O VR očalih, na katerih naj bi delal Apple, se govori že leta, a do sedaj še nismo dobili nobene konkretne in hkrati uradno potrjene informacije. Vendar pa govorice vseeno kar nočejo potihniti in novo poročilo iz strani Bloomberga pravi, da naj bi zelo kmalu dobili vpogled v finalno verzijo produkta, na katerem naj bi podjetje zdaj že delalo dolgih 8 let in bi originalno moral na trgu iziti v letu 2019.
Očala naj bi se imenovala Reality Pro in to bo po dolgem času prvi, resnično nov izdelek iz strani Appla, ki se je do sedaj zadovoljil z vsakoletnim izdajanjem prenovljenih telefonov, tablic in prenosnikov. Reality Pro naj bi vsebovala mešanico VR in AR tehnologije, na njem pa naj bi tekel novi operacijski sistem xrOS. Ravno zaradi velikega dela na te njem naj bi naslednji operacijski sistem iOS 17 vseboval manj funkcij, kot pa smo jih vajeni.
Reality Pro bo vseboval M2 čip in več kot 10 kamer, leče pa naj bi se ponašale z najvišjo ločljivostjo med vso konkurenco. Apple namreč želi napravo brezšivno povezati v svoj ekosistem, zaradi česar bo ustvaril svojo lastno verzijo metaversa. Metaverse se sicer ni preveč prijel in podjetje Meta je samo zaradi njega zabeležila ogromen finančni minus, vendar pa vsi vemo, da je Apple pri promociji in povezovanju svojih produktov v svoji lastni ligi in če komu zna uspeti metaverse narediti privlačnega množici, je to ravno Apple.
Ne bo pa zadeva poceni, saj naj bi se cena gibala med 2.000 in 3.000 dolarji, tako da za napravo ne bo poprijel čisto vsak, pa če je še tak navdušenec nad Apple produkti.
Apple naj bi napravo razkril že enkrat v pomladi, še pred svojo tradicionalno konferenco Worldwide Developers Conference, ki se bo zgodila junija, Reality Pro pa naj bi nato v prodajo stopil enkrat v jeseni.
Premiera serija The Last of Us je praktično pred vrati in kdo ve, kako se bo premiera obnesla pri vseh gledalcih, ki so potrpežljivo čakali na prenos slavne igričarske licence na televizijske ekrane. Ena večjih polemik, ki je med igralci predmet burnih debat od prvega napovednika, je igralka Bella Ramsey, ki bo v seriji zavzela vlogo Ellie.
Večina se sicer strinja, da je Bella prav dobra igralka, a da se vizualno preveč razlikuje od tiste Ellie, ki smo jo spoznali v obeh igrah. Producenti serije sicer že od začetka zatrjujejo, da so skozi avdicije dali več igralk, a da je ravno Bella ujela tisto dušo Ellie, s tem pa se strinja tudi Neil Druckmann, vodja razvijalca Naughty Dog, ki je zaslužen za spočetje iger.
Morda teh polemik sploh ne bi bilo, če bi se Bella pojavila tudi v igrah in ravno to vizijo nam poskuša predstaviti modder Vontadeh, ki mu je uspelo v igro The Last of Us Part 2 predelati obraz igralke Belle in ga nalepiti na lik Ellie. In zadeva izpade presenetljivo dobro, čeprav Vontadeh sam priznava, da je rezultat najbolj prepričljiv, ko je Ellie v bolj mirnih fazah in z obrazom ne počne česa preveč ekspresivnega. Takrat se iluzija malce poruši, saj pri animacijah ven udari stari obraz Ellie, ki je bil narejen po obrazu glasovne igralke Ashley Johnson, a je bil nato še dodatno predrugačen preko 3D orodij.
Čudno je sicer, da avtor za svoj mod ni uporabil The Last of Us Part 1, saj bomo navsezadnje v 1. sezoni spremljali zgodbo originala. Vendar pa je morda bila bolj primerna izbira dvojke, saj je v igri Ellie stara 19 let, enako starost pa danes nosi Bella Ramsey, tako da je primerjava bolj konkretna.
Če bi Naughty Dog res iskal čisto kopijo Ellie iz iger, potem bi moral to priložnost izkoristiti leta nazaj. Ob izidu prve igre je namreč Ellie nosila takšno podobnost z igralcem Elliotom Page, da so nekateri takrat upravičeno mislili, da je prav Elliot posodil svoj v obraz v igri. No, to se je izkazalo za neresnico, kar je Elliot sam priznal v AMA Reddit temi, zraven pa še navrgel, da ne ceni ravno tega, da so mu za igro izmaknili obraz.
Zanimivo je tudi to, da tole ni edina predelava obrazov v igro The Last of Us Part 2. Nekateri modderji, ki so delali na tem projektu, so na enak način predelali podobi Kratosa in Atreusa iz igre God of War in tudi tule je rezultat navdušujoč in dejansko smo presenečeni, kako je ta dvorec v igrah bledoličen, zato v kruti postapokaliptični okolici igre The Last of Us izpadeta že malce smešno.
Ste se kdaj dobili s prijatelji z različnih koncev Slovenije in se spraševali, kaj bi lahko počeli skupaj? No, jaz sem se večkrat spopadel z njim in po večurnih debatah in iskanju je na koncu nekako vedno zmagal nov film v kinu. Ampak zgleda, da se s takšnimi vprašanji ne spopadam samo jaz in moja druščina prijateljev, ampak tudi WOOP ekipa, ki je začela lepo polniti praznino slovenskih dejavnosti.
Tako smo se po naključju odločili za obisk WOOPa in spremenili virtualni svet iger z njihovimi dejavnostmi. Kaj nas je navdušilo? To vprašanje bomo raziskali kasneje. Najprej pa mi dovolite, da vas nekaj vprašam. Ko vam nekdo omeni WOOP, kaj vam leti po glavi? Verjetno trampolin park, kajne? Če ne sledite redno WOOPovim atrakcijam, je ta verjetno prva asociacija mnogih. Nič narobe s tem, saj je trampolin park zagotovo ena njihovih najbolj prepoznavnih atrakcij. Vendar pa je treba poudariti, da le ta ni primerna za vsakogar – je fizično zahtevna, utrjujoča in neprimerna za starejše osebe, ki niso ravno v formi.
A na srečo nam WOOP ponuja veliko več. Atrakcije kot so: karting, sobe pobega, VR, laser tag, bowling, golf in razne izzive. Tako da zagotovo verjamejo, da se bo našlo nekaj za vsakega in to njihovo samozaupanje je dejansko prisluženo.
Atrakcija: Woop Izzivi
Lokacije: Ljubljana – Rudnik, Murska Sobota
Cena: 15,5 € za 1 uro na osebo
In ravno izzivi so tista stvar, ki sem jo obiskal sam. In to na obeh lokacijah, ki jih trenutno ponujajo. Prvi obisk je bil na lokaciji Ljubljana-Rudnik. Po ogledu izzivov na spletni strani smo si naredili rezervacijo, in kljub temu, da smo zaradi Ljubljanskih cestnih konic prispeli z zamudo, to ni bil problem, saj nas je osebje takoj ob prihodu sprejelo z lepo gostoljubnostjo.
Po nakupu zapestnice in nogavic ter vstopnice za eno uro, smo se preselili v sobo, kjer nas je kratki video seznanil s tem, kako zadeva deluje. A brez skrbi, če se kaj zgreši, lahko kasneje vprašamo osebje in nam bodo z veseljem odgovorili in pomagali na vsa vprašanja, zraven pa še podajo kak nasvet, kako izziv rešiti.
Za igranje je potrebna posebna oprema, to so posebne proti zdrsne nogavice in zapestnica, ki nosi naš “avatar” za prijavo v igralno sobo. Ob vstopu v vsako sobo se mora zapestnica z avatarjem prisloniti na monitor in tako se pridružimo igri. To morajo storiti vsi člani ekipe. Vendar pa lahko hkratno prijavljanje vseh članov v igro postane precej nadležno, še posebej, če si želite izziv ponoviti večkrat. Izzive lahko opravljate le skupaj s svojo ekipo, zato je to striktno večigralska zadeva.
Sama zapestnica in računalniki za prijavljanje delujejo skoraj brez motenj in na kakšne večje težave nismo naleteli – vsaj v Ljubljani ne. Druga zgodba je bila v Murski Soboti, kjer so imeli za igranje izzivov čisto drugačne zapestnice, a le teh včasih ni zaznalo in smo morali odigrat prej kak drug izziv, da se je zadeva »osvežila«.
Torej, skok na izzive. Le teh je kar nekaj in so razdeljeni na tri večje kategorije: vzdržljivost, spretnost in logika. Slednja je vsaj zame najbolj nadležna, saj so izzivi v tej kategoriji slabo predstavljeni in v večini primerov moraš odigrati kar nekaj iger, da sploh ugotoviš, kako je igra zasnovana. Ali pa je zahteva takšna natančnost v omejenem času, da je skoraj nemogoče zadevo obdelati.
Na primer, v eni od sob je bila stena razdeljena na dve polovici in s skupino smo morali najti razlike med njima. Sprva se ne zdi tako težko, vendar je igra tako natančno zasnovana, da če malo zgrešimo pri označevanju razlik, izgubimo življenje.
To bi mogoče lahko izboljšali s kakšnim sistemom dvojne potrditve – s prvo izbiro označimo, z drugim pa potrdimo. Le ta bi nam natančno pokazala, ali je razlika, o kateri nam član ekipe govori znotraj izbranega polja ali smo naredili ti. »missclick«.
A v tej igri je še ena težava, saj ni nikjer izpisano, koliko razlik še je potrebno najti in koliko nivojev je. Tako prvih nekaj iger sploh ne veš, ali smo že našli vse razlike in se igra preprosto ne konča, dokler ne mine čas ali še moraš iskati naprej. To bi se lahko vsekakor izboljšalo s če bi dodali preprost indikator, ki bi prikazoval, koliko razlik še je potrebno najti in koliko nivojev je še ostalo.
Pri igri logičnih izzivov sem imel težave tudi z drugimi sobami. Ena od njih je glasbena soba, kjer se predvajajo note in jih igralec mora posnemati prek klaviature, vendar zvok ni enak tistemu, ki se predvaja. Na srečo imajo še zraven drug sistem, da se ti pravilna tipka tudi zasveti, a po opaženem, včasih tudi to ni delovalo pravilno.
Med logičnimi izzivi bi še izpostavil kviz, pri tej pa mora igralec biti res izjemen piflar ali pa imeti veliko sreče.
Soba je zanimivo narejena, saj poleg možnosti odgovora A, B, C, D ponuja tudi uporabo zemljevidov z tipkami na določenih državah za odgovor na vprašanja.
Čeprav je ideja zanimiva, verjetno ne deluje čisto pravilno. Ko pride vprašanje, ki uporablja ta sistem, se določeni gumbi zasvetijo rdeče, kar ti da misliti, da je tisti gumb možen odgovor. A to ni vedno tako, saj se je v našem primeru zgodilo, da smo poznali državo vendar pa pravi gumb ni svetil.
Zmotilo me je tudi, da če se zmotiš, ti na koncu ne bo pokazalo pravilnega odgovora. Namesto da bi zapustil sobo z novim znanjem, veš samo, da si zaradi napačnega odgovora izgubil. To je bilo v mojem primeru kar nadležno, saj smo v drugi poskusih dobil enako vprašanje in še vedno nismo vedeli pravilnega odgovora. Še posebej pa je problem, da kviz ni zasnovan na neko osnovno znanje ampak se pojavijo vprašanja kdo je ta oseba na tej črno-beli sliki? Da, dobesedno smo dobili črno-belo sliko osebe z vprašanjem: Kdo je to? In na koncu je to bil nek izumitelj pisalnega stroja…
Tukaj še je sedaj fino omeniti, da ima vsaka soba, preden vstopiš v njo, opcijo za izbiranje težavnosti. Vendar pa v tej sobi nismo opazili nobenih razlik v težavnosti, saj smo jo (sicer z več sreče) opravili na največji težavnosti prej kot pa na najlažji. Pri poznejšem pogovoru z osebjem smo dobili odgovor tipa »Večina nas je hodilo na gimnazijo«.
Čeprav imajo te sobe nekaj težav, ki bi jih bilo dobro odpraviti, to ne pokvari zabave. Vsekakor se zavedam, da organizatorji ne morejo vedno odpraviti vseh problemov, ali pa jih tudi sami odkriti, a upam, da se bodo trudili, da te izkušnje izboljšajo za vse. V končni fazi pa se vedno vračamo zaradi instinkta, da premagamo vsak izziv in v vsej tej frustraciji najdemo tudi zabavo.
Dovolj z logičnimi sobami, kaj pa spretnost? No, kot že ime pove, nas tukaj čakajo izzivi, ki bodo preizkusili našo spretnost in hitrost. V večini primerov je naloga, da v določenem času zbereš določeno število točk ali pa da v omejenem času opraviš določeno nalogo.
Te izzive sem osebno dojemal kot zanimive in nekatere smo morali z ekipo celo nekajkrat ponoviti, da smo našli pravo tehniko za njihovo premagovanje. Vendar moram opozoriti, da so ti izzivi lahko tudi precej naporni, čeprav tega morda na prvi pogled ne bi pričakovali.
Za preostanek pa so tu še izzivi vzdržljivosti. Kot oboževalec oddaj, kot sta “Wipeout” in “Ninja Warrior”, sem si vedno želel preizkusiti kaj takega in ti izzivi so to, sicer v veliko bolj nežni in manjši različici. A še vseeno so zabavni, še posebej vsi padci in udarci poskrbijo, da tudi ob porazu izstopiš z nasmejanim obrazom. Vsekakor bi si želel več takšnih izzivov, kjer moraš z ekipo prečkati neke ovire in ob neuspehu narediš kakšno zanimivo pozicijo.
Ni pa prečkanje ovir edini izziv. Eden od njih združuje elemente vzdržljivosti in logike in deluje v stilu tematike “Floor is Lava”. V tem izzivu se moraš z hitrostjo in spretnostjo izogniti lavi, hkrati pa rešiti tudi uganko.
Med njimi je tudi izziv, ki je zahteval dobro sodelovanje v timu, njegova tematika pa je temnica kot v videoigrah, z ugankami in ovirami. Le ta je tudi največji izziv, ki ga trenutno ponujajo ampak zaradi njegove velikosti ima tudi največ nezaželenih hroščev. Realno me zanima, če je že komu uspelo pridobiti skrivni dosežek »sproži požarni alarm« – nam se je za las izmuznil.
In če že govorim o neki nevarnosti, še je tukaj izziv poimenovan “Speed Barrels”. Izziv je popeljati svoj lik čim hitreje do cilja in to storiš tako, da sod, ki je na tleh, čim hitreje vrtiš. Ker je zadeva zasnovana tako, da dobesedno tečeš na njem, te lahko hitro vrteči sod tudi kdaj zgrabi zraven – no, ne ravno tebe celega, ampak tvoje »proti zdrsne« nogavice in s tem ti lahko malo stisne prste. In otečen moder prst vsekakor ni fajn imeti.
Kot sem že omenil, lahko pri vsaki sobi nastavljaš med tremi vrstami težavnosti. Večinoma nam ob večji težavnosti odvzamejo čas, včasih pa tudi povečajo potrebno število točk za dokončanje. V kolikor je težavnost na voljo, da izzoveš samega sebe in ekipo, pa ti tudi doprinese več točk.
Kaj pa lahko s točkami počneš? Trenutno so uporabljene le za lestvico, ki je na voljo samo v Woopovih centrih. Edini pravi pomen verjetno dobijo takrat, ko vas je dovolj, da ustvarite dve ekipi in tekmujete med seboj, a na žalost mi tega sistema nismo mogli preizkusiti. Upam, da bi jih mogoče v prihodnosti uporabili za kaj več, z njimi pa kake redne obiskovalce tudi nagradili.
Kaj pa cena? Ali se splača obiskati Woop izzive?
Po mojem mnenju se vsekakor splača vsaj enkrat obiskati in se pozabavati, sprostiti ter tudi zbistriti misli. Vendar pa lahko cena za večkratna vračanja že postane precej visoka. Če res nimate s prijatelji druge izbire, vam lahko ob ponovnem obisku Woop izzivov vsaj zagotovo ponudijo boljšo zabavo kot ogled slabega filma v kinu, kjer se cene vstopnic hitro dvigujejo. Vsekakor pa trenutni poslovni model postane precej drag za večje ekipe.
Za to ceno bi vsekakor lahko ponudili malo več različnih izzivov. Mogoče tudi kaj takih, ki jih ponuja ameriško podjetje activate.games. To bi prineslo še več raznolikosti in zabave za obiskovalce. Kajti trenutno jim res primanjkuje izzivov, ki bi jih moral odigrati tudi večkrat, da bi jih premagal.
Sam še bom vsekakor kdaj obiskal izzive, predvsem pa upam, da bodo dodajali nove sobe kot tudi izboljševali stare, da bo novi obisk tudi prinesel še kakšna nova doživetja.
Po doooolgem razmisleku nam je uspelo zreducirati najboljše igre leta 2022 na seznam petih šampionov, ki so se nam osebno najbolj vtisnile v spomin in jih tudi močno priporočamo. Za razliko od seznama največjih razočaranj leta 2022, smo semle notri uvrstili naslove, ki so veliko obljubljali in na koncu teh svojih besed niso požrli.
Kljub igričarski suši smo tako lani dobili kar nekaj naslovov, o katerih se zna govoriti še čez desetletje, letos pa bo bera iger še bolj rodovitna, tako da nas na koncu leta čaka še težja naloga izbiranja najboljših iger, vendar pa to v naši glavi označujemo za sladko trpljenje.
The Quarry
Igra The Quarry mi je zopet povrnila zaupanje v razvijalca Supermassive Games, ki nas je dolgo nazaj navdušil s svojim prvencem Until Dawn, nato pa se je spravil delati serijo grozljivk The Dark Pictures Anthology, te pa so bile z vsakim delom slabše.
The Quarry je od teh iger ločen, saj je bila igra izdelana pod drugim založnikom, ta pa je studiu omogočil tudi večji proračun, ki je bil tukaj odlično izkoriščen. Supermassive Games nam je preko te igre dostavil odlično izkušnjo nekam pozabljenega žanra “slasher” grozljivk, ki se tokrat vrti okoli druščine najstnikov, ki obtičijo v oddaljeni koči, pri vsakem od njih pa ven kipijo hormoni naslade. A ti se hitro spremenijo v adrenalin, saj jih začnejo napadati nadnaravne grozote, ki so včasih samo na pol smiselne, a so vedno zabavne in krvavo nagnusne.
The Quarry sicer ima svoje probleme, saj bi si včasih želeli malce več dejanskega igranja, kot pa da samo gledamo v vmesne sekvence in obrazne mimike so včasih hudo realistične, včasih pa tako zanič, da izpadejo že smešno. Vendar pa je celotna izkušnja zabavna do finala in na koncu celo vleče k ponovnemu preigravanju, ki celo ponudi možnost, da vsakemu od liku sami pripišemo osebnost, nato pa celo igro gledamo kot film, brez da bi sploh kdaj posegli v igranje.
The Quarry kakšnih naknadnih dodatkov ali DLC-jev ni prejel, zato upamo, da je razvijalec vse to prihranil za razvoj nadaljevanja, ki bi samo še popravil napake izvirnika in v igralno izkušnjo vpeljal nove in morda malce bolje spisane like.
Grounded
Preživetvene igre so sicer žanr, ki mu redkokdaj dam priložnost, vendar pa je Grounded, nova igra razvijalca Obsidian Entertainment, preprosto preveč simpatična, da v njej ne bi preživel nekaj sila zabavnih ur, ki jih lahko podoživite povsem samotarsko, a še bolj fajn se boste imeli, če v izkušnjo povabite še kakšnega prijatelja ali nemara družinskega člana.
Kar Grounded loči od sorodnih preživetvenih naslovov je sam zaplet, ki mladoletnega fantiča ali deklo pomanjša na nekaj centimetrsko višino in ga namesti na travnik za hišo, ki pod zaplatami trave skriva celo zalogo raznovrstnega življenja. Nenadoma nam postane jasno, da mravljinci niti niso tako nedolžna bitja in da nam lahko tudi navadna bolha hitro lahko izropa zalogo življenja.
Igra tako od nas zahteva tipična opravila preživetvenih iger, tako da bo treba skrbeti za zalogo hrane in pijače, a nič od tega ni tako najedajoče, da bi neprestano morali gledati v razne merilnike. Poanta je v raziskovanju okolice in nabiranju surovin, iz katerih lahko sešiješ kak zaščitni kos obleke ali pa postaviš bazo, ki te ščiti pred raznoraznimi napadalci. Ti se ti vtisnejo v spomin in ko boste prvič naleteli na pajka, se pripravite na nekaj noči nočnih mor.
Kar pa mi je Grounded najbolj priljubilo je sama zgodba, saj se vse preveč preživetvenih iger ujame v past, kjer pač počnemo preživetvene reči kar tako, brez nekega višjega cilja, medtem ko Grounded vsebuje zanimiv štorijalni lok, ki ga lahko celo enkrat zaključimo.
Obsidian Entertainment za igro še vedno izdaja novo vsebino in čeprav uradni DLC-ji niso bili najavljeni, sumimo, da so ti zagotovo že v izdelavi.
LEGO Star Wars: The Skywalker Saga
Razvijalec TT Games že skoraj dve desetletji dela na digitalni združitvi LEGO kock in raznih slavnih filmskih franšiz kot so Harry Potter, Star Wars in The Lord of the Rings. Vse te igre so bile po svoje zabavne, a so si bile med sabo preveč podobne, TT Games pa jih je izdajal v sorazmerno kratkih razvojni ciklih, tako da sploh ni imel priložnost za inovacijo.
To je končno le dobil leta 2017, ko je začel delo na svojem največjem projektu do sedaj, na njem pa je trdno delal celih 5 let. Delo je bilo mučno in ven so prišla tudi poročila, da je bilo ogromno delavcev pripeljanih do skrajnih meja nadur, a po vsem tem času so dostavili fenomenalen izdelek, ki sliši na ime LEGO Star Wars: The Skywalker Saga.
To ni samo preprosta igra, ki bi imela LEGO stričke in tete, vsake toliko pa se v njih pojavi Luka Nebohodec. Gre za naravnost ogromen projekt, ki nam pusti preigrati zgodbo čisto vseh do sedaj izdanih filmov franšize Vojna zvezd, štorije pa sicer sledijo enakim dogodkom, ki smo jih videli na filmskih platnih, le da so tule povedane na malce drugačen način.
Igralna formula je zabavna in simpatična, LEGO Star Wars: The Skywalker Saga pa ponuja skoraj nepregledno količino vsebine. Stopnje ponujajo ogromno raziskovanja, ki ga lahko opravite sami ali pa v navezi s še enim prijateljem, na vaše korake pa čaka kar 24 planetov, kjer ob pozornem raziskovanju lahko odklenete 300 likov iz bogate zaloge zgodovine Vojne zvezd. Od streljanja, premagovanja platformskih izzivov do spremljanja odlično režiranih komičnih vmesnih sekvenc – LEGO Star Wars: The Skywalker Saga vse te naloge opravi odlično in brez izgovorov.
Igra po izidu ni prejela kakšnih večjih posodobitev ali DLC-jev, a tega niti ne potrebuje, saj nam je TT Games dostavil celovit izdelek, ki ga ni treba naknadno dopolnjevati.
Horizon: Forbidden West
Kar se tiče letošnje bere Sonyjevih iger, se je največ govorilo o igri God of War Ragnarok, a osebno se mi je v spomin veliko bolj vtisnila igra Horizon Forbidden West. Razvijalec Guerrilla Games je že s prvim delom ustvaril resnično zanimiv in unikaten svet, ki je kar klical po nadaljevanju, ta pa je igralno formulo izboljšal, vpeljal še bolj zanimive frakcije ter znova predstavil nove robotske zveri, ki ti včasih preprosto vzamejo sapo.
Odlična je tudi glavna junakinja Aloy, ki bi jo osebno označil za novodobno Laro Croft in to je dekle, ki je resnično za ožent – pametna, močna in izredno trmasta, hkrati pa kaže prvine naravne vodje. Aloy je svojo moč pokazala že v originalu, v Forbidden West pa mi je bil res všeč razvoj njene osebnosti, ki nima več časa za traparije ostalih, ki še vedno verjamejo v neka nadnaravna bitja in čedalje bolj je pripravljena reševanje sveta prevzeti le in zgolj na svoja pleča.
Igralna formula se od originala ni bistveno spremenila, je pa bila nadgrajena. Aloy denimo še vedno ni zmožna poljubnega plezanja po skalah, ampak lahko to naredi samo na vnaprej postavljenih točkah, lahko pa zdaj skoči v globine morja, ki prav tako ponuja ogromno možnosti raziskovanja. Grafično je tole ena najlepših iger tele generacije in okolica je mestoma tako čudovita, da preprosto moraš zajeti kakšno sliko za kasnejše obujanje spominov.
Pokaral bi edino izbiro orožij, ki jih je tokrat že malce preveč in preklapljanje med njimi sredi srditega boja zna postati malce zmedeno, kombiniranja udarcev in posebnih sposobnosti orožij pa je toliko, da ti včasih možgani enostavno odpovedo in ne izkoristiš vsega arzenala, ki ti je na voljo.
Horizon: Forbidden West dobiva kmalu večjo razširitev Burning Shores in res me zanima, do katere grafične lepote lahko Guerrilla Games porine ta dodatek, saj se mu zanj ne bo treba ukvarjati z optimizacijo za konzolo PlayStation 4.
Elden Ring
Zadnji naslov razvijalca FromSoftware si je letos zasluženo prislužil naslov najboljše igre leta. Elden Ring je namreč združek preteklih uspehov tega razvijalca, ki ga sestavljajo igre Dark Souls, Bloodborne, Sekiro in Demon’s Souls, rezultat pa je prečiščena igralna formula, ki je privlačna tako veteranom, kot tudi povsem novim igralcem.
K popularnosti tega naslova je največ pripomogla vpeljava odprtega sveta, ki igralcu ponudi prosto pot raziskovanja, saj nam je že od začetka v roke porinjen naravnost ogromen svet, ki za vsakim ovinkom skriva neko novo presenečenje – naj bo to kakšna skrita jama, ki vsebuje svojega unikatnega šefa ali pa kakšnega trgovca, ki ponuja dobrine v zameno za naše nabrane duše.
Mapa ne vsebuje praktično nobenega pokazatelja, zato je treba vse poiskati ročno in naprej nas ne ženejo ikone, ampak zgolj gola radovednost. Vaša avantura je odvisna samo od vas in čisto vaša izbira je, če se boste odpravili proti tistemu na pol porušenemu gradu, ki se je izrisal v daljini ali pa boste raje preverili, če je tista ogromna gmota speči zmaj ali morda samo okostje nekega davno preminulega plazilca.
Tu je seveda še napreden boj, nepregledno število orožij, ki jih lahko nadgrajujete in jim sami dodajate specialke, oklepi, boji proti drugim igralcem, izvajanje stranskih nalog, ki prinesejo unikatne nagrade in še in še in še.
Elden Ring je tako velik, da se nad vso to svobodo in možnostjo pristopov do različnih situacij marsikdo ustraši in to upravičeno. Vendar pa je to naslov, ki je zaradi svoje odprtega sveta tudi veliko lažji od raznih Dark Soulsov, saj se ob srečanju s pretežkim izzivom kadarkoli odpravite drugam in se nato vrnete, ko boste močnejši in boste na sebi nosili bolj bridko sabljico. Edino kar bi pograjal so zmedene stranske naloge, ki so preprosto preveč kriptične, da bi jih lahko rešili brez Googlanja, probleme pa še vedno povzroča optimizacija, zaradi katere se igra ob prehodu na novo območje včasih grdo zatakne.
Elden Ring še nima napovedanega DLC-ja, a prepričani smo, da je najava tega samo še vprašanje časa.
Leto 2023 bo očitno tisto, kjer bomo spoznali, da niso vsi slavni vzorniki ravno takšni, kot smo si jih predstavljali. Še vedno se ni pomirila afera glede Andrewa Callaghana, ki je bil nedavno obtožen spolnega nadlegovanja vsaj dveh deklet, a pred nami je že nov odmeven zaplet. Ta se je začel sicer že januarja 2020, a vse do sedaj ni prišel v javnost, zdaj pa se je do novice pri dokopal NBC News.
Tika se slavnega Justina Roilanda, ki je eden od dveh glavnih ustvarjalcev popularne serije Rick and Morty, v njej pa je svoje glasilke posodil celemu kupu likov. Justin je leta 2016 započel tudi igričarski studio, ki je lani izvrgel svoj prvi naslov High On Life in tudi pri stvaritvi tega je Justin igral eno večjih vlog. Žal pa je bilo njegovo zasebno življenje v razburkanih vodah in 19. januarja 2020 se je zgodil en večji incident.
Roiland je bil takrat v razmerju z anonimno punco, par pa se je na ta dan sporekel, kar je pripeljalo do fizičnega nasilja. Maja istega leta je bila proti Roilandu vložena obtožnica, zaradi katere je bil avgusta aretiran in kasneje izpuščen iz pripora, za to čast pa je moral plačati 50.000 dolarjev varščine. Oktobra istega leta je prejel prepoved približevanja na manj kot 30 metrov.
Roiland je bil zdaj uradno obtožen nasilnega napada, zraven pa se bo moral braniti še pred obtožbo, ki ji v ameriškem zakoniku pravijo lažni zapor. Gre za dejanje, ko žrtvi nekdo prepreči odhod iz določene lokacije, kot je denimo stanovanje ali pa avto.
Justin se je včeraj pojavil na prvem zaslišanju, pri njem pa se je zagovarjal kot nedolžen. Pred sodnika bo moral še enkrat stopiti 27. aprila, a datum za sojenje še ni bil napovedan, je pa Roilandov odvetnik izjavil, da mu je tožilstvo podalo ponudbo za izvensodno poravnavo, ki pa je še ni sprejel.
Pretočni servis HBO Max je včeraj prejel novo risano serijo z naslovom Velma, ta pa bo ponovno obudila druščino amaterskih detektivov Mystery Inc., ki jih je povsod na poti spremljal zvesti in trapasti štirinožec Scooby-Doo.
Čeprav je zasedba junakov imensko znana, pa je etično povsem drugačna, saj se je ustvarjalka serije Mindy Kaling odločila pošteno premešati rase. Pes je izginil in glavno vlogo je prevzela očalasta Velma, ki je po novem Indijka, medtem ko je nekdanji preklasti zadetek Shaggy zdaj temnopolt. Tudi Daphne Blake je spremenila raso, saj je zdaj azijskega porekla, Daphne in Velma pa sta po novem skregani in sta očitno postali sovražnici. Edini, ki ni spreminjal pigmenta je Fred Jones, ki mu bo glas posodil Glenn Howerton, ki ga najbolj poznamo kot Dennisa iz serije It’s Alway Sunny in Philadelphia.
Velma bo v svoji srži še vedno nosila detektivsko zgodbo, le da se bo ta tokrat odvijala v srednji šoli Crystal Cove. Tam se je zgodila serija umorov in Velma spozna, da vsemu sama ne bo kos, zato je nabrala nekaj pomagačev, ki na koncu postane združba Mystery Inc., časovno pa je serija Velma umeščena pred dogodke iz tiste klasične animirane serije, ki je svoje življenje začela leta 1969.
Franšiza Scooby-Doo ima nekaj gorečih privržencev in vsem ni bilo ravno po godu vse to mešanje ras, ki se v tej seriji zdi res malce nepotrebna. Nekateri so mnenja, da bi ustvarjalci lahko preprosto ustvarili nove like, namesto da spreminjajo stare, spet drugi pravijo, da je tole samo več kot očiten poskus streženja “woke” gibanju, brez kakšne resne substance.
U know I'm willing to accept the new design but I'm sorry this ain't a race thing people are mad because this doesn't feel like the scooby gang what's worse is each Character other then velma seem like there one note with out much in terms of growth mystery incorporated is best pic.twitter.com/4oegfi7FA3
— RamenRetro🍩 aka the Donut lord (@ramenretro1) January 12, 2023
Ustvarjalka serije Mindy Kaling, ki bo v seriji posodila glas Velmi, je v intervjuju s spletno stranjo Entertainment Weekly povedala, da se je tako poistovetila s svojim likom, da so ji zaradi tega preprosto spremenili polt. Dodala je, da so si pri temu za zgled vzeli risani film Spider-Man: Into the Spider-Verse, kar je malce čudna izjava, saj je Miles Morales že od vedno bil temnopolt.
Mešanje ras pa ni pomagalo pri kritikih, ki so seriji na Rotten Tomatoes podelili 50 %, iz strani publike pa si je 1. sezona, sestavljena iz desetih epizod, prislužila smešno nizkih 10 %. V uspeh animiranke očitno ni preveč verjel niti HBO, ki zadeve praktično sploh ni promoviral in tudi uradni napovednik je izšel samo en dan pred premiero. Nič čudnega, saj je napovednik katastrofalno nesmešen in dvomimo, da bo tale zadeva kdaj pričakala 2. sezono – še posebej v svetu HBO Maxa, ki seka stroške kjerkoli že lahko.
Trgovina Epic Games nas je prejšnji teden obdarila s kvalitetnima naslovoma Kerbal Space Program in Shadow Tactics: Aiko’s Choice, ta teden pa je ponudbo razširil na trojico naslovov, ki so sicer manj znani, a se jih vseeno splača aktivirati v knjižnici in jih preigrati enkrat ob nuji ali pa na njih povsem pozabiti.
Prva igra sliši na ime Divine Knockout, ki jo je ustvaril razvijalec Hi-Rez Studios, znan po svojih prejšnjih naslovih kot sta Paladins in SMITE. Divine Knockout je njihov poskus ustvarjanja 3D arenske pretepačine, ki svojo igralno formulo dolguje Nintendovi franšizi Super Smash Bros.. Razlika pri tej igri je dejstvo, da se ne pretepamo s kakšnimi igričarskimi maskotami, ampak v glavnih vlogah nastopajo razna božanstva in mitološki junaki tipa, Hercules, kralj Arthur in Thor, moči pa si lahko merimo v načinih 3v3, 2v2 in 1v2, vaš cilj pa je zbrcati nasprotnika iz platforme in ga poslati v prepad. Divine Knockout je videti presneto zabavno – vaša kopija vas čaka tule.
Večigralska zabava se nadaljuje z igro First Class Trouble. Ta se igra podobno kot Among Us, le da tule gledamo v čudovito 3D podobo, mesto dogajanja pa je luksuzna vesoljska križarka, ki pa je videla boljše čase. Na krovu je namreč ponorela umetna inteligenca, ki je začela pobijati ves organski živelj, zato se boste morali združiti z drugimi igralci in znova prevzeti nadzor nad ladjo. A naloga ne bo lahka, saj je umetna pamet oživila androide, ki so enaki pravim ljudem, zato boste morali v svojih vrstah odkriti vsiljivca in ga skozi loputo odpihniti v vesoljsko črnino. First Class Trouble lahko prevzamete na sledeči povezavi.
Tretji brezplačni naslov je Gamedec in je namenjen vsem tistim, ki imate radi enoigralske izkušnje. Razvijalec Ashnar Studios je poskrbel za zanimiv zaplet, saj igrate detektiva, ki mora v kiberpankovskem svetu raziskovati virtualne svetove in tam reševati razne zločinske zaplete. Vmes boste zbirali dokaze, izbirali dialoge in si sami prilagajali igralno izkušnjo. Gamedec je zanimiva stvarca, saj je med kritiki in igralci povzela visoke in nizke ocene, tako da je za končne vtise zadevo najbolje sam ročno preizkusiti, to pa lahko storite preko prevzema naslova na naslednji povezavi.
Vse tri igre bodo na voljo do 19. januarja, nakar bo ponudbo zamenjala tekstovna avantura Epistory – Typing Chronicles.
Franšiza Assassin’s Creed je šla med svojo zgodovino skozi več sprememb, tista ključna sprememba pa se je zgodila pri prehodu med igrama Syndicate in Origins. Založnik Ubisoft je namreč takrat pošteno preuredil igralno formulo, saj je v izkušnjo vpeljal RPG prvine, hkrati pa je Origins postavil na resnično gigantsko mapo starodavnega Egipta. Sicer so tudi prejšnji naslovi te franšize vsebovali velike mape, a vseeno je bil pri Originsu preskok ogromen in marsikakšnega igralca se je ob prvem pregledu mape lotila panika.
Ubisoft je nadaljeval s tem tempom. Naslednja igra Odyssey je bila še večja, vrhunec pa so dosegli z zadnjo igro Vallhalo, ki je bila tako ogromna, da med različnimi regijami nismo več mogli prosto prehajati, ampak smo morali gledati nalagalne zaslone, da smo lahko ugledali čisto ločeno mapo.
Nekaterim igralcem je ta glomaznost svetov všeč, drugim pa niti ne preveč, saj za kompletiranje novejšega Assassin’s Creeda moraš v igro vložiti skoraj 100 ur igranja, ta čas pa lahko še razpotegneš, če si želiš preigrati čisto vse misije. Da so morda z velikostjo pretiravali je spoznal tudi sam Ubisoft, ki je opravil intervju s spletno strani GamesRadar, kreativni režiser Stéphane Boudon pa je v njem priznal, da je čedalje več njihovih igralcev pozivalo po manjšem svetu, kar je bil povod za delo na igri Assassin’s Creed Mirage.
Boudon je dodal, da so nekateri igralci izrazili željo po bolj intimnih izkušnjah, kjer je poudarek na razvoju oseb in na temeljih franšize Assassin’s Creed, ki je bila v zadnjem trio iger praktično odstranjena. Mirage, ki se bo odvijal v 13. stoletju sredi Bagdada, bo že s samo izbrano okolico veliko bližje tistemu prvemu Assassin’s Creedu, v katerem smo nadzorovali morilca Altairja. Za razliko od Valhalle, kjer smo bili v bistvu Viking, ki je imel bore malo veze s cehom prikritih Assasinov, bomo v Mirage dejansko igrali tistega pravega morilca, ki se skriva v sencah in za sabo pušča bolj malo sledi.
Boudon je v intervjuju povedal vse tiste prave besede, za katere upamo, da se jim finalni produkt ne bo izneveril. Ubisoft obupno potrebuje novo uspešnico, saj je po serijah prestavitev izidov in preklicanih projektih padel na težke čase. Ali jih bo iz te luknje rešil Assassin’s Creed Mirage bomo videli enkrat letos, ko igra izide za PC in konzole trenutne in prejšnje generacije.
Obstajajo res redki naslovi, ki bi me tako navdušili, da bi se pri njih spustil v 100 % preigravanje, zaradi katerega bi na Steamu prejel posebno značko, na konzoli PlayStation pa platinasti pokal. Obstajajo pa igralci, ki preprosto ne morejo živeti, če vsako igro ne obrnejo 100 %, a tudi ti so videti dokaj normalni v primerjavi s Twitch streamerjem The Travelling Inqusitor, ki si je zadal skoraj nemogočo nalogo.
Spravil se je namreč v 100 % kompletiranje igre Diablo 3, to pa je tako težak izziv, da spletna stran za hitrostno preigravanje Speedrun.com takšne kategorije sploh ni vsebovala. O tem izzivu se je začelo razpravljati 5 let nazaj, tri leta kasneje pa se je na forumu prvič oglasil The Travelling Inqusitor, ki je zapisal svoje cilje in se spustil v preigravanje.
Leto kasneje, po 1000 preigranih urah je podal svoj napredek, ki je bil impresiven. Preigral je celotno kampanjo, vse temnice in preigral tudi igralna načina Adventure Mode in Hardcore. Skoval je tudi vse recepte in preigral tudi vse igralne razrede, tako da mu je ostalo samo še nabiranje raznih predmetov in orožij.
To se je izkazalo za presneto težko nalogo, saj leto kasneje, po 2.000 preigranih urah, še vedno ni zaključil izziva. Največ težav mu povzroča nabiranje Primalov in Paragonov, ki imajo že komično nizke možnosti za pridobitev. Igralec je za spletno stran GamesRadar podal intervju, tam pa je pokazal izračun na kalkulatorju, ki pravi, da pri trenutni stopnji za vse Paragone potreboval 12.418 dni, kar je več kot 74k igralnih ur.
The Travelling Inqusitor je imel nekaj sreče pri pridobivanju posebnih predmetov, ki imajo prav tako nizke šanse, da padejo iz riti pošastkov. Najbolj ga je bilo strah iskati predmet Cosmic Wings, saj je ta ekstremno redek zaradi treh slojev naključnih stvari, ki se morajo odviti ena za drugo. Naj skočite v Nephalem Rift, tam pa je treba upati, da se pojavi Rainbow Goblin. Nato mora ta ob svoji smrti odpreti portal v Whimsydale, tam notri pa je spet treba upati, da se pojavil samorog Princess Lilian, ki na koncu tudi dostavi izmuzljivi predmet. Streameju je uspelo pridobiti krilca Cosmic Wings po samo 129 urah, medtem ko so nekateri igralci v to iskanje vložili tisoče ur.
Manj sreče je imel pri iskanju predmeta Wirt’s Original Leg, ki ga je iskal cel mesec, dokler se mu na koncu le ni nasmehnila sreča.
Ravno te majhne možnosti za predmete so mu razpotegnile čas igranja v ekstreme. The Travelling Inqusitor je najprej mislil, da bo vse skupaj zaključil v okoli 6.000 urah, a zdaj misli, da bo za svoj cilj moral vložiti nekje 20.000 igralnih ur. Te številke so nore: eno leto vsebuje 8.760 ur, kar pomeni, da bi moral streamer za uresničitev svojega cilja v igranje Diabla 3 vložiti skoraj dve leti in pol svojega življenja.
Vendar pa The Travelling Inqusitor vztraja in upa, da enkrat doseže svoj cilj, kasneje pa se bo lotil 100 % preigravanja manj zahtevnih naslovov, kot je denimo Hades, a ne izključuje možnosti, da bi se takšnega preigravanja lotil tudi v prihajajčem Diablu 4.
Te dni sem si zadal pomembno nalogo, saj želim po več kot desetih letih končno zaključiti gledanje serije Živi mrtveci. AMC-jeva uspešnica je lani doživela še svojo zadnjo, 11. sezono, vendar pa to definitivno ne pomeni tega, da se bomo za vedno morali posloviti od napol razpadajočih trupelc nemrtvih in nekaterih likov, ki smo jih vzljubili ali pa so se nam zamerili v zadnjem desetletju.
AMC je sicer že dolgo nazaj napovedal nove projekte v tej svojo dobičkonosni franšizi, včeraj pa jih je vsaj malce datumsko razporedil.
Prva novica prihaja iz smeri še ene dolgoletne serije Bojte se živih mrtvecev, nad katero sem osebno obupal že dolgo nazaj, saj so bili zapleti preprosto že preveč trapasti. Kljub slabim kritikam praktično vseh je serija prilezla že do svoje 8. sezone, ta pa bo hkrati postala tudi zadnja in bo vsebovala 7-letni skok v prihodnost. Razdeljena bo na dva dela, vsak od teh pa bo vseboval po 6 epizod. Premiero zadnje sezone bomo gledali 14. maja, drugi set epizod pa izide kasneje v 2023. Ta skok v prihodnost je še posebej zanimiv, saj to leto dogajanja postavi v nekje 2021, v istem letu pa se je pripetila 10. sezona glavne serije Živi mrtveci.
Junija letos pa bomo pričakali tudi premiero povsem frišne serije The Walking Dead: Dead City. V njej bomo gledali stara znana Maggie (Lauren Cohan) in Negana (Jeffrey Dean Morgan), ki se bosta znašla sredi velemesta New York. Dvojec se je nazadnje razšel sporazumno, a zdaj bosta spet združila moči, saj se bosta v iskanje Maggijinega sina Hershela, ki ga je nekdo ugrabil. Kakšnih dodatnih podrobnosti nismo dobili, je pa bilo razkrito, da bo v seriji igral Željko Ivanek, ki je bil leta 1957 rojen v Ljubljani.
Za letos je napovedana premiera še ene serije The Walking Dead: Daryl Dixon, glede na ime pa vam je jasno, kdo bo nastopal v glavni vlogi. Daryl (Norman Reedus) se je nekako znašel v Franciji in bo iskal pot domov, ni pa še jasno, ali se mu bo na tem potovanju pridružil tudi kakšen štirinožni prijatelj. Daryl Dixon še nima meseca izida, bomo pa v nekaterih kadrih videli gručo zombijev, ki se sprehajajo pod Eifflovim stolpom in znotraj muzeja Louvre.
AMC pres Dan McDermott teased we'll see "zombies" "walking across the Brooklyn Bridge, beneath the Eiffel Tower, inside the Louvre, and at dozens more exotic and iconic locations from around the country and world." #TWD
Najdlje je od svoje premiere oddaljena še ena ločena serija, kjer bosta glavni vlogi zasedala Rick (Andrew Lincoln) in Michonne (Danai Gurira). Serija je bila sprva zamišljena kot film, a so se producenti kasneje odločili zagnati ločeno serijo, ki ne bo sledila samo Ricku, ampak tudi Michonne. Projekt še nima uradnega imena, a naj bi začel še letos snemanje, premiero pa bomo gledali enkrat v 2024.
Večino teh stvari bomo lahko najprej gledali na pretočnem servisu AMC+, ki pa žal v Sloveniji ni na voljo, tako da bo morda treba malce počakati, preden se premiere pojavijo na Netflixu.
Založnik Ubisoft se spopada z večjimi finančnimi težavami, kar niti ni tako presenetljivo, saj je preteklo že kar nekaj vode, odkar so ven izdali igro, ki bi resnično zažgala blagajne. Zadnja takšna igra je bila Assassin’s Creed Valhalla, vendar pa je ta izšla leta 2020, kar je zdaj tehnično že tri leta nazaj, dobro pa se je odrezal tudi Far Cry 6 iz leta 2021, a ta finančnih številk Assassin’s Creeda ni dosegel.
Ubisoft veliko vlaga v svoje največje franšize, kar so včeraj priznali v novi izjavi za javnost, v kateri so napovedali tudi večje rekonstruiranje svojega modela izdajanja iger. Pismo pravi, da se je industrija iger v zadnjih letih preusmerila v izdajanje “mega franšiz” in v igre, ki imajo potencial za dolgoživost, preko katere lahko dosežejo igralce preko celega planeta. Tudi Ubisoft je šel v to smer in zato je večino razvojne moči namenil izdajanju novih naslovov iz franšiz Assassin’s Creed, Far Cry, Ghost Recon, Rainbow Six in The Division, vendar pa se je tu pojavil problem, saj noben od teh novejših naslovov še vedno ni zunaj.
Poleg tega je Ubisoft razočaran nad prodajo svojih zadnjih dveh iger. Založnik sicer resda že nekaj časa ni izdal nove igre iz zgoraj omenjenih franšiz (no, če ne štejemo igre Rainbow Six Extraction, ki pa ni zaslužila veliko), a je izdal manjše naslove. Sem notri lahko prištejemo dolgoletno franšizo Just Dance 2023, ki ni dostavila želenega finančnega priliva, a Ubisoft je bil še bolj presenečen nad zaslužkom igre Mario + Rabbids: Sparks of Hope. Slednji naslov je bil namreč deležen visokih ocen in navadno se vsaka stvar, ki v naslovu nosi ime Mario, proda izjemno dobro, a očitno je bil ta naslov izjema temu pravilu.
Zaradi vseh teh problemov se je Ubisoft odločil zategniti pas. Prihraniti želi vsaj 500 milijonov evrov, zaradi česar je preklical razvoj treh projektov, ki še niso bili najavljeni, v naslednjih dveh letih pa želi prihraniti še nadaljnjih 200 milijonov evrov. Založnik je samo pol leta nazaj že šel skozi podobno fazo, saj je takrat v koš zavrgel štiri igre, ki so bile sredi razvoja: med njimi smo našli tudi Splinter Cell VR in Ghost Recon Frontline.
Eden glavnih problemov Ubisofta je tudi dejstvo, da založnik nima kakšnega brezplačnega F2P naslov, ki bi jim v stilu Fortnita ali Apex Legendsa služil denarce preko mikrotransakcij, to pa bi jim pomagalo premostiti tiste čase, ko prodaja klasičnih naslovov ne gre v promet. Ubisoft je sicer poskušal v tej smeri izdati igro Hyper Scape, a je ta hitro propadla, za letos pa načrtuje izdajo iger XDefiant in The Division: Heartland, vendar pa te zadeve še vedno niso zunaj.
Francoski založnik se sicer že dolgo tepe s temi težavami in očitno nekaj ne štima v njihovem razvojnem procesu. Ubisoft ni zmožen izdati niti preproste predelave, kot je denimo Prince of Persia: The Sands of Time, predelava prvega dela franšize Splinter Cell pa je oktobra lani izgubila režiserja. Da sploh ne omenimo večnih prestavitev, kot je denimo igra Beyond Good & Evil 2, ki je v razvoju že celo večnost.
V večno prestavljene naslove lahko uvrstimo tudi nesrečni Skull and Bones. Gusarski naslov je bil po večkratnih prestavitvah dokončno zakoličen za november 2022, nato je bil prestavljen na 9. marec 2023, založnik pa ga je včeraj vnovič prestavil. Po novem je datum veliko bolj nejasen, saj bo igra izšla v Ubisoftovem naslednjem fiskalnem letu, to pa se začne 1. aprila.
I hope it tries to ride it out because I think it might hold onto more people than if it tried to “slim down” for an M&A. Either way, though, it seems grim. Making games is a rough business.
Med vsem tem igranjem pa delnice založnika padajo navzdol. Ubisoft je 5 let nazaj za eno delnico zahteval 102 €, danes pa je ta vrednost padla na dokaj žalostnih 23,87 €. Jeff Grubb, ki je znan po svojih dobrih virih, je na Twitterju zapisal, da je Ubisoft definitivno iskal nekoga, ki bi celotnega založnika odkupil, a da so se mu v bistvu vsi samo smejali, saj se nakup preprosto ni splačal.
No, pa smo skoraj tukaj. Pri izidu igre Dead Space namreč. To predelavo smo začeli spremljati že dolgo nazaj in založnik EA nam je prvi vpogled v nastajanje prenovljene klasike, ki je izvirno izšla leta 2008 in jo je takrat spočel zdaj umrli studio Visceral, ponudil v tako zgodnjem stanju, da novi razvijalec Motive Studio sploh še ni imel dokončane finalne grafične podobe in animacij. Zdaj pa je zadeva napredovala že do te mere, da nam je založnik serviral še zadnji napovednik pred dokončnim izidom.
Originalna igra se sicer še danes dobro drži, vendar pa predelava grafično lepoto popelje na naslednjo stopnjo. Zanimivo je to, da projekt ni bil zgrajen znotraj pogona Unreal Engine 5, na katerega te dni prehaja čedalje več razvijalcev, ampak znotraj EA-jevega lastnega pogona Frostbite Engine. Kljub temu se ponaša z odlično grafično podobo, pri tej pa najbolj navdušuje prenovljena osvetljava, ki zna izrisati hudo realistične sence. To je za igro, kjer bomo večino časa preživeli znotraj utesnjenih hodnikov vesoljske ladje USG Ishimura še kako pomembno, veteranom izvirnika pa bo predelana okolica instantno prepoznavna.
Motive Studio sicer zgodbe ni preveč spreminjal. Še zmeraj bomo nastopali v vlogi inženirja Isaaca Clarka, ki bo na Ishimuri iskal svojo izvoljenko, to namero pa mu bodo poskušali preprečiti groteskni vesoljci, ki so v bistvu okuženi člani posadke te vesoljske ladje. Imenujejo se Necromorphi in ubijemo jih lahko samo tako, da jim odstrelimo okončine. Za razliko od sorodnega projekta The Last of Us Part 1, pa v prenovljenem Dead Spacu ne bomo gledali samo čiste kopije stopenj, saj je Motive poustvaril tudi nekatere dele igre, ki jih je imel v načrtu izdelati že originalni razvijalec, a mu je za to zmanjkalo časa.
Dead Space izide 27. januarja za PC, PlayStation 5 in Xbox Series X/S. Če igro prednaročite na Steamu, boste zraven prejeli še brezplačno kopijo drugega dela, za katerega srčno upamo, da tudi enkrat dobimo tako obsežno predelavo.
Na spletu so se v zadnjih dnevih razširile govorice o popularnem YouTuberju Andrewju Callaghanu, ki so ga mnogi spoznali preko njegovega izvirnega kanala All Gas No Brakes, od katerega se je leta 2021 ločil in ustanovil novega, z imenom Channel 5. Andrew je postal spletni zvezdnik praktično čez noč, saj je začel dostavljati nekaj, česar nismo bili ravno vajeni: novinarsko vsebino, pri kateri se ni postavljal na nobeno stran in tako je orisal tisto resnično plat ZDA.
Njegova specializacija je bila udeležitev raznih spornih konvekcij, kot so denimo protesti proti cepljenju, pred kamere pa je rad povabil tudi ekstremne čudake, med katerimi je postal slaven dvojec Jokerjev, ki sta si v resničnem življenju potetovirala obraz ali pa tipu iz Floride, ki je resnični predstavnik ameriškega juga. Vsebina je bila zanimiva ravno zaradi tega, ker se Andrew iz teh ljudi ni norčeval, ampak jim je preprosto ponudil mikrofon, gledalci pa smo dobili lep vpogled v tisto resnično Ameriko.
Ravno zaradi vsega tega je 25-letni Andrew za nekatere postal pravi vzornik, a žal se zdi, da tudi on naokoli nosi svoje grehe. Po spletu so namreč že dve leti nazaj začele krožiti govorice, da je Andrew malce čuden in da mu spolno nadlegovanje ni tuje.
Takrat so te obtožbe bolj kot ne hitro izginile, Andrew pa je danes že tako slaven, da je za HBO spočel dokumentarec This Place Rules, zaradi česar se je začel pojavljati povsod. To je šlo v nos Caroline Elise, ki je na TikToku podelila zgodbo glede Andreja, ki naj bi jo enega dne prosil za prenočišče. Sprejela ga je v posteljo, a mu je povedala, da ji ni do seksa, Andrew pa je kljub temu vztrajal pri svojem in na koncu sta spala skupaj. Caroline pravi, da to sicer ni bilo posilstvo, a vseeno je spadalo v kategorijo spolnega nadlegovanja, saj si seksa ni želela, ampak je preprosto poskušala narediti kar je lahko, da bi jo pustil pri miru.
Dodala je še, da si nikoli ni mislila deliti te zgodbe, a ne more mimo dejstva, da zaradi nedavnega dokumentarca YouTuberja zdaj vidi povsod, zaradi česar podoživlja svojo travmo, zraven pa je še navrgla, da si Andrew ne zasluži sledilcev in vsega tega idealiziranja.
Na TikToku je svojo zgodbo podelila še ena ženska z imenom Dana. Andrew in Dana sta spala skupaj, vendar pa Dana izkušnje ne opisuje za pozitivno, saj naj bi jo Andrew neprestano poniževal. Nato ji še enkrat pisal, da bi se ji na večerji opravičil za svoje obnašanje in v ponovno srečanje je privolila. A opravičila ni bilo, saj jo je Andrew začel spraševati, če bi seksala z njim v avtu. Zavrnila ga je, a mu je ponudila prevoz domov, med vožnjo pa jo je začel otipavati in čeprav ga je večkrat zavrnila, Andrew kar ni hotel nehati. Na koncu je ustavila avto in ga prosila, naj gre ven in Andrew ji je ustregel, a jo je pred tem zaprosil za možnost oralnega seksa.
Po teh razkritjih se je pojavilo še več obtožb, a samo v obliki komentarjev in Instagram zgodb, ki jih je bolj težko overiti. Teme so se nato dotaknili tudi drugi YouTuberji, ki so z Andrewom v preteklosti sodelovali ali pa se družili. Eden od teh je bil Ethan Klein, ki si lasti YouTube kanal h3h3Productions in Andrewa pozna že nekaj let. Po obtožbah je Ethan tudi edini, ki je stopil z njim v kontakt in Andrew mu je priznal, da je imel razmerje z obema puncama in da so ga obtožbe močno prizadele, zaradi česar je moral obiskati psihiatrično kliniko.
Andrew Callaghan še ni podal uradne izjave in njegov ločen kanal Channel 5 Clips je še včeraj nalagal nove posnetke, a glede na to, da se vse te obtožbe tako hitro širijo, bo o njih slej kot prej moral spregovoriti.
Od danes naprej je biti pametno pazljiv pri sestavljanju novih YouTube posnetkov, saj je Google zagnal močno bolj striktne zahteve glede vsebine, ki niso primerne za tiste najmlajše.
Spremembe so bile sicer napovedane že novembra lani, tičejo pa se predvsem preklinjanja ter pomenljivih prikaznih slik. Google sicer že do sedaj ni preveč maral takšne vsebine, saj je to odbijalo oglaševalce, a zdaj je še bolj zategnil vajeti ustvarjalcev. Po novem ti ne smejo preklinjati v prvih sedmih sekundah posnetka in na prikaznih slikah pokazati kakšne pretirane seksualne podobe. Prav tako se v začetku videa ne sme prikazati kakršnegakoli nasilja – iz resničnega življenja ali pa celo videoiger. Očitno se tako naša recenzija Dooma zaradi tega ne bo dobro postarala.
Po teh pretečenih sekundah ustvarjalec sicer lahko preklinja, a Google opozarja, da pretirane kletvice ne bodo blagodejno vplivale posnetek. Sicer YouTube kršiteljev ne bo odstranil iz platforme ali pa ukinil videe, a jim bo umaknil možnost monetizacije, kar je za velike YouTuberje, ki s platformo dejansko služijo denarce, velik problem. Google je v novi pravilnik prav tako zapisal, da kletvice ne bodo razdeljene po stopnjah in da bo za vse veljalo isto pravilo, tako da je beseda “fuck” enaka besedi “ass”.
Novi pravilnik je kreatorje vsebin dobro razjezil, še dodatno pa jih je Google podžgal včeraj, saj je pravilo veljavno tudi za že izdane posnetke. YouTuberji so tako nenadoma opazili, da jim nenadoma nekateri videi nenadoma ne prinašajo več dobička, kar je nekaterim, ki imajo na platformi stotine posnetkov, povzročilo resno škodo. YouTuber Charles White, bolje poznan pod vzdevkom MoistCr1TiKal, je celo situacijo označil za žalostno in se potožil, da za nova pravila ni prejel nobenega dodatnega opozorila, sam pa pač ni naročen na Googlove forume.
Podobne težave ima Daniel Condren, ki si lasti kanal RTGame. Tudi on ni prejel kakšnega dodatnega opozorila – preprosto se je en dan zbudil, zagnal kanal in videl, da je en njegov video izgubil možnost monetizacije, zraven pa je bil še starostno omejen. Kontaktiral je YouTube in njegova prošnja je bila takoj zavrnjena, nato pa je na enak način zgubil še okoli ducat posnetkov in Daniel sumi, da je to bilo ravno zaradi tega, ker je kontaktiral YouTube zaradi originalnega posnetka, s tem pa si je prislužil bolj pozoren pregled vse njegove do sedaj izdane vsebine.
Really confused by this constant shut down on profanity from YouTube to almost force no swearing (not talkin during intros or saying fuck in vids).
There's a YouTube kids app for a reason…right? I also really don't think advertisers care as much as they think.
Glavni problem tiči v temu, da teh starejših videov ustvarjalci enostavno ne morejo popraviti in so zdaj prepuščeni nemilosti Googlovih algoritmov. Streamerka Kruzadar je dobro povzela situacijo, saj res ni jasno to Googlovo obnašanje glede preklinjanja, saj za najmlajše že obstaja namenska verzija YouTube Kids, ki je bila ustvarjena ravno zaradi takšnih situacij, a očitno oglaševalci zahtevajo takšno cenzuro tudi na osnovni platformi.
No, bilo je lepo, dokler je trajalo, vendar pa mora vsega lepega enkrat biti konec. Včeraj je v svetu tehnologije udarila minuta molka, saj je Microsoft uradno zaključil podporo za zdaj že legendaren operacijski sistem Windows 7, ki se je rodil leta 2009 in je bil tisti pravi naslednik sistema Windows XP, medtem ko bi na vmesni poskus Windows Visto najraje karseda hitro pozabili.
Windows 7 je sicer že dolgo nazaj postal tako zastarel sistem, da ga je Microsoft nehal uradno podpirati že leta 2020, a takrat je odprl dodatno podporo, za katero so uporabniki morali odšteti evre. Sicer dvomimo, da je za to plačeval kakšen navaden uporabnik PC-ja, saj je bila storitev bolj namenjena podjetjem, ki so v pisarnah in tovarnah držale programsko opremo, ki je bila specifično namenjena za Windows 7.
Včeraj se je tako ugasnila tudi ta razširjena podpora, tako da je operacijski sistem Windows 7 tudi uradno mrtev, Microsoft pa je v isto krsto stlačil še Windows 8 in 8.1, ki ne bosta deležna takšne razširjene podpore, kot jo je bila deležna sedmica.
Windows 7 je bil tako priljubljen zaradi svojega res fino zamišljenega uporabniškega vmesnika, ki je bil preprost, hiter, Aero tema z učinki prozornosti pa so bili preprosto seksi. Osmica se je nato lotila predelave vmesnika in je vpeljala neke ploščice z aplikacijami, ki pa so bile nepregledne in so bolj sodile na telefone in se tam uspešno odrezale – a je Microsoft nato ukinil tudi izdajanje mobilnih operacijskih sistemov in je presedlal na Android.
Težko je sicer oceniti, koliko igričarjev še danes vztraja na teh ostarelih operacijskih sistemih, a dvomimo, da ravno veliko. Zadnja anketa iz strani Steama je pokazala, da Windows 7, 8 in 8.1 napajajo dobra 2 % igričarske baze in če se najdete med njimi, potem je zdaj res skrajni čas za nadgradnjo, saj zdaj vsi trije operacijski sistemi ne bodo prejeli posodobitev, pa četudi hekerji odkrijejo kakšno res veliko ranljivost.
Microsoft na svoji uradni strani priporoča nadgradnjo na Windows 11 ali pa vsaj na Windows 10 – ta bo uradno podprt do oktobra 2024.
Razvijalec Team Ninja je zdaj že stari maček igričarske industrije, saj njegovi začetki segajo v leto 1995, na začetku svoje kariere pa se je studio proslavil s serijo iger Ninja Gaiden. To so bile izjemno težke igre, ki so od igralca zahtevale taktični pristop do vsake situacije in dobre reflekse, te prvine pa so ohranili tudi skozi izdajanje svojih naslednjih naslovov, kamor lahko vpišemo igri Nioh 1 in 2 ter Stranger of Paradise: Final Fantasy Origin.
Skratka, Team Ninja izjemno uživa pri temu, da svoje igralce dodobra spoti in v to smer gre tudi njihov naslednji naslov Wo Long: Fallen Dynasty. Tako kot vse njihove igre doslej, se bo tudi ta odvijal v vzhodnih azijskih deželah, le da bomo v tem primeru skočili v obdobje antične Kitajske, zgodovina pa bo v tej igri podkrepljeno z lepo dozo fantazije, saj se v igri ne bomo borili samo proti vojakom, ampak tudi proti celi zalegi takšnih in drugačnih pošasti.
Spletna stran IGN se je dokopala do zgodnjega preizkusa igre in za te namene so za nas pripravili dva nova igralna posnetka, ki pokažeta nekaj praktičnega igranja. V prvem se naš junak sprehodi skozi potko, obdano z bambusom, nakar sredi poti naleti na dokaj tečnega nasprotnika, kasneje pa se mora spopasti še z neko obliko hitrega ježa, le da je ta očitno hudo mutiral.
Kakor lahko vidimo bo tudi Wo Long: Fallen Dynasty obdržal nekatere vidike njihovih prejšnjih iger, saj je boj presneto hiter in veliko šteje pravočasno pariranje udarcem, ki nasprotnika odpre našemu lastnemu zamahu. Wo Long: Fallen Dynasty sicer kljub spremembi okolice še vedno močno spominja na igre Nioh, saj bodo stopnje spet bolj linearne in grafična podoba vas ne bo ravno odpihnila.
V drugem posnetku si lahko ogledamo šefovski spopad proti ogromni pošasti Aoye. Pozorni igralci boste morda opazili, da za razliko od Nioha, tule ni merilnika kondicije, tako da se vam ne bo treba ukvarjati vsaj s tem. Kondicijo bo zamenjal “spirit”, ki ga boste dobivali ob uspešnih udarcih in ga trošili ob izrabljanju specialk, če pa boste pretiravali in vam tega duha zmanjka, pa boste za nekaj sekund omamljeni in tako v veliki nevarnosti.
Šefovski spopad mi sicer ni preveč všeč, saj je na zaslonu čisto preveč zmede – od pošastkovega krzna, njegovih napadov in letenja okoliških kamnov težko razločiš, kaj se sploh dogaja in včasih nimaš pojma, kdaj udariti in kdaj se izmakniti in kdaj parirati. Vendar pa je morda praksa drugačna od gledanja posnetka, tako da bo treba zadevo ročno preizkusiti.
Wo Long: Fallen Dynasty izide 3. marca 2023, na voljo pa bo tudi za prejšnjo generacijo konzol.
O umetni inteligenci smo spisali že marsikaj, a tema pogovora se je v teh člankih vrtela okoli orodja ChatGPT, a to ni edina umetna inteligenca, ki te dni dviga obrvi in pri nekaterih tudi upravičeno zbuja skrbi. Microsoft je namreč nedavno predstavil svoj lastni projekt VALL-E, ta pa se ukvarja z nalogo prepričljivega oponašanja kateregakoli človeškega glasu.
Microsoft have announced their AI "VALL-E"
Using a 3-second sample of human speech, it can generate super-high-quality text-to-text speech from the same voice. Even emotional range and acoustic environment of the sample data can be reproduced. Here are some examples. pic.twitter.com/ExoS2VWO6d
VALL-E za svoje delovanje potrebuje samo zvočni posnetek človeškega “originala”, ta posnetek pa je lahko kratek samo 3 sekunde. To je dovolj za spočetje prepričljive imitacije, za katero bo res treba naprezati ušesa, da boste v njej prepoznali nekaj robotskega. Morda je najbolj impresivno dejstvo, da VALL-E za svojo nalogo ne potrebuje kakšnega res kvalitetnega zvočnega izvirnika, saj svojo nalogo dobro opravi tudi v situacijah, kjer je avdio zajet preko telefonskega razgovora. V takšnih primerih ne povzame samo govora človeka, ampak primerno poskrbi tudi za popačenje zvoka, kar na koncu izda prepričljivo zvočno sliko.
Avtorji te umetne inteligence pravijo, da je bil VALL-E svojih sposobnosti naučen preko študiranja zvočnih posnetkov, ki so skupno trajali 60.000 ur. To je za magnitude več od sorodnih izdelkov, ki so do sedaj poskušali oponašati človeški govor in ravno zaradi tega razloga je njegovo govorjenje tako prepričljivo in nerobotsko.
Tako kot pri ChatGPT-ju so se seveda takoj začele pojavljati skrbi, kako bo VALL-E vplival na sodobno družbo. VALL-E sicer ni na voljo za preizkus, saj si lahko na uradni strani Githuba samo ogledate razne primere zvočnih pretvorb. Vendar pa je že ChatGPT pokazal, da se da njegove sposobnosti uporabiti za veliko več kot za samo pogovore, saj zna zadeva pisati spise, članke in celo popravljati kodo. Nekdo je pred kratkim zadevo vpeljal celo v svet iger, kar je začelo risati temno prihodnost za vse avtorje in prevajalce, ki si s tem danes služijo kruh, kmalu pa zna biti njihovo delo samo še stvar umetnih algoritmov.
Tudi VALL-E zna izmakniti marsikakšen poklic – v nevarnosti znajo biti vsi tisti zvočni govorci, ki s svojimi glasilkami v reklamah, napovednikih, animiranih filmih in igrah sestavijo neločljiv del izkušnje. Sicer nekako dvomimo, da zna VALL-E dostaviti takšen mojstrski nastop, ki ga je pričaral Christopher Judge v igrah God of War, vendar pa je čar umetne inteligence nenehno učenje in kdo ve, kam lahko poseže VALL-E.
Je pa jasno eno: umetna inteligenca postaja neločljiv del naše realnosti in nanjo se bo treba prilagoditi. Zagotovo se že pišejo novi zakoni in kaj hitro znamo dobiti tudi takšnega, ki bo z avtorskimi pravicami preprečeval oponašanje preko umetne inteligence. Treba bo pa upoštevati tudi nevarnosti, saj kmalu nikomur ne bo preprečevalo, da vas pokliče po telefonu in vas s prepričljivim oponašanjem glasu vašega bližnjega pripraviti do tega, da mu izdate podatke glede vaše kreditne kartice.
Ena najbolj popularnih serij na Netflixu se vrača že naslednji mesec in pretočni gigant je pripravil prvi uradni napovednik serije You, ki nas bo v četrtem poglavju poslala v raziskovanje Londona.
Tam se bo znašel naš dobro znani psihotični junak Joe Goldberg, večni romantik, ki ne pozna besede ne in njegov najljubši hobi je od vedno bil in očitno tudi bo zalezovanje lepih deklet. Joe ima na začetku vedno dobre namene, a sčasoma njegova obsesija pripelje do umorov, ki na koncu pokončajo tudi njegovo izvoljenko. Zaradi tega se je moral že večkrat preseliti in iz New Yorka je skočil v Los Angeles, nakar se je odpravil v raziskovanje Evrope. Zadnji kadri tretje sezone so sicer namignili, da bo Joe skočil v Pariz, a novi napovednik je za novo lokacijo zakoličil London.
Tam se bo Joe preizkusil v vlogi profesorja, ki bo iskal sveže začetke s svežim imenom Johnathan Moore. Joe poskuša biti nekaj časa normalen, a kmalu se vrnejo stare navade izbiranja deklet, zaradi tega pa se zaplete v norosti elite Londona, ki jim je denar zadnja skrb na svetu. Vendar pa tokrat ni vse tako kot prej, saj se je pobijanja bogatunov lotil nov skrivnostni ubijalec, znan samo pod imenom Eat the Rich Killer, ta pa si je med drugim za tarčo vzel tudi našega sveže pečenega profesorja.
Sprememba formule je bila v 4. sezoni nujna, saj je seriji v prejšnjem poglavju kvaliteta opazno padla in začele so se odvijati situacije, ki so bile tudi za to dokaj noro serijo preveč za lase privlečene. Morda zna ta sprememba, kjer se mora Joe boriti proti nekemu drugemu morilcu, prinesti tisto prepotrebno svežino, ki bo nato sprožila povod za nadaljnje sezone.
Tako kot je zdaj v modi, bo tudi You svojo sezono razdelil na dva dela. Prvi del izide 9. februarja, drugi pa točno mesec kasneje, 9. marca – oba dela bosta štela po pet epizod.
Je “kinematografski napovednik” pravilni slovenski prevod angleškega “cinematic trailer”? Kdo bi vedel, ampak temu pri nas tako zdaj rečemo in prihajajoča igra Forspoken je včeraj dobila svojega.
Založnik Square Enix pri promociji Forspokena doslej ni imel preveč sreče. Še se spomnimo tistega napovednika, ki je bil tako cringe, da je brž postal predmet internetnega norčevanja, za igro pa so na konzoli PlayStation 5 izdali tudi demo, a ta je pri igralcih pustil dokaj mešane vtise.
Takšni mimosunki pri marketingu povsem sveže franšize lahko pustijo hudo finančno luknjo, a videti je, da Square Enix verjame v svoj izdelek, zato so zanj izdali včeraj nov napovednik, ki zaradi produkcije zagotovo ni bil poceni. Iz napovednika sicer ne boste izluščili kakšnih sila pomembnih informacij, saj junakinja Frey večino časa beži pred sicer čudovito in malce groteskno ustvarjenimi jeleni, sproža nekaj posebnih moči in se na koncu zaluča proti nekemu sovragu, ki lebdi v zraku s pomočjo pernatih kril – Square Enix je enostavno obseden s humanoidnimi kreaturami s krili, ki jih tlači v praktično vsak svoj izdelek.
Forspoken nas bo postavil v magični svet Athie, v katerega naša junakinja zatava bolj naključno in na začetku ji ni preveč jasno, kaj se sploh dogaja okoli nje. A ne mine dolgo, da se zave svojih posebnih moči, nakar začne preko hitrega tekanja in nekajmetrskega skakanja v zrak premagovati ovire, vmes pa se spusti tudi v napete spopade proti nasprotnikom, ki vsi po vrsti nosijo zanimive in unikatne dizajne.
Kako bo zadeva videti v praksi bomo videli ob izidu, ta pa se bo zgodil 24. januarja. Forspoken bo na voljo samo na konzoli PlayStation 5 in PC-ju, pri obeh sistemih pa bo zanjo treba odšteti 80 €.
Založnik Microsoft ima za leta 2023 napovedanih kar nekaj večjih projektov, vendar pa nobeden od njih še nima zakoličenega točnega datuma izida. Lastniki konzol Xbox Series S in X te dni potrpežljivo čakajo na kakšno večjo konferenco, saj je Microsoft svojo zadnjo spočel poleti, na podelitvi The Game Awards pa ga sploh ni bilo.
Nove govorice iz strani Windows Central, ki so videti dokaj verodostojne, pravijo, da bo Microsoft 25. januarja končno pokazal, česa vsega se lahko igralci veselijo v prvi polovici tega leta. Predstavitev naj bi nosila uradno ime Xbox Developer_Direct, ta pa se bo vrtela okoli iger, ki jih delata Xbox Games Studios in Bethesda.
Specifično naj bi beseda tekla o igrah Redfall, Forza Motorsport in novi vsebini, na kateri dela razvijalec ZeniMax Online Studios, ki še vedno izdaja vsebino za MMO The Elder Scrolls Online. Poleg tega naj bi se dotaknili tudi prihajajoče igre Minecraft Legends na kateri delata Mojang Studios in Blackbird Interactive, to partnerstvo pa bo spočelo akcijsko strategijo, ki bo postavljena v znani okoliš kockastega Minecrafta.
Verjetno ste opazili, da na tem seznamu prikazanih iger manjka Starfield, a to samo zato, ker naj bi Microsoft zanj načrtoval ločeno konferenco, kjer bi bile vse oči usmerjene samo v to igro, tam pa bomo najverjetneje dobili tudi potrjen datum izida, ki ne bo več samo “enkrat v prvi polovici 2023”.
This should be a fun week, excited for the days to progress! 💚
Da je nekaj na tej konferenci je potrdil tudi šef Xboxovega marketinga Aaron Greenberg, ki je na Twitterju zapisal, da bo tole zabaven teden.
Od naštetih iger je izidu najbližje verjetno Redfall. Prvoosebna streljačina, ki jo bomo lahko igrali samotarsko ali pa v družbi prijateljev, je plod dela studia Arkane, izšla pa naj bi maja letos. Razvijalec je nedavno izjavil, da Redfall niti ni tako podoben igri Left 4 Dead, kakor so sprva vsi upravičeno mislili, ampak je bolj sorodna naslovoma Far Cry 2 in STALKER.
