sam game was being announced next week and released this month?
Glede na odzive je najava pri igralcih pustila mešane občutke. Nekateri so še vedno jezni na Seriousa Sama 4, ki na PC-ju še vedno potrebuje nekaj popravkov, saj je optimizacija precej na psu. Spet drugi bi si raje želeli predelav starejših iger in bi se tako zopet vrnili v dobre, stare čase, ko je bil Serious Sam še spoštovano ime.
Zanimivo bo videti, kaj sploh je ta projekt. Če bi ugibali bi rekli, da bo tole nekakšen dodatek, ki bo Samota odpeljal v neko zamrznjeno pokrajino. Zelo verjetno je to izrezana stopnja, ki naj bi se v originalni igri odvila v Rusiji. A založnik je po drugi strani izjavil, da bo tole nova igra, tako da nas morda čaka kakšen manjši naslov? Kdo ve, a vsaj na odgovore nam ne bo treba predolgo čakati.
Aplikacija Popcorn Time se je prvič pojavila na spletu leta 2014 in hitro postala popularna. Ponujala je namreč brezplačno gledanje filmov in serij, tako da se uporabnikom ni bilo več treba zanašati na torrente, ampak so lahko začeli vsebino gledati medtem ko se je ta še prenašala.
Zadeva je bila seveda nelegalna in je bila hitro tudi ugasnjena. A projekt je bil zgrajen na odprti kodi, tako da je bil malce kasneje zopet obnovljen in med letoma 2016 in 2017 je bila aplikacija na višku popularnosti. Nato pa je promet zopet upadel in se neprestano zmanjševal, dokler pred kratkim obiskovalci spletne strani ni pričakal spomenik, ki priča o smrti projekta.
Kaj je razlog smrti ni jasno, a glede na to, da nas na domači strani pričaka slika upadajočega grafa obiskovalcev, zna biti razlog ravno slab obisk in se avtorjem ni zdelo več vredno vlagati napor v projekt, ki je v sami biti nelegalen. Tveganje brez kakšnega izkupička preprosto nima smisla, še posebej če pogledamo v zgodovino projekta. Popcorn Time je bil prvič ugasnjen ravno zaradi vpletanja zakona in Hollywoodski studii so se dejansko spravili v tožarjenje uporabnikov.
Popcorn Time ni edini takšen ponudnik nelegalne pretočne vsebine, a kar ga je ločilo od konkurence je bila njegova preprostost uporabe in čist uporabniški vmesnik, ki je spominjal na Netflix. Projekt zna biti ponovno obujen, a morda je bil za vedno pokopan, uporabniki pa so medtem presedlali na druge rešitve kot je denimo PLEX, ki omogoča poganjanje svojega pretočnega servisa, ki ga lahko delite tudi z drugimi uporabniki.
Po dolgem čakanju in prestavljanju izidov bo igra Horizon Forbidden West končno prešla v roke igralcev, ki potrpežljivo čakajo na nove avanture z junakinjo Aloy. Razvijalec Guerilla Games igralne formule ne namerava preveč spreminjati, tako da nas še vedno čaka velik in odprt svet, ta pa bo tokrat malce bolj raznolik, saj ga bodo poseljevala različna plemena.
Nov video se spusti ravno v raziskovanje različnih ljudstev, ki jih boste našli med raziskovanjem sveta. Pleme Carja smo že spoznali v originalu, v Forbidden West pa bodo varovali kraljestvo pred novimi nevarnostmi, ki se skrivajo na nevarnem zahodu. Vračajo se tudi Oserami, ki smo jih prav tako spoznali že v originalu, ti bojevniki pa so tokrat dobili nekaj tehnoloških nadgradenj. Tenakth so povsem novo pleme, ki ga do sedaj še nismo srečali. Gre v bistvo za krhko zavezništvo treh klanov, ki pa lahko vsak trenutek razpade. Za konec so tu še Utaruji, ki so bili v Horizon Zero Dawn samo bežno omenjeni, tokrat pa bomo lahko raziskovali njihovo domovino Plainsong.
Horizon Forbidden West je že presneto blizu izida, saj jo bomo na konzolah PlayStation 4 in 5 zaganjali od 18. februarja dalje. V 2022 bomo dobili še eno odpravo v nevarni svet Horizona, saj je bila pred kratkim najavljena VR igra Horizon Call of the Mountain, ki jo bomo lahko igrali samo na očalih PS VR 2.
Pretočni servis Hulu, ki spada pod okrilje Disneyja, je včeraj izdal nov napovednik za svojo prihajajočo serijo Pam & Tommy, ta pa bo spremljala napeto razmerje filmske igralke Pamele Anderson in bobnarja skupine Motley Crew Tommyja Leeja.
Glavno vlogo bosta prevzela Lilly James in Sebastian Stan in glede na napovednik so se producenti pri podelitvi vlog pravilno odločili. Osem epizod serije bo spremljalo razburkano razmerje dveh zvezdnikov, ki sta se spoznala na novoletni zabavi leta 1994 in se samo par tednov kasneje tudi poročila, namesto prstanov pa sta drug drugemu na prst vtetovirala svoje ime. Nato sta dobila tudi dva otroka, a zakon ni bil ravno preveč srečen, leta 1998 pa je med njima dokončno počilo, ko se je zgodil pretep. Takrat sta se ločila, Tommy pa je šel sedet za zapahe za pol leta, a ko je prišel ven sta bila zopet za kratek čas skupaj in sta šla nato spet narazen.
A najbolj divji del njune zgodbe je bila videokaseta njunega seksa, ki jo je izmaknil nekdo iz Tommyjevega sefa in jo nato vrgel na internet ter mastno zaslužil. Serija se bo vrtela ravno okoli tega incidenta, ki je na Pamelo močno vplival, medtem ko se Tommy s tem ni preveč obremenjeval. Pamela in Tommy sta v resničnem življenju prodajalca kasete tožila in na sodišču na koncu tudi zmagala.
Serija Pam & Tommy prihaja samo na pretočni servis Hulu in sicer se bo to zgodilo 2. februarja 2022.
Sejem CES je trenutno v polnem zagonu in največji proizvajalci elektronike so v preteklih dnevih pokazali nekaj zanimivih izdelkov, ki jih ne vidimo ravno pogosto. Eden od teh prihaja izpod rok podjetja ASUS, katero je najavilo nov prenosnik ZenBook 17 Fold.
Že glede na ime vam je lahko takoj jasno, kje tiči zajec. Samsung je besedo Fold uporabil pri svojih pionirskih telefonih z upogljivimi zasloni, zdaj pa se je ta tehnologija preselila tudi na prenosne računalnike. ZenBook 17 Fold je tako eden prvih predstavnikov nove generacije prenosnikov, seveda pa ostaja vprašanje, če ima zadeva sploh prihodnost.
Novi Zenbook je vsekakor videti impresiven. V bistvu je to v osnovi ogromna tablica, ki v premer meri skoraj 44 cm, ponuja pa ločljivost 2560 x 1920. Gre za OLED zaslon, ki se ponaša z 0,2 ms odzivnim časom in osveževanjem zaslona pri 90 Hz. Podprta sta tudi standarda HDR500 in Dolby Vision, kar na koncu izdavi čudovito in ostro sliko.
Znotraj prenosnika se nahaja do 16 GB pomnilnika, NVMe M.2 disk kapacitete 1 TB in vgrajena Intelova grafična rešitev, skupaj z Intelovim procesorjem 12. generacije. K vsemu temu lahko dodate zmogljivo 75 Wh baterijo, ki je vsekakor več kot potrebna, saj takšen zaslon zahteva veliko električnega soka.
Glavna privlačnost tega prenosnika seveda ne tiči v strojnih specifikacijah, ampak v upogljivem zaslonu. Tega lahko preprosto upognemo na pol in če na eno stran nato poklopimo Bluetooth tipkovnico, ven dobimo priročen prenosnik, ki ima dobrih 31 cm v premeru zaslona. Če vam je takšno igračkanje z zaslonom privlačno in v njem vidite uporabo, potem vam zna biti zadeva privlačna, treba pa se je zavedati, da bo tipkovnica povečala težo prenosnika – iz 1,7 kg na slaba 2 kg.
ASUS še ni napovedal natančnega datuma izida ali cene, a zadeva zagotovo ne bo ravno poceni. Izdelek naj bi prodajne police zagledal enkrat v drugi polovici 2022.
Podjetje Norton je bilo pred kratkim zasačeno pri nameščanju programske opreme, ki navadnemu uporabniku ne koristi prevel, a je lahko zelo dobičkonosna za samo podjetje.
Njihov antivirusnik Norton 360 vam bo namreč zdaj ob namestitvi priložil tudi kripto kopača, ki bo nato zasužnjil vašo dragoceno grafično kartico in se spravil kopati kriptovaluto Ethereum. Zadeva je presneto razjezila nekatere uporabnike, hitro pa so se začele razširjati tudi novice, da je zdaj Nortonovo programje v bistvu virus, ki vam zna povzročiti cel kup preglavic.
Their is no way to prevent it from installing on your system or disabling it. You have to physically delete the NCrypt.exe in the Program Files\Norton directory and there is no guarantee it does not come back with a software update or a 3rd party finds a way to exploit it.
Resnica je malce manj dramatična. Antivirusnik vam bo resda zdaj privzeto namestil kripto kopača in če želite uporabljati Norton 360, potem izbire pri namestitvi preprosto nimate. K sreči pa je treba kripto kopača nato ročno aktivirati, tako da pri uporabnikih, ki že imate to programsko opremo nameščeno, ni treba takoj zagnati panike.
Vseeno pa je dejstvo, da zadeve ne moreš odkljukati med namestitvijo dokaj nadležna in ni dvoma, da se bo samo zaradi tega marsikdo odpovedal inštalaciji. Roko na srce so razni antivirusniki že kar malce nepotrebni, saj je za navadnega uporabnika povsem dovolj že vgrajeni antivirusnik, ki ga ponujajo Windowsi. Vse kar potrebujete je to in nekaj zdrave pameti, saj vas pri klikanju sumljivih povezav ne bo rešil nihče in ni antivirusnika, ki bi vas zaščitil pred človeško nespametnostjo.
Norton se je odločil vključiti kopača po kripto rudi z razlogom. Uporabnikom želijo poenostaviti in omogočiti lažje kopanje Ethereuma. Vsa nabrana sredstva se bodo nato zlila v skupni fond vseh uporabnikov, ti pa bodo za svojo posojo grafičnih kartic tudi nagrajeni – čeprav ni znano, kaj te nagrade sploh so. Uporabnik bo lahko nabrane kriptovalute tudi predal naprej in tule najdemo rahel hakeljc. Norton bo namreč za vsako transakcijo na drugo denarnico odtegnil točno 15 % provizije, kar je verjetno resnični razlog za namestitev kripto kopača.
Go into your Norton settings and go to administrative settings, scrolls down to product security, and turn off Norton Product Tamper Protection, it will give you a prompt to turn it off for a duration of choice. Do that and then you can delete it with no hassle pic.twitter.com/OQsKrfGakn
Kripto kopača lahko vklopite in izklopite v nadzorni plošči, za uporabo pa boste potrebovali grafični kartico, ki ima vsaj 6 GB pomnilnika. Norton 360 lahko tudi povsem odstranite, a boste morali najprej v nastavitvah morali onemogočiti Norton Product Tamper Protection, šele nato pa boste lahko program dokončno izbrisali iz vašega PC-ja.
Založnik Capcom se je pri predelavah starejših Resident Evil iger odlično odrezal. Resident Evil 2 Remake je pokazal, da ima ta preživetvena grozljivka v rezervoarju, kljub svoji starosti, še ogromno potenciala, dobro pa se je odrezala tudi predelava tretjega dela. Govorice pravijo, da naj bi zdaj založnik delal na večji predelavi četrtega dela, zdi pa se, da je kar nekako pozabil na prvi del in ločeno igro Code Veronica.
Kaj je razlog za to ignoriranje ni znano, saj sta oba naslova še kako vredna preigravanja, se jima pa danes že pozna, da je od njunih izidov preteklo že veliko vode. To še posebej velja za Code Veronico, ki je ostala praktično nespremenjena od izida leta 2000, medtem ko je prvi del vsaj dobil predelavo za GameCube.
Na igri pa niso pozabili modderji, ki trenutno delajo na predelavah obeh iger in sicer v pogonu Unity. Igranje se je preselilo v tretjeosebno perspektivo in praktično vse – od rokovanja s predmeti v inventoriju do bojevanja močno spominja na predelavi drugega in tretjega dela, kar vsekakor ni slaba novica.
Oba projekta sta videti hudo impresivna in res bo zanimivo videti, če bo ustvarjalcem nemara Capcom poslal kakšno sodno zahtevo o umiku projekta. Razvijalci pravijo, da bodo v takšnem primeru predelavi takoj umaknili iz interneta, a do takrat projekta lepo napredujeta in oba naj bi izšla še enkrat letos. Code Veronica ima zunaj že nekaj časa demo verzijo, ki jo lahko preigrate preko naslednje povezave.
O Stephanie Matto smo pisali teden nazaj in se takrat čudili njeni genialni poslovni potezi, ki ji je v zelo kratkem času do roba napolnila bančni račun. Zvezdnica resničnostne oddaje 90 dni do poroke je namreč odkrila, da si pohotneži po celem svetu neizmerno želijo vohanja njenih prdcev in te je začela stekleničiti in prodajati po zasoljeni ceni 1000 dolarjev po kozarcu.
Posel je zacvetel in podjetna Stephanie je v zelo kratkem času zaslužila 100k dolarjev. Ravno pa je dobro vzpostavila svojo proizvodno linijo, ko je šlo vse po zlu in prdeča mladenka je za vedno obesila svoj anus na klin in se za vedno upokojila.
Veliko ljudi je predvidevalo, da je Stephanie v kozarčke pakirala samo smrdeči zrak, ki ga je dobila bog ve kje, a temu ni bilo tako. Punca je namreč nekaj dala na svoj sloves in tako je vsak njen kozarec nosil uradni štempelj njenega črevesja. Vendar pa tako vetrenje ne pride kar samo od sebe in Stephanie je morala uživati prav posebno dieto, ta pa je bila sestavljena iz jajc, proteinskih pripravkov in seveda fižol.
Žal pa je bilo povpraševanje, tako kot pri konzolah PlayStation 5, enostavno preveliko. Stephanie je na teden zapakirala in odposlala tudi po 50 kozarčkov, vse to pa je stresno vplivalo na njeno telo. Nedavno je tako v enem dnevu tri proteinske mešanice, ki jih je prelila s fižolovo juho. To je bil potencial za pravi prdeči hurikan, a namesto da bi vetrovi potovali navzdol, so udarili v drugo smer in Stephanie je kmalu začutila, da ga je močno pokronala.
Težko ji je bilo dihati in začelo jo je ščipati v prsih, zato se je ustrašila, da bo morda doživela infarkt. Hitro je poklicala prijateljico, ta pa jo je odpeljala na urgenco in izvidi so pokazali, da so vse bolečine povezane z notranjimi vetrovi. Zdravnik ji je svetoval spremembo diete, dobila pa je tudi zdravilo, ki odpravlja prdenje in tako se je njena kariera tudi zaključila.
Stephanie je svoj posel zdaj preselila v virtualni svet in čeprav njenih fizičnih kozarčkov ne morete več kupiti, so tu še vedno uradni NFT-ji, ki jih lahko kupite na unikatno poimenovani strani FartJarsNFT.
