Projekt Marvel’s Avengers je izšel leta 2020 in se je še pred svojim rojstvom znašel v velikih težavah. Igra je namreč velik del igričarske baze razjezila z dejstvom, da ni klasičen enoigralski naslov, ampak “live service” igra, ki se je prodajala po polni ceni, nato pa še oderuško služila preko hrpe mikrotransakcij.
Žegna iz strani igralcev tako ni dobila, prijazni pa niso bili niti kritiki, ki so se zraven pritoževali nad pomanjkanjem vsebine, slabo optimizacijo in hrošči, ki so dandanes postali že stalnica visokoproračunskih iger.
Založnik Square Enix je povrh vsega za izdelavo naslova zasužnjil razvijalca Crystal Dynamics, čigar moč je bila od vedno izdelovanje vrhunskih enoigralskih naslovov, med katerimi najdemo serijo naslovov Tomb Raider, še pred tem pa so izdelali legendarno vampirsko franšizo Legacy of Kain.
Prodaja je bila zato slaba in nad njo že v prvem letu od izida ni bil navdušen niti Square Enix. Nekateri so takrat predvidevali, da bo zadeva šla pod rušo v roku nekaj mesecev, a založnik je dejansko še naprej podpiral naslov in šele zdaj, po treh letih, bo plamen igre Marvel’s Avengers vendarle ugasnil.
Vendar to ne kar takoj. Razvijalec je na uradni strani zapisal, da bo igra 31. marca letos dobila še svojo zadnjo večjo posodobitev 2.8. in uravnoteženje igralnih razredov. Takrat se bo trgovina z mikrotransakcijami tudi zaprla, vsa kozmetika pa bo postala postala povsem brezplačna.
30. september pa je tisti datum, ko bo igra povsem nehala dobivati vsebinske in tudi vsesplošne posodobitve. Na ta isti dan bo ukinjena tudi sama prodaja igre, tako da bo ta na voljo samo tistim, ki si jo že lastijo raznih platformah. Square Enix ne bo kar naravnost ugasnil strežnikov, saj bo tako enoigralski, kot tudi večigralski del še vedno dostopen, vendar je seveda samo vprašanje časa, kdaj bo tudi to ukinjeno. Razvijalec namreč pravi, da po 30. septembru ne more obljubiti, da bo še naprej krpal hrošče in po strežnikih lovil goljufivce.
Marvel’s Avengers se tako poslavlja, razvijalec Crystal Dynamics pa se vrača na svoja stara pota. Square Enix je lani ta studio prodal v roke založnika Embracer, ta pa mu je skoraj takoj naložil delo na novem Tomb Raiderju, razvijalec pa naj bi se podal tudi v ponovno oživitev zapuščine Legacy of Kain
Medtem, ko potrpežljivo čakamo, da Sony za nas pripravi kakšno obsežnejšo konferenco tipa State of Play, ki jo je nazadnje pripravil septembra lani, se bomo morali zadovoljiti z novim napovednikom, ki prikaže tiste najbolj zanimive naslove letošnjega leta.
In bera ni majhna. Sicer smo že večkrat zapisali, da bomo letos dobili cel kup iger, ki so bile napovedane že vnaprej ali pa so bile v 2023 prestavljene od lani. Teh naslovov je dovolj, da je imel Sony dovolj posnetkov za dvominutni video, seveda pa ne smemo pozabiti, da tudi Microsoft za letos pripravlja cel kup svojih projektov, ki jih nameravajo bolj podrobno razkriti konec januarja.
Kar se tiče ekskluziv Sonyjeve lastne produkcije je bera bolj skromna, saj sta zaenkrat uradno razkrita bila samo Spider-Man 2 in Horizon Call of the Mountain. Vendar pa je tule še kar nekaj iger iz strani drugih založnikov, kot sta denimo Forsaken in Final Fantasy 16 – ob prihajata iz strani založnika Square Enix in bosta igralna samo na konzoli PlayStation 5.
Ostali naslovi se bodo pojavili tudi na PC-ju in konzoli Xbox Series X, je pa zanimivo dejstvo, da boste v seznamu našli bolj malo iger, ki jih bomo lahko poganjali tudi na konzoli PlayStation 4. To je navsezadnje razumljivo, saj je PS4 zdaj star že 10 let in gre lahko zasluženo v upokojitev. Microsoft je sicer že konec 2020 zaustavil proizvodnjo konzole Xbox One, Sony pa je lani, zaradi vsega pomanjkanja, naročil proizvodnjo milijon dodatnih konzol PlayStation 4. Zaloge aktualnega PlayStationa 5 naj bi zdaj končno dosegle povpraševanje in Sony je na konferenci CES zatrdil, da je pomanjkanja teh zdaj vendarle konec.
Poleg vseh teh iger namerava Sony čez pičel mesec izstreliti tudi naslednjo generacijo VR očal PS VR2, ki jih bomo lahko uporabljali izključno na PlayStationu 5. Za nadgradnjo konzole je tako napočil skrajni čas in če te še vedno ne najdete nikjer, obiščite naš uradni sledilnik, ki spremlja zalogo konzol v vseh večjih slovenskih trgovinah.
V zadnjem letu je tehnološka industrija množična pričela z zategovanjem pasov in rezultat tega so bila množična odpuščanja, temu trendu pa se ni mogel izogniti niti Microsoft. Ameriški gigant je včeraj najavil žalostno novico, da bo pri njih službo izgubilo nekje 10.000 delavcev , kar predstavlja nekje 5 % njihove celotne delovne sile.
The scale is not yet clear, but Bloomberg has so far confirmed job cuts at Bethesda Game Studios (Starfield) and 343 Interactive (Halo). A Microsoft spokesperson declined to comment on how many employees of the gaming division were laid off
Službe bodo sekane na različnih sektorjih, spletna stran Bloomberg in njihov novinar Jason Schreier pa poročata, da pri tem ne bodo izvzeti niti razvijalci iger. Odpravnine so dobili nekateri člani studia The Coalition, ki je znan po svoji franšizi Gears of War, od sodelavcev pa so se morali posloviti tudi nekateri člani Bethesde, ki jo je Microsoft kupil za dobrih 7 milijard dolarjev.
NEW: Joe Staten, who joined 343 in 2020 to steer Halo Infinite toward the finish line, is leaving the studio to rejoin Xbox Publishing, Bloomberg has learned
Zdi se, da je med razvijalci največ izgubil studio 343 Industries. Studio, ki je bil ustanovljen specifično za ustvarjanje nove vsebine znotraj franšize Halo, je imel pri izdelavi zadnjega naslova Halo Infinite celo goro težav in igra je bila večkrat prestavljena, dokler ni na koncu dostavila nekam medle enoigralske kampanje, ki naj bi jo razvijalec naknadno dopolnil z raznimi dodatki. Vendar pa je bil razvoj počasen in ob odpuščanjih je bil včeraj najavljen tudi odhod Josepha Statena, ki je veljal za Halo veterana in se je 343 Industries leta 2020 pridružil ravno zato, da bi Halo Infinite zopet spravil na pravo pot. No, to se zdaj očitno ne bo zgodilo in razvijalec naj bi doživel pošteno prevetritev, ki bo usmerjeno v podpiranje večigralske plati Haloja. Iz teh besed lahko sklepamo, da je bila nadaljnja enoigralska vsebina preklicana, zaradi tega pa Staten nekako nima več česa delati, zaradi česar se je preselil v svojo prejšnjo vlogo pri založništvu Xbox iger.
2019: ~144,000 Microsoft employees 2020: ~163,000 Microsoft employees 2021: ~181,000 Microsoft employees 2022: ~221,000 Microsoft employees
Odpuščanja so posledica raznih faktorjev, a ena skupna točka vseh večjih podjetij je bila previsoka stopnja zaposlovanja med Covid-19 pandemijo. To je lepo vidno tudi pri Microsoftu, ki je leta 2019 po celem svetu zaposloval 144k ljudi, lani pa si je pisarne delilo že kar 221k delavcev.
10.000 odpuščenih delavcev je velika številka, a v IT sektorju ni največja. Meta je novembra lani najavila, da bo odpustila okoli 11.000 zaposlenih, Amazon pa bo v začetku tega leta odpustil kar 18.000 delavcev.
Poslušanje glasbe na poti je bilo včasih precej težje kot pa danes, ko lahko vsak stisne ne telefon Spotify, si v ušesa potisne brezžične slušalke in že lahko posluša pretočno glasbo iz strani tisoče ust ustvarjalcev. Včasih si moral namreč s sabo trogati celo zalogo CD-jev in presneto težak predvajalnik, še pred tem pa se je bilo treba zanašati na kasete.
Kasete so sicer tehnologija, ki je že davno tega šla pod rušo, a vsaj v ZDA se je prodaja teh zopet začela dvigati. Lani se je dvignila za 28 % in čez lužo so v obtok spravili 440k izvodov kaset, kar ni ravno majhna vsota. Najbolj se je prodala glasbena podlaga filma Guardians of the Galaxy, Vol. 2, kar niti ni čudno, saj glavni junak tega filma okoli ponosno hodi s svojim lastnim predvajalnikom kaset, na drugo mesto pa se je uvrstila Taylor Swift s svojim albumom Midnights.
Zahteva po kasetah je očitno dovolj velika, da se je Sony zdela pametna ideja obnoviti svoj legendarni predvajalnik kaset Walkman, ki se je prvič pojavil na trgu leta 1979 in se samo v prvem letu prodal v več kot pol milijonski nakladi. V čast predvajalnika so v 2019 izdali retro Walkan, ki je počastil njegovo 40. obletnico, zdaj pa so najavili povsem nov model NW-A306 ter njegovega večjega brata NW-ZX700, ki pa za Slovenijo ni napovedan.
V novega Walkmana sicer ne bo možno vstaviti kasete, saj je tole digitalni predvajalnik glasbe, ki vsebuje LCD zaslone, nanj pa si lahko namestimo ozadje vrtenja kasete, če si želimo vsaj malce obuditi nostalgijo. Je pa tole dokaj napredna zadeva za sukanje štiklcov, saj zna predvajati zvok po standardu 16 bit 44.1/48 kHz, naprava pa ob strani vsebuje cel kup fizičnih gumbov, ki omogočajo dvig in spust glasnosti preskakovanje skladb in pavziranje ter vrtenje za naprej in nazaj. Na spodnji strani se nahaja tudi 3,5 mm vhod za slušalke, kar je ena stvar, ki jo boleče pogrešamo pri sodobnih telefonih.
NW-A306 vsebuje Android sistem, tako da lahko nanj namestimo tudi lastne aplikacije, teža pa znaša 113 gramov, s čimer je konkretno lažji od nekaterih sodobnih telefonov. Prisotna je tudi tehnologija DSEE Ultimate, ki ponuja izboljšano kakovost pretočne predvajane glasbe.
Seveda se bo kdo vprašal, kje točno je smiselnost tega produkta, saj vse našteto omogočajo tudi nekateri novejši telefoni, a Sony je očitno mnenja, da je na trgu dovolj prostora za namenski predvajalnik glasbe, ki vam bo prav prišel pri kakšni telovadbi ali kakšnih drugi opravilih. NW-A306 je dokaj nišno usmerjen izdelek, ki tudi ne bo poceni – izide enkrat ta mesec, zanj pa bo treba odšteti 330 €.
Returnal je moja edina roguelike igra, ki sem jo dejansko dokončal in zaradi tega dosežka sem nase hudo ponosen. Navadno mi cikel umiranja in ponovnega preigravanja povsem od začetka ne ustreza preveč, saj preprosto nisem takšen tip igralca, ampak Returnal me je navdušil s svojimi odličnimi strelskimi mehanikami, čudovito grafično podobo in intrigantno zgodbo, ki je samo ob svojem koncu malce razvodenela.
Kmalu bom dobil novo možnost, da spet obiščem svet Returnala, saj Sony in razvijalec Housemarque pripravljata predelavo za PC. Računalniška verzija igre je bila najavljena prejšnji mesec, Housemarque pa je zdaj za nas pripravil nov napovednik, ki je specifično namenjen predstavitvi vseh dobrin in prednosti, ki jih bo s sabo prinesla PC verzija.
Kakšnih nadgrajenih tekstur sicer ne bomo gledali, saj je Returnal izšel samo za konzolo PlayStation 5, tako da razvijalcu ni bilo treba hraniti strojne moči za bolj blede teksture. Se bodo pa PC-jaši vseeno lahko pozabavali v novih tehnologijah DLSS in FSR, podprti pa bodo tudi ultra široki zasloni, ki se ponašajo z razmerji stranic 21:9 in celo 32:9.
Vpeljano bo tudi ray tracing osvetljevanje. To smo sicer gledali tudi v verziji za PlayStation 5, ampak tam je bil ray tracing prisoten samo na sencah, medtem ko ga bomo pri PC-ju lahko gledali tudi pri odsevih.
Housemarque je za nas priskrbel tudi natančno popredalčkane strojne zahteve, ki segajo od igranja v ločljivosti pri 720p pa vse do 4K ločljivosti, s polnim ray tracingom, kar bo zahtevalo tudi lepo zalogo sistemskega pomnilnika.
Minimalne zahteve (720p, 60 sličic na sekundo, nizke grafične nastavitve)
Leto 2022 je minilo brez ene epizode optimistično naravnane komične serije Ted Lasso, čeprav bi jo takrat presneto potrebovali. Snemanje 3. sezone Applove uspešnice je naletelo na nekaj ovir pri snemanju, a te naj bi bile zdaj odpravljene in zadeva je napredovala do te mere, da je Apple včeraj lahko najavil vsaj okviren datum izida, zraven pa so za nas pričarali tudi prvo sliko, ki si jo lahko ogledate zgoraj.
Slika prikazuje soočenje Natea in Teda, ki stojita v prostorih nogometnega kluba West Ham, medtem ko vse skupaj zadaj čemerno opazuje Rupert. Soočenje je videti kot nekaj iz Vojne zvezd, a vso to resnost prekinja pozitivno naravnani Ted, ki se kljub temu še vedno dobrovoljno smehlja.
Nate se je od prve sezone hudo spremenil. Kar je bil nekoč sramežljiv pomočnik trenerja, ki je bil zaslužen za pobiranje preznojenih brisač, se je spremenil v upravnika West Hama. Serija nam je preko tega like lepo prikazala, kam se lahko razvije nekdo, ki je vedno hrepenel po moči in kaj se zgodi, ko se do nje dokončno dokoplje in se začne maščevati vsem tistim, ki so ga včasih zatirali.
Kakšnih ekstra informacij Apple ni želel izdati. Že nekaj časa se je govorilo, da bo 3. sezona serije tudi njena poslednja, a zdaj so se začela šušljanja, da se morda Ted še ne namerava posloviti od nas. Junija lani je pisec Brett Goldstein potrdil, da je bil Ted Lasso vedno zamišljen za samo tri sezone, a v zadnjih intervjujih so nekateri igralci dajali bežne namige, da znamo gledati tudi v še kakšna nadaljnja poglavja. Pri tem je veliko odvisno od ustvarjalca serije Billa Lawrenca, ki trenutno dela še na treh serijah in verjetno preprosto nima časa, da bi pod rokah držal vajeti še enega projekta. Vendar pa je Ted Lasso fenomen in Apple mu je verjetno ponudil darežljivo vsoto evrov, zaradi česar se je nemara le premislil.
VR očala Meta Quest 2, nekdaj imenovana Oculus Quest 2, so na trgu prisotna že dve konkretni leti, zato je morda malce čudno, da smo šele po vsem tem času spravili v delanje recenzije. Vendar pa zna biti dotični zapis, s pripadajočim videom, vseeno koristen za marsikoga, saj se je VR tehnologija resda malce upočasnila, a hkrati je postalo jasno, da tole ni muha enodnevnica, kot je bilo to v primeru 3D televizorjev.
Facebook vlaga milijarde v grajenje svojega ekosistema metaverse, Apple naj bi kmalu predstavil svoj izdelek in Sony bo za konzolo PlayStation 5 kmalu izdal naslednjo generacijo očal PS VR2. Skrajni čas je potem, da si VR tehnologijo podrobneje ogledamo in kje je bolje začeti kot pa s trenutno najbolj popularnimi očali Meta Quest 2.
Dva poglavitna razloga za popularnost teh očal sta ugodna cena in brezžično igranje. Meta je v enem izdelku ubila dve največji težavi za vse tiste, ki so od vedno želeli skočiti v VR svet, a so jih motili razni vidiki, kot je denimo komplicirana postavitev, ukvarjanje s kabli in visoka cena, povrh vsega tega pa si moral za igranje posedovati močan PC, ki ga spet nima ravno vsak.
Meta Quest 2 je odpravil vse te težave. Ko enkrat odprete privlačen paket, boste presenečeno ugotovili, da se v njem ne nahaja prav noben kabel. Ven boste vzeli samo očala, ki tehtajo vsega 503 gramov in dva kontrolerja, ki sta, tako kot očala, na voljo samo v bež barvi.
Ogrodje očal je narejeno iz trde plastike, ki nosi na sebi malce teksture, tako da se na njej ne bodo poznali prstni odtisi. Ne desni strani se nahaja gumb za vklop očal, na spodnji strani pa najdemo še dva gumba za nadzor glasnosti. Leva stran je prav tako čista, saj na njej najdemo samo 3,5 mm vhod za slušalke in vhod USB-C za polnjenje naprave. To je od vhodov in gumbov vse, kar pomaga ohraniti čisto obliko očal – estetiko prekinejo edino štiri ločene kamere na zgornji in spodnji strani očal.
Lahka očala so tole, na voljo pa so samo v beli barvi.
Če se premaknemo na notranjost očal, bomo najprej naleteli na črno plastiko, ki je tam zato, da se nam Quest 2 lepo usede na nos, hkrati pa s tem povsem zaobjamemo oči, tako da nam čez kakšno razpoko ne zasije okolica resničnega sveta. Plastika je odstranljiva, kar pomaga, če kdaj slučajno poči ali pa jo želite preprosto zamenjati za kaj še bolj udobnega.
Nato pridemo na glavni zvezdi predstavi: zaslona. Sliko bomo gledali preko LCD-ja, ki znata spočeti maksimalno ločljivost 1832 x 1920 in se osveževati pri 90 Hz – slednje lahko preko eksperimentnih nastavitev nastavimo celo na 120 Hz. Kot vidnega polja znaša 89°, kar je nekam malo, a vseeno za svet samostojnih VR očal zadovoljivo.
Pri samih očalih je treba upoštevati tudi vrednost IPD. V praski je to razdalja med vašimi zenicami, ta pa se razlikuje pri vsakemu uporabniku posebej. Bolj ko se center vsakega ekrana nahaja na vaši zenici, bolj jasno sliko boste gledali. Quest 2 ponuja razpon med 58 do 68 mm, zadevo pa lahko nastavite ročno preko premikanja ekrančkov s prsti.
Kot rečeno, Meta Quest 2 za uporabo ne zahteva nobenega PC-ja ali prenosnika. Boste pa nujno potrebovali telefon, saj boste preko njega speljali začetne nastavitve, aplikacija pa je na voljo za Android in iOS operacijske sisteme. V aplikacijo se boste morali prijaviti s svojim Facebook računom, lahko pa ustvarite tudi frišen, ločen Meta račun, ki ne bo imel dostopa do vsebine na vašem družabnem omrežju. Ko se enkrat v zadevo uspešno prijavimo, zaženemo začetne nastavitve, ki med drugim zahtevajo tudi parjenje kontrolerjev.
Ekrančka sta LCD in res prav bi prišli OLED zasloni, za tiste temnejše barve znotraj grozljivk.
V paketu boste prejeli dva takšna krmilnika, ki lepo sedeta v roki, vsak od njiju pa poseduje po dva glavna gumba, gobici za premikanje in obračanje pogleda znotraj iger in vbočena gumba, ki nudita enostaven dostop do raznih nastavitev. Kontrolerja na vrhu vsebujeta lok, ki drži senzorje za zaznavanje premikanje prstov, na dnu pa najdemo še vrvici, ki ju je pred uporabo pametno zategniti, drugače vam zna ob kakšni hitri igri zadeva pobegniti iz rok v nič hudega slutečega hišnega ljubljenčka ali televizor.
Kontrolerja ne vsebujeta kakšnega notranjega akumulatorja, ampak vsakega od njiju napaja ena AA baterija, skupno gledano pa boste od enih polnih baterij odnesli nekje 30 ur zabave. Menjavanje baterij je po nepotrebnem mučno, saj ni nikjer kakšnega omembe vrednega zatiča, ki bi omogočal lažjo odstranitev plastike, to pa je še posebej problematično, če imate takrat potni roki.
Ko so enkrat vse te pripetije za nami, se končno pojavimo na začetnem zaslonu operacijskega sistema, ki pred nas odvrže uporabniški vmesnik, ki je kljub vsem nadgradnjam in spremembam še vedno nekam zmeden. Iz začetnega menija lahko skočite pod knjižnico iger in aplikacij, ki jih Meta združi skupaj, zraven pa vas tam pričakajo vse brezplačne igre, ki so v bistvu demoti in pred pravo uporabo se je pametno najprej lotiti čiščenja vse nepotrebne nesnage.
Nato se lahko začne tista prava uporaba Questa 2, ki ni dolgo več zavezan samo k igram. Preko notranje trgovine si lahko prenesete sila plačljivih in brezplačnih aplikacij, ki vas hitro odnesejo v VR svet. Aplikacija TV vam predstavi vse trenutno zanimive posnetke, ki so sila zabavni za gledanje iz VR perspektive in samo v nekaj sekundah se lahko potopite v svet eksotičnih živali ali pa preizkusite svoj želodec na vlaku smrti. Za kakšne bolj adrenalinske spuste se je pametno najprej usesti, saj lahko nevajenim nogam hitro spodrsne in poškodbe med uporabo VR-ja so pogost pojav.
Če očala povežete s kablom, se lahko pozabavate tudi z igrami, ki so na voljo samo za PC. Uporabite primeren kabel, saj drugače Steam ne bo zaznal očal.
Vendar pa je tema tega prispevka predvsem predstavitev iger in izkušnja teh je najboljša do sedaj. Meta ponuja svojo verzijo praktično vseh večjih VR naslovov, vsebuje pa tudi nekaj svojih ekskluziv. Sem notri lahko denimo prištejemo predelavo igre Resident Evil 4, prav fajn pa se boste imeli tudi v plesni igri Beat Saber. Vse deluje kot mora in tule resnično zasije brezžična svoboda, saj lahko zabavo kadarkoli preselite kamorkoli hočete in to kar med igranjem – vsakič bo samo treba na novo nastaviti varovalo Guardian, ki vam začrta meje varnega gibanja, tako da ne boste kdaj po nesreči udarili česa iz resničnega sveta.
Samostojno izkušnjo lahko preselite tudi na PC, saj Quest 2 preko povezave USB-C samo povežemo na prosti USB-A ali C vhod na PC-ju, tam gor namestimo še dodatne gonilnike ali pa se poslužimo Steama, kjer je Quest 2 instantno prepoznan kot VR naprava. Tako lahko na enostaven način še dodatno razširite svojo knjižnico iger in se pozabavate v grafično naprednih naslovih tipa Half-Life: Alyx, boste pa za to morali žrtvovati malce svobode, saj vas bo na PC vezal kabel.
Ali pač? Meta Quest 2 namreč podpira tudi pretočno igranje, kar pomeni, da igro preko PC-ja pretočno predvajate na samih očalih, s tem pa se boste znebili nadležnega kabla. Quest 2 vsebuje svojo rešitev Air Link, a sam sem se raje poslužil plačljivega programa Virtual Desktop, ki je preprosto deloval bolje. Kar naenkrat imate tako pred sabo najboljše iz obeh svetov: brezžično svobodo in lepšo grafično podobo, ki jo priskrbi vaš PC. Pogoj je samo močna internetna povezava in da sta tako PC, kot tudi očala, povezana na isto domače omrežje.
Quest 2 lahko priklopimo tudi na prenosnik, ki vsebuje namenski USB-C vhod, vendar pa je tule treba biti pozoren še na dovolj močne sistemske zahteve. Quest 2 pri PC-ju zahteva minimalno vsaj grafično kartico ranga GTX 1060, vendar pa so pri prenosnikih zahteve drugačne, saj so mobilne grafične kartice manj zmogljive. Če bi se lotil igranja na prenosniku, potem bi priporočal laptop, ki v sebi vsebuje vsaj grafično kartico RTX 2060, ki jo spremlja spodoben procesor.
Kontrolerja lepo sedeta v roke, a upam, da bo Quest 3 omogočal lažje odstranjevanje AA baterij.
Brezžična svoboda zahteva še en davek in to je baterija. Glede na to, da vse igre in izkušnje poganjajo očala in je treba misliti še na lahkost naprave, nam Quest 2 z enim polnjenjem izda samo za okoli slabe 3 ure zabave, nato pa je treba očala priklopiti na polnjenje, ki ni ravno instantno in za povsem prazno baterijo boste potrebovali okoli dve uri in pol polnjenja. Če napravo uporabljate medtem, ko je priklopljena na PC preko kabla, boste iz igranje povlekli več ur zabave, saj kabel poskrbi za nekaj polnjenja, a kljub temu priklopu se bo baterija začela prazniti.
Poglejmo si še nekatere druge zanimivosti. Quest 2 med uporabo omogoča preklop pogleda v resničnost, brez da bi za to morali odstranjevati očala. Funkcijo sprožimo preprosto tako, da s prsti dvakrat udarimo po stranici očal in že gledamo v črno belo sliko, ki je dovolj jasna, da se izognemo oviram ali pa pogledamo, kdo nas je pravkar potrepljal po ramenu.
Na voljo je tudi cel kup dodatkov, kot je denimo tale izboljšani trak, ki zadaj vsebuje dodatno baterijo.
Zvok nam očala oddajajo sama in to preko dveh zarez ob stranicah, zvočna slika pa je presenetljivo popolna. Vendar pa je morda pametno med uporabo nadeti tiste bolj napredne slušalke, ki jih lahko priklopimo preko 3,5 mm vhoda ali pa jih povežemo preko Bluetootha. Sicer je zvok zadovoljil že s privzetimi zarezami, a ga bodo slišali tudi drugi in včasih takšne motnje niso ravno zaželene.
Meta Quest 2 so glede na ceno trenutno najbolj priporočljiv nakup na trgu. Resda so že stara dve leti, a še vedno so strojne specifikacije impresivne, knjižnica iger pa z vsakim dnem bolj bogata. Možnost preklapljanja med brezžičnim in žičnim igranjem pa je samo dodatna češnjica na torti, ki jo nato lahko dodatno nadgradimo z raznimi priboljški kot je denimo močnejši naglavni trak ali pa dodatna baterija, ki jo lahko namestimo na zadnjo stran očal.
Tole je preprosto odličen izdelek, ki ga lahko izrabite za igre, gledanje filmov in celo telovadbo in edina ovira pri nakupu je čakanje na Quest 3, ki naj bi izšel enkrat letos, a kdo ve, kakšna bo njegova cena in če bo takrat nadgradnja res priporočena.
Informativa je eden najbolj pomembnih dogodkov v Sloveniji, ki se bo letos odvil že štirinajstič in je hudo pomemben dejavnik pri oblikovanju bodoče kariere mladih. Gre za vseslovenski predinformativni dan, ki v bistvu poteka dva dni, takrat pa se na enem mestu predstavijo vsi izobraževalni programi, ki so na voljo pri nas, ti pa zaobsegajo praktično vse – od izbora srednje šole do podiplomskih programov in jezikovnih tečajev. Hkrati se na tem dogodku predstavijo tudi razne podjetja, ki bodo mnogokomu predstavljala prvo zaposlitev, kar je še en ključen vidik pri zgodnjem oblikovanju karierne poti.
Letos bomo prvič na dogodku prisotni tudi mi in sicer preko našega programa Gaming POP-UP, ki smo ga do sedaj organizirali v večjih nakupovalnih središčih, zdaj pa se bomo preselili na sredino vseh teh ponudnikov izobraževanja in preko naše stojnice bomo obiskovalcem privoščili nekaj prepotrebnega oddiha od vseh nabranih informacij.
Tokratni Gaming POP-UP bo malce drugačen od tistega, ki smo ga nazadnje organizirali v Supernovi Rudnik. Sicer bomo še vedno na prizorišče zvlekli cel kup PC igričarske robe in igre tipa Fortnite bodo na voljo vsakemu, ki se bo usedel za našo postajo. Vas pa tokrat ne bo zabaval noben vplivnež, saj tematsko takšna zadeva ravno ni primerna, vendar pa to nikakor ne pomeni, da bo zaradi tega kdo kaj prikrajšan.
Poskrbljeno bo denimo za vse tiste, ki se radi preizkusite v virtualnem dirkanju in tule bo izkušnja zopet na visoki stopnji, saj se boste lahko zabavali na naprednih simulatorjih UVI Racing, za dodatno imerzijo pa bodo poskrbela še VR očala.
VR zabavo boste našli tudi drugje, saj bo pri naši stojnici svoje izdelke predstavilo tudi podjetje Lenovo, na drugem koncu pa se boste lahko še pozabavali v produktih podjetja Logitech.
In kdo ve, morda vas kje pričaka še kako presenečenje v obliki konzole PlayStation 5, ki bo preko virtualnega nogometa znotraj igre FIFA 23 naenkrat za enim televizorjem pozabavala dva igralca.
Informativa se bo letos odvila 20. in 21. januarja, kar pride na petek in soboto, mesto dogajanja pa bo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. Vstop je seveda popolnoma brezplačen, čas prireditve pa se bo odvil med 9.00 in 18.00. Več informacij o dogodku lahko najdete na uradni strani.
Bizaren naslov, vemo, ampak točno to se je zgodilo v nedavnem prenosu v živo kanala Mutekimaru Channel. Streamer, ki stoji za tem kanalom, je svoje gledalce zabaval preko zanimivega programa Fish Play Pokemon, prenosi v živo pa so bili točno to, kar ime tudi obljublja, saj so lahko gledalci po cele dneve gledali majhne ribice, medtem ko te igrajo Pokemon igre.
Za te namene Mutekimaru zgradil prav posebno krmilno shemo. Za ribji akvarij je namreč namestil tablo, ki ima zapisane razne ukaze iz iger, vsaka od teh “tipk” pa vsebuje svoje tipalo za zaznavanje gibanje. Ko ribica zaplava mimo določenega polja, s tem sproži ukaz v igri in tako smo dobili ribje igralce, preko katerih so preigrale naslove kot so Pokemon Crystal, LeafGreen in Sapphire, pri tem pa so nabrale kar nekaj kilometrine v obliki 20k preigranih ur.
Kar je pri teh prenosih v živo še posebej zanimivo je dejstvo, da streamerju zadeve ni treba nadzorovati, saj za vse poskrbijo same ribe, sam pa gre lahko po drugih opravkih. A ravno ta nepozornost ga je pred kratkim hudo opekla, saj so se med igranjem zgodili nepredvidljivi dogodki.
Igra Pokemon se je namreč nenadoma zrušila, zato se je dogajanje preselilo na domači zaslon Nintendo Switcha, ukazi rib pa so še vedno delovali. To je privedlo do tega, da je ena od porednih ribic odprla trgovino, pozorno prebrala pogoje delovanja in nato skočila še v zasebne podatke streamerja, ki so med drugim razkrili tudi podatke iz njegove kreditne kartice. Vragolij s tem še ni bilo konec, saj je temu sledil nakup v vrednosti 500 jenov, kar znese nekje 3,54 €.
Mutekimaru nad svojimi varovanci ni bil navdušen in je naknadno najavil, da gre ribje igranje Pokemonov v pokoj in da bo njihov zadnji preigrani naslov Pokemon Violet.
My dog is better at Elden Ring than you? Yoshi was on a mission looking for treats when he valiantly went up against a dragon and put my character in a spot where I didn't die to his fire! HERO pic.twitter.com/kLHPwlqcTt
Presenetljivo to edini takšen zaplet v tem tednu, ki ga je imel streamer s svojim hišnim ljubljenčkom. MissMikkaa se je pogumno podala v unikaten izziv igre Elden Ring in to tako, da je poganjala dve različni kopiji igre in eno nadzorovala z običajnim kontrolerjem, drugo pa preko plesne podlage. Medtem, ko je bila plesna podlaga brez nadzora, se je skozi njo sprehodil njen psiček Yoshi in jo celo rešil pred ognjenimi zublji zmaja, zaradi česar si je zagotovo prislužil kakšen naknaden posladek.
Dobro leto je minilo odkar nam je razvijalec Rockstar Games dostavil svojo prvo, in zelo verjetno, tudi edino predelavo, ki je bila v bistvu paket igre znotraj franšize GTA. Grand Theft Auto: The Trilogy – Definitive Edition je v sebi skrival tiste prve 3D GTA-je, ki so se začeli z igro GTA 3 in nato nadaljevali s samostojnima naslovoma Vice City in San Andreas.
Kar bi morala biti enostavna naloga, z velikim prilivom zaslužka, se je za Rockstar spremenilo v nočno moro, saj je trojica iger sicer vsebovala lepšo podobo, a so to kazili hrošči in napol nadgrajene teksture, ki so lezle iz vsakega ovinka. Rockstar namreč za predelavo ni poskrbel sam, ampak jo je zaupal neizkušenemu razvijalcu, kasneje pa so se za svoj spodrsljaj tudi uradno opravičili.
Od takrat se je obrnilo že nekaj koledarskih mesecev in zbirka iger je trenutno, po vseh zaplatah, v nekoliko boljšem stanju, vendar na PC-ju zaenkrat zadevo lahko kupimo in igramo samo preko Rockstarje lastne trgovine. Leto in drobiž kasneje se zna situacija spremeniti, saj je billbil-kun, znan po predčasnem razkrivanju informacij, na Twitterju zapisal, da se igra z 19. januarjem seli tudi v trgovino Epic Games.
PREMIERE
Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition will be released on Epic Games Store on January 19th at 4PM UTC It will be on sale too with 50% off discount during the first week#GTApic.twitter.com/too3dgsRGQ
Datum in ura izida padeta ravno na četrtek, takrat pa Epic Games tradicionalno zamenja ponudbo tedenskih brezplačnih iger. billbil-kun sicer pravi, da Grand Theft Auto: The Trilogy ne bo nova brezplačna igra, bo pa v prvem tednu prodajana po -50 % znižani ceni.
Žal ni bilo še nič rečenega glede izida igre na Steamu, kjer bi jo verjetno večina igralcev najraje gledala, vendar stavimo, da se pojavi tudi tam, saj je Rockstar pred tem iz prodaje umaknil originalne verzije vseh treh naslovov.
Prva AAA igra v letu 2023 bo postala Forspoken, povsem nova in originalna franšiza založnika Square Enix, ki je imel pri promociji tega naslova nekaj zapletov iz katerih se še vedno nismo povsem razpletli. Včeraj nas je pričakal svež napovednik, ki je namenjen občinstvu na PC-ju, v njem pa vidimo kar nekaj smešnih pripisov, kot je postavka “tekoče igranje” in promoviranje znamke Samsung in njihovih SSD diskov.
Ob tem pa so bile najavljene tudi sistemske zahteve, ki so razdeljene na tri različne stopnje. Najnižja je minimalna, ki drži izbor tiste res strojno zastrele opreme, ki jo boste potrebovali za igranje v ločljivosti 720p pri 30 sličicah na sekundo. Za kaj takšnega boste potrebovali več kot 5 let star procesor Intel Core i7 3770 ali pa Ryzen 5 1600, družbo pa mu bo moralo delati 16 GB pomnilnika in vsaj grafična kartica GTX 1060 ali AMD RX 5500 XT.
Zadeve postanejo bolj zanimive na naslednji stopnji, kjer se bom mučil tudi sam, s svojim lastnim sistemom. Za igranje v ločljivosti 1440p potrebujemo procesor Intel Core i7 8700K ali Ryzen 5 3600 – slednjega si lastim sam. Zahtevana grafična kartica je tule RTX 3070 ali RX 6700 XT, kar je presneto velik preskok od prej, dodatno pa bo treba posedovati še 24 GB pomnilnika. Kljub tem dokaj naprednim strojnim delom boste od tega ven iztisnili zgolj 30 sličic na sekundo, žal Square Enix pa ni razodel, kaj potrebujemo za igranje v tej ločljivosti pri 60 sličicah na sekundo.
Najvišja stopnja Ultra je rezervirana za elito, ki poseduje nove procesorje in najnovejše grafične kartice RTX 4080, to pa vam omogoči igranje v ločljivosti 4K pri 60 sličicah na sekundo. Square Enix v napovedniku namiguje, da bomo kljub močni strojni opremi primorani uporabiti še AMD-jevo tehnologijo FSR, ki se poigrava z ločljivostjo in to dinamično prilagaja za držanje visokih sličic na sekundo, vendar pa rezultati niso vedno najboljši in nazadnje sem v The Callisto Protocol moral zaradi tega gledati grde nazobčane robove tekstur. Pri vseh treh stopnjah bo treba rezervirati debelih 150 GB prostora na disku, če pa posedujete novejši NvMe SSD disk, pa se lahko veselite Microsoftove tehnologije DirectStorage, ki bo poskrbela za bliskovito hitro nalaganje stopenj.
Občutek imam, da bo Forspoken pri svojem izidu sprožil kar nekaj godrnjanja PC igralcev. Končne vtise bomo podali ob izidu, ki se bo pripetil že 24. januarja.
Razvijalec Rocksteady Studios se po osmih letih dela vendarle približuje zaključku razvoja svojega naslednjega projekta, ki bo nosil naslov Suicide Squad: Kill the Justice League. Zanj igralci držijo visoka pričakovanja, saj je Rocksteady priznan razvijalec, ki si v svojem življenjepisu lasti trojico Batman Arkham iger, Suicide Squad pa se bo nahajal v istem vesolju, le da tokrat ne bo poudarek na Batmanu, ampak četverici junakov Deadshot, Harley Quinn, King Shark in Captain Boomerang.
Že od prvega napovednika dalje je jasno, da se bo Suicide Squad igral precej drugače, kot pa njihove prejšnje igre. Nove junake bomo namreč v avanture popeljali v obliki sodelovalnega igranja in če si bomo želeli samotarske izkušnje, bomo med superheroji poljubno preklapljali, a seveda se bomo najbolj zabavali, če ostalo trojico nadzorujejo osebe iz mesa in krvi.
Kljub tej nekam vrinjeni večigralski tematiki pa so oboževalci Rocksteadyja pričakovali zabavno enoigralsko izkušnjo, ki bo dostavila zanimivo zgodbo in like. To znamo še vedno dobiti, a na splet je zdaj ušla slika, ki kaže nekam temnejšo plat.
Iz slike namreč lahko upravičeno sklepamo, da bo Suicide Squad: Kill the Justice League spadal v žanr iger Games as a Service oziroma GaaS. Gre za finančni model, kjer želijo razvijalci čim dlje ohraniti pri igranju igre, to pa skušajo doseči z dostavljanjem nove vsebine in celega kupa mikrotransakcij v obliki novih preoblek in orožij, ki služijo denarce tudi po tem, ko zanimanje za nov naslov že upade.
To sicer ni tako napačen pristop pri igrah, ki so za igranje brezplačne, a vse do sedaj je prevevalo mnenje, da bo Suicide Squad zase zahteval tistih polnih 60 oziroma 70 € in da v zameno za to ne bo treba gledati mikrotransakcij. Vendar pa cena igre do sedaj še ni bila razodeta nikjer in čeprav dvomimo, da bo brezplačna, to tezo zdaj podpira prej omenjena slika.
Na njej lahko vidimo like različnih stopenj, naj njimi pa cel kup različnih valut, ki so tipične za GaaS igre. Nato so tu zavihki “Looks”, “Social”, “Store” in “Battle Pass”, ki so zopet predstavniki F2P naslovov in če je slika avtentična, potem bo Suicide Squad s svojim finančnim modelom presenetil marsikakšnega igralca.
Govorice so sicer pravile, da je Kill the Justice League svoj razvoj začela kot GaaS igra, a da je kasneje to opustila. Slika temu nasprotuje, saj je bila zajeta iz različice igre, ki je aktualna še v januarju 2023.
Rocksteady zadeve zaenkrat ni potrdil ali zavrnil, končno resnico pa bomo očitno izvedeli ob izidu, ki se bo zgodil 26. maja 2023.
Še malo in spet se bomo lahko pozabavali v svetu kritiško priznane serije The Mandalorian. Disney je začel pospešeno izvajati promocijo in za 3. sezono smo včeraj dobili nov kratki napovednik, ki pred zaslone postavi naš priljubljeni dvojec junakov: Din Djarina in prisrčnega Groguja.
3. sezona vas zna malce zmesti če si pred tem niste ogledali ločene serije The Book of Boba Fett. V tej se namreč Din in Grogu zopet združita in se zdaj veselo prevažata po vesoljski črnini na krovu Dinove nove ladje N-1 Starfighter. Naš čeladasti junak si za svojo naslednjo destinacijo izbere domači planet Mandalore, a seveda ga vmes čaka cel kup zapletov s starimi in novimi obrazi.
Napovednik sestavlja kar nekaj zanimivih kadrov, ki namigujejo, da bo tokrat zgodba poskušala zajeti bolj široke dogodke iz cele zapuščine Vojne zvezd. Grogu je denimo opravil nekaj treninga pod Lukom Skywalkerjem in naučil se je novih trikov, kar lepo pokaže v eni sceni, kjer napadalca s pomočjo Sile zaluča nekaj metrov nazaj.
Spet drug kader nas preseli v jedijski tempelj na Corusantu, skupina vitezov pa z naperjenimi meči stoji pred vrati, ki so tik pred tem, da se porušijo. To zna biti namig, da bomo gledali v dogodke, povezane z neslavnim ukazom Order 66, ki je ukazal masaker vseh živečih Jedijev. Morda pred kamere stopi celo Hayden Christensen v vlogi Anakina, ki takrat še ni nosil zloglasne čelade Darth Vaderja.
Kar veliko dogajanja za novo sezono in čakanja na premiero bo kmalu konec, saj se bo ta odvila že 1. marca, seveda samo na pretočnem servisu Disney+.
Jutri bo minilo točno eno leto, odkar smo poročali, da je Microsoft kupil založnika Activision Blizzard in pod svojo roko dobil cel kup franšiz in licenc, ki mu bodo lepo obogatile knjižnico iger. Kupčija je bila vredna 70 milijard iger, Microsoft pa je preko te poteze lepo pokazal, da je trg AAA iger rezerviran samo še za največje igralce in da tudi titanski založniki, kot je Activision Blizzard, niso varni pred prevzemi.
Od te napredne šahovske poteze je minilo eno leto, a kupčija še vedno visi v zraku. To ni krivda Microsofta, ki bi z velikim veseljem zadevo čimprej zaključil, ampak je zasluga raznih regulatorjev, ki jim nakup Activisiona ni preveč všeč. Najglasnejši je bil Sony, ki je zaradi kupčije zagnal vik in krik ter s tem Microsoft obtožil, da želi z nakupom pomembe franšize Call of Duty ustvariti monopol in njegove pritožbe so dobile odziv, saj so prevzem Activisiona začeli pozorno pregledovati tudi drugi.
Reuters poroča, da naj bi zdaj glas dvignila tudi Evropska unija, ki bo uradno podala seznam skrbi, ki jih ima glede dotične kupčije. Microsoft naj bi že delal na temu, da zadostil njihovim zahtevam, saj s tem upa, da se bo skrajšal čas za obdelavo odobritve nakupa, a EU želi še pred tem podati svojo uradno poda svojo obtožnico.
Evropska unija še vedno ni odločena, ali bi ameriškemu gigantu prižgala zeleno luč za nakup, bo pa svojo odločitev podala enkrat do 11. aprila.
Microsoft pa nima težav samo na evropskih tleh, ampak tudi doma. Ameriška zvezna komisija za trgovino (FTC) je namreč prejšnji mesec najavila tožbo, ki bi Microsoftu preprečila nakup Activisiona. Od takrat med FTC-jem in Microsoftom ni bilo kakšnih pametnejših pogajanj, tako da zna zadeva romati na sodišče, ki je že rezervirano za avgust.
Kupčiji sicer ne nasprotujejo povsod, saj so v njo privolile države Brazilija, Savdska Arabija in Srbija, a zadržani so tisti največji trgi kot so ZDA, EU in tudi Združeno kraljestvo.
Igralci smo tri leta nazaj presenečeni gledali v zaslone, saj se je takrat pred nami izrisal prvi napovednik za igro Black Myth: Wukong, nihče pa ni pričakoval tako impresivne grafične podobe, za katero zdaj vemo, da jo riše pogon Unreal Engine 5.
Na igri dela kitajski založnik in razvijalec Game Science, zato bo tudi zgodba sledila kitajski legendi iz 16. stoletja, kjer se je proti mitičnih beštijam boril kralj opic Sun Wukong. Opičjak ni samo ekstremno gibčen, ampak zna poprijeti tudi za orožja tipa palica, s katero nato lahko izvaja spektakularne bojne poteze, podkrepljene z magičnimi uroki. Zadeva je med gibanjem videti presneto spektakularna, saj Game Science ni poskrbel samo za napredne animacije, ampak tudi za lepe učinke fizike. Zadnji igralni posnetek, ki je v obseg trajal kar 13 minut, je pri šefovskem boju pokazal, kaj se zgodi, ko ogromna zver skoči na stavbo in kako nato iz nje verno popadajo strešniki, da vernega valovanja krzna sploh ne omenjamo.
Game Science nas je pred kratkim počastil z novim kratkim dražilnikom, ki je primarno namenjen praznovanju kitajskega novega leta, ki se bo v 2023 vrtelo okoli znamenja zajca. Dražilnik je spočet v zabavni “stop motion” grafiki, kjer zajec poskuša namestiti kopijo igre na ostareli PC, nakar ta razpade in je primoran v nakup novega, ki vsebuje izmišljeno grafično kartico Knidia NoForce PTX 12999.
Dražilnik pa ni namenjen samo pokanju šal, saj razkrije nekaj zelo pomembnega in to je datum izida. Žal se ta še ne bo zgodil letos, saj ima Game Science pred sabo še nekaj pisanja kode, zato se bomo v igranje spustili šele poleti 2024.
Ko se nekje pri nekomu utrne ideja tipa “a ne bi bilo zanimivo, če bi lahko tole ostarelo legendarno igro predelal v novejši pogon njegovega naslednika?”, nikoli zraven še ne pomisli, koliko truda in časa zahteva takšen projekt. Na prvi pogled se takšna predelava ne zdi nič posebnega, še posebej če je takšen projekt zamišljen v franšizi The Elder Scrolls, ki je igralcem ponudila namenska modderska orodja, ki so spočela že kar nekaj gigantskih modov. Pogona sta si podobna, tako da bi moral samo uporabiti funkcijo kopiraj/prilepi, s klikom na magični gumb pa bi samo nadgradil vse teksture in zadeva je nared za igranje!
Realnost je žal drugačna in takšni titanski projekti zahtevajo ogromno dela, ki je velikokrat nedokončano, saj vse skupaj deluje na bazi prostovoljnega dela. Vendar pa obstajajo izjeme kot je denimo predelava prvega Half-Lifea in v podobno smer gre tudi mod Skyblivion.
Ta si je nekje v letu 2014 zastavil ogromen podvig: predelati celotno igro Oblivion, skupaj z vsemi dodatki, v pogon Skyrima. Skoraj deset let kasneje projekt še vedno ni na voljo, a razvijalec je medtem izdal kar nekaj napovednikov, zdaj pa so za nas sčarali novega, ki ima zapisano celo leto izida.
Žal pa se v igranje ne bo moč spraviti še letos, ampak šele enkrat v 2025. Razvijalec je pod opisom videa priznal, da takšni modi pač zahtevajo zelo veliko časa, vendar pa so zdaj pri razvoju napredovali vsaj do te mere, da lahko postavijo okviren datum izida. Zraven so pripisali, da je 2025 tisti skrajni datum za izid, a se zna ta zgoditi tudi prej. Poanta videa je namreč znova vzbuditi željo pri novih članih, ki bi si želeli pomagati kovati kodo – vsi zainteresirani lahko za kaj takšnega obiščete uradno stran.
Napovednik je sicer videti čudovit, a hkrati postane tudi boleče jasno, da tudi Skyrim ni več med najmlajšimi – pa naj ga Bethesda še tolikokrat predela. Če Skyblivion res izide v 2025, potem bo izšel na pogonu igre, ki je stara že 14 let. No, še vedno ga bomo igrali pred naslednjim uradnim delom serije The Elder Scrolls, ki je bil sicer napovedan, a je še dolga leta stran.
The Callisto Protocol nas s svojim izidom ni ravno navdušil, zato si je tudi prislužil mesto na naši lestvici petih največjih razočaranj leta 2022. Frišni razvijalec Striking Distance Studios je imel visoke cilje, a na koncu je dostavil dokaj prežvečeno preživetveno grozljivko, z nerodnim bojem in zmedeno zgodbo, pomagale pa niso niti težave glede optimizacije, ki so igro na PC-ju zagnusile marsikomu.
Od igre pa nismo pričakovali veliko več samo igralci, ampak tudi založnik Krafton. Ta je, glede na poročanje korejske strani MK Odyssey, pri splavitvi pričakoval vsaj 5 milijonov prodanih kopij, a realnost je bila dokaj drugačna, saj igra ni dosegla niti polovice tega. Analitiki pri Samsung Securities zdaj pravijo, da je bolj realen cilj prodati 2 milijona kopij igre, ta cilj pa naj bi The Callisto Protocol dosegel enkrat v 2023.
Kakšne so torej trenutne prodajne številke tega naslova ni znano, vendar pa Krafton nad rezultatom zagotovo ni navdušen. Založnik je znan po svojem večigralskem naslovu PUBG in The Callisto Protocol je njihov prvi poskus pri ustvarjanju enoigralskega naslova in vanj so v treh letih razvoja vložili kar 149 milijonov evrov.
It appears The Callisto Protocol underperformed expectations
"Krafton's new "Callisto Protocol" which was released last month at a cost of about 200 billion won over three years, is observed to badly influence its future performance due to sales shortage"https://t.co/ENZenHmpT8pic.twitter.com/2CZLZ36UXR
Ironično je točno takšno količino prodanih kopij pričakoval tudi EA pri prodaji igre Dead Space 3, ko pa je šlo to po zlu, je šla v pokoj tudi ta franšiza, ki pa bo ravno ta mesec doživela ponovno obuditev v obliki predelave prvega dela. Očitno so založniki mnenja, da bi morale enoigralske grozljivke, ki so žanrsko dokaj nišne zadeve, prodati nore količine kopij igre in zdaj je bilo že dvakrat dokazano, da to preprosto ni izvedljivo. No, vsaj ne takoj. Resident Evil 7 je denimo ob izidu prodal 3,5 milijona izvodov, Resident Evil 2 Remake pa 3 milijone kopij, a od takrat je prodaja naraščala in do sedaj sta obe igri prodali več kot 10 milijonov izvodov.
Striking Distance Studios se ne bo kar tako predal in za The Callisto Protocol je že napovedal dodatno vsebino v obliki DLC-jev, ta pa bo prispela enkrat poleti.
Po novici, da je Ubisoft nedavno že n-tič zamaknil izid igre Skull and Bones, se je založnik vseeno odločil na splet poslati novi igralni posnetek, ki ga je z besedo pospremil Joel Jannies, ta pa je bil pri tem naslovu zaslužen za njegovo zgodbo.
Ideja za igranjem je dobra, saj se podamo v raziskovanje spora med bratom in sestro, ki se bojujeta za prestol majhnega kraljestva, igralec pa v vlogi pirata poskuša izkoristiti situacijo in iz tega krega potegniti čim več zlatnikov. Vendar pa ta naloga ne bo tako enostavna, tako da bo treba spremljati razne sledi, se pogovarjati z različnimi prebivalci in po peščenih plažah iskati zapuščene steklenice, ki znajo vsebovati kakšno sled v obliki koščka mape.
Takšna piratska avantura v odprtem svetu se sliši slastno, vendar pa nam nato igranje postreže s sila bizarnimi odločitvami, ki jih razvijalec sprejel med kovanjem tega naslova. Z ladjo se pripeljemo do majhne naselbine, ki se jo nato odločimo oropati, ampak pri temu ne bomo preveč plodno sodelovali. Našo posadko namreč pošljemo v boj preko držanja ene tipke in nato čakamo, da namišljeni NPC-ji dokončajo rop, mi pa med tem časom z ladjo obstreljujemo zidove in čakamo, da se nam v inventarju pojavi želeni predmet.
Enaka bedarija se zgodi malce kasneje v posnetku, ko igralec naleti na razbitino neke ladje in namesto da bi sami skočili v globine in se spravili v raziskovanje in divji boj z morskimi psi, spet samo stisnemo tipko in zaklad se pojavi na palubi.
To gre na račun tega, da se je Ubisoft pri razvoju tega naslova osredotočil samo na boje in raziskovanje z ladjo, medtem ko se peš lahko samo sprehajamo, pogovarjamo in trgujemo. To ni ravno tisto, kar smo pričakovali od gusarske avanture, saj je pač sabljanje neločljiv del izkušnje, ki pa ga tule enostavno ne bo možno izkusiti.
Kar malce komično je, koliko delov je Ubisoft v vseh teh letih razvoja in porabljenem proračunu izrezal iz igre. Te dni se zopet zabavam v igranju igre Assassin’s Creed Black Flag, po kateri naj bi se Skull and Bones zgledoval. V Black Flag lahko raziskujem peš in na ladji, spremljam dejansko dobro zgodbo, se z ogromnim zvonom spravljam v potapljanje in raziskovanje razbitin in se skrivam pred lovci in vodnimi trombami. Še boj je pri temu deset let staremu naslovu videti bolj vzpodbuden, saj v Skull and Bones streljamo s topovi kot v neki prvoosebni streljanki, medtem ko moramo pri Black Flag med izstrelki čakati na polnjenje, a je nato učinek izstrelitve 20 topov naenkrat veliko bolj zadovoljiv.
Skull and Bones kljub novemu igralnemu posnetku nima datuma izida – pričakujemo ga lahko enkrat med 1. aprilom in letom 2024.
Franšiza Alien, pri nas imenovana Osmi potnik, že dolgo ni prejela nekega res zavidanja vrednega filma ali igre. Sam se štejem za velikega oboževalca filmov, a tudi sam priznavam, da je bil zadnji dober film tisti drugi del, ki ga je režiral James Cameron, medtem ko je bilo vse ostalo, razen igre Alien: Isolation, bolj kot ne povprečno ali pa naravnost zanič.
Tudi filma Prometheus in Covenant, ki ju je spočel Ridley Scott, priznani režiser originala, me nista ravno navdušila in več kot očitno je postalo, da je Alien sicer močna franšiza, ki zna še vedno privabiti gledalce v kinodvorane, a nihče več ne ve, kaj bi z njo počel in v katero smer bi jo razvil.
Ridley Scott in Noah Hawley sta se tako dve leti nazaj odločila, da franšizo popeljeta na sam začetek oziroma pred njega. Januarja 2021 je bila namreč napovedana prva televizijska serija v Alien vesolju in to pod pokroviteljstvom televizijske mreže FX, ki si jo zdaj lasti Disney. Skrb nad svojim otročičkom bo spet prevzel Ridley Scott, a ta na tako obsežnih televizijskih projektih še ni delal. K sreči mu bo na tem mestu priskočil na pomoč Noah Hawley, ki že dolgo skrbi za kritično priznano serijo Fargo.
Šef FX-a, John Landgraf, je za spletno stran Deadline zdaj podal kratko posodobitev glede poteka projekta. Landgraf pravi, da zadeva lepo napreduje in da je Hawley že spisal nekaj scenarijev, tako da je projekt uradno v pred-produkciji, snemanje pa naj bi se začelo še enkrat letos. O zgodbi sicer ne vemo še ničesar, razen tega, da se bo odvijala pred tisto iz originalnega Osmega potnika iz leta 1979.
Noah Hawley bo na polno prijel za uzde projekta takoj, ko zaključi z delom na 5. sezoni serije Fargo, ki naj bi izšla še enkrat letos.
Z Logitechom sva zdaj že stara znanca in zato z veseljem pogledam kakšen nov izdelek, ki mi ga dobrovoljno pošljejo na test. Zakaj torej ne bi novega leta začeli z recenzijo njihovega izdelka, ki je topot postala nova miška Logitech G502 X Plus? V svetu mišk je sicer zadnje čase že malce težko inovirati, ampak Logitech vseeno vsakič dostavi malce drugačno obliko, ki začuda vedno dobro sede v roko, topot pa je udobno obliko podkrepil še s celim kupom prilagodljivih gumbov in odličnimi strojnimi karakteristikami.
Z Logitechovo miško sem se nazadnje srečal junija lani, ko mi je pod prste prišel gorotas MX Master 3S in tudi G502 X Plus ni narejen za kakšne majhne roke. To je pri meni vedno bil pozitiven znak, ki je tokrat podprt tudi z zadovoljivo težo. S svojimi 106 grami ta miška zagotovo ne spada med najlažje, a po drugi strani se dejansko pozna razlika napram MX Masterju, ki mi je bil pri svojih 141 gramih že malce pretežak, tako da je Logitech tule ujel idealno ravnotežje. Izbire tule nimate, saj G502 X Plus ne ponuja možnosti dodajanja ali odstranjevanja dodatnih uteži.
Že takoj, ko tega mišona vzameš iz škatle, ti je jasno, da je podjetje tule poskrbelo za kvalitetne sestavne materiale. Miška je sicer po celi površini narejena iz trde plastike, ki je za oprijem gladka – izjemi sta samo stranici, ki nosita nazobčano teksturo in dostavita dober oprijem, a brez tega, da bi se nam ta rebrasta površina vtisnila v prste do te mere, da bi postala moteča. Na spodnjem delu najdemo senzor, belo obarvane nogice in majhen predalček, kamor lahko pospravimo sprejemnik Lightspeed.
RGB osvetlitev je lepa, a brez nje boste lepo razširili življenjsko dobo enega polnjenja.
Leva stran miške je malce vbočena, tako da med uporabo palec lepo počiva na svojem mestu in tako bo vedno pripravljen za akcijo, saj ima G502 X Plus na voljo res veliko gumbov in morda bo najbolj zaposlen ravno palec. Na levi strani se nad njim nahajata dva gumba, ki v brskalniku nadzirata funkcijo za naprej in nazaj, dodan pa je še en dodaten gumb, ki ga lahko po mili volji prilagajamo – in to ne samo preko programske opreme G HUB. Gumb je namreč fizično odstranljiv in ga namestimo preko magneta, ob miški pa prejmete dodatne gumbe in si s tem prilagajate, kako naj bo ta sploh izbočen.
Sam sem se dobro počutil že s tistim, ki je bil privzeto nameščen na miški in gumb je postavljen idealno, saj je bil ravno na pravem mestu za moj palec in G502 X Plus se je tako nenadoma spremenil v miško s tremi gumbi. Kaj boste s tem gumbom počeli je seveda na vas, saj mu lahko preko programske opreme prilagodimo cel kup funkcij – osebno sem ga izrabljal za premikanja po prej obiskanih spletnih straneh, svoje mesto pa najde tudi v igrah. Zadeva mi je dejansko prišla izjemno prav v hitri streljanki DOOM Eternal, kjer šteje vsaka sekunda in preko tega gumba sem si nastavil enostavno bližnjico za hitro menjavanje orožij.
Dolgčas ne bo niti kazalcu in sredincu, saj imata tudi ta pod sabo cel kup gumbov, ki samo kličejo po klikanju. Poleg standardnega desnega in levega ušesa, na levem najdemo še dva dodatna gumba, ki se nahajata povsem ob strani. Namenjena sta instantnemu preklapljanju med DPI občutljivostjo in kot takšna prideta spet izjemno prav v igrah – še posebej ju bodo pozdravili tisti ostrostrelci, ki ob natančnem merjenju merka potrebujejo manj občutljiv DPI, nato pa ob standardni akciji potrebujejo dostop do višjega DPI-ja.
Gumbov je cel kup – še kolesce omogoča tri različne klike.
Na sredini najdemo še kolesce miške, pod tem pa je še dodaten gumb, ki kolesce preklopi na stopenjsko premikanje ali pa tekoče, ki kolesce zavrti brez zatikanja in je lahko močno pripravno za kakšne kilometrske tabele znotraj Excela. Tudi samo kolesce lahko potisnemo navznoter, moč pa ga je tudi nagniti na desno in levo stran, tako da iz kolesca lahko iztisnemo tri dodatne klikajoče gumbe. Ponudbo zaključuje še rahlo klikajoči gumb G9, ki je namenjen predvsem za preklapljanje med različnimi profili, ki jih imajo lahko različni uporabniki ali pa samo eden, ki ima prilagojene profile za vsako igro posebej.
Kot lahko vidite je gumbov cel kup in zaradi tega je tale miška resnično kos vsem igričarskim vlogam. Prej sem že omenil igranje DOOM-a in ostrostrelsko merjenje v Call of Dutyju, vendar pa se G502 X Plus odlično odreže tudi drugod. Nad njo bodo navdušeni vsi igralci MMO-jev, ki se jim ne da ravno vsake posebne moči sprožati preko tipkovnice, ampak bi se raje v igri pozabavali bolj enoročno, miška pa prav pride tudi v MOBA naslovih tipa League of Legends in strategijah, kjer je gumbov na miški vedno premalo.
Navdušil me je odstranljiv stranski gumb, ki se ti res lepo usede na palec.
V navezi ste je treba pohvaliti tudi programsko opremo Logitech G Hub. Sam to uporabljam že nekaj let in moram priznati, da je vsako leto zadevo bolj priročna za uporabo. Nastavitve najdete hitro in poleg prilagajanja obnašanja vsakega gumba posebej, lahko prilagajate tudi druge stvari. Denimo občutljivost DPI, ki pri G502 X Plus nanese vse do številke 25.000, to pa je zasluga odličnega senzorja HERO 25K.
Prilagajamo lahko tudi osvetlitev RGB, ki se pri tej miški nahaja na hrbtu in to v stilsko privlačni razpoki, ki nas med uporabo ne moti. Imejte v mislih, da Logitech ponuja dva različna tipa mišk: G502 X Lightspeed in G502 X Plus. Oba tipa mišk sta na voljo v črni in beli inačici, a samo Plus verzija se ponaša z osvetlitvijo RGB.
Tudi baterija se obnese odlično in od enega polnjenja preko USB-C vhoda lahko iztisnete ven nekje 40 ur klikanja, če pa RGB izklopite, se življenjska doba razvleče celo na 100 ur.
Programska oprema G Hub je z vsako iteracijo boljša in ponuja cel kup nastavitev.
Za miško Logitech G502 X Plus res težko najdem kakšno res izpostavitve vredno grajo. Manjka sicer povezljivost preko Bluetootha in za uporabo je obvezen priloženi Lightspeed sprejemnik, kar zna biti tečno, če imate zasedene že vse USB vhode. Morda se zna kdo tudi spotakniti ob ceno, saj Logitech za ta izdelek zahteva 170 €, kar definitivno ni malo, a glede na splošno draženje vse tehnične robe, takšna cenovna postavka za res kvalitetno miško ni tako kontroverzna kot kakšno leto nazaj.
Logitech je s tem izdelkom dostavil res kvalitetnega mišona in kar malce težko sem gledal, ko sem se moral po nekajtedenskem druženju od njega posloviti. Vsega lepega pa mora biti enkrat konec, saj vsak mesec prihajajo novi mišoni, ki so seveda potrebni svojega lastnega testiranja.
