Da se da na internetu zaslužiti lep kupček denarja in se za to ni treba preveč potruditi pričajo razne zgodbe OnlyFans zvezdnic, ki so samo v nekaj tednih zaslužile toliko, da jim praktično ni treba več delati celo življenje. A za takšne zneske je navadno treba odvreči oblačila in ko daš enkrat te zadeve na splet, jih dol ne boš več dobil zlahka.
A obstajajo tudi drugi načini za polnjenje bančnega računa, saj je na svetu veliko ljudi, ki imajo dokaj nenavadne fetiše. Zlato žilo je odkrila Stephanie Matto, njena specializacija pa prodajanje prdcev v kozarcih, ki jih mora nato nek nesrečen dostavljavec prepeljati skozi pol sveta v roke končne stranke.
Stephanie je v oči javnosti najprej prišla preko resničnostnega šova 90 dni do poroke, tam pa so gledalci gledali njeno nesrečno romanco z njeno izvoljenko Eriko Owens. Par na koncu ni našel skupne poti, Stephanie pa se ni predala. Trenutno namreč nastopa v novem šovu 90 dni do poroke: samsko življenje, začela pa je tudi svoj samostojen posel, ki je prodajanje vetrov v zaprtih kozarcih.
Svoj navdih je zagotovo našla pri punci Belle Delphine, ki je na področju prodajanja bizarnih izdelkov pohotnim strankam orala ledino. Vseeno pa je Belle prodajala vodo iz svoje kopeli in je končna stranka prejela nekaj fizičnega, s čimer so nato počeli bog ve kaj. Stephanie po drugi strani dobesedno prodaja veter v kozarčkih in od tega presneto dobro služi.
Dvomljivcem je na svojem Instagram profilu pokazala zaslužek iz svoje platforme Unfiltrd, kjer je nakapljalo že dobrih 78k dolarjev, od takrat pa naj bi številka presegla 100.000 zelencev.
Stephanie je v videu tudi pokazala svojo vsakodnevno rutino, ki kaže njeno posebno dieto, ta pa ji omogoča hitrostno prdenje in res mora biti poseben občutek, ko v zraku zavohaš smrad in se ti pocedijo sline od zaslužka. Stephanie pravi, da največ njenih strank pride iz Indije, vsak kozarček pa stane 1000 $, a jih je trenutno prodajala s 50 % popustom, kar je še pospešilo dobiček.
Punca je bila seveda deležna negativnih kritik, a se na te ne ozira, saj pravi, da prdenje ni lahek posel in da lahko vsak dvomljivec sam proba prdniti večkrat na dan in bo videl, kakšen muke prestaja.
Vsako dobro pride tudi s slabim in čeprav smo v letu 2021 dobili kar nekaj dobrih igralnih zalogajev, smo na žalost dobili tudi nekaj negativnih presenečenj. Zato smo sestavili lestvico poražencev, ki pa niso ravno najslabše igre letošnjika, saj bi morali za to pogledati na Steam, kjer vsak dan izide kup cenenih igric. Tako smo raje sestavili seznam tistih naslovov, od katerih smo pričakovali veliko, a smo na koncu dobili bolj malo.
NAJVEČJA RAZOČARANJA LETA 2021
Dungeons & Dragons: Dark Alliance
Kdo nima rad skupinske akcijske zabave v družbi prijateljev in to sredi skrivnostnega sveta Dungeons & Dragons? Zdelo se je, da ima razvijalec Tuque Games v rokah zmagovalno formulo, saj so nam v igri Dark Alliance obljubljali ravno nekaj takšnega in raziskovanje temnic ter bojevanje iz tretjeosebnega pogleda se je na papirju slišalo presneto zanimivo in zabavno, a žal je razvijalec zašuštral na celi črti.
Dark Alliance je slabo zgledal že v napovednikih, saj smo gledali v bojevanje, ki se je zdelo povsem brez povratnih učinkov in videti je bilo, kot da bojevnik namesto sekire vihti kos papirja. A igra ima veliko večje probleme kot pa samo slabe animacije, saj je tu še slaba optimizacija in cela zalega hroščev, ki so ven štrleli iz vsake špranje.
Dodajte k temu še zanič umetno inteligenco, saj te je nasprotnik največkrat samo bebavo gledal, medtem ko si iz njega sekal kose mesa, zanič in premajhne stopnje ter neumne bojevalne mehanike in dobite eno največjih razočaranj tega leta.
Battlefield 2042
Razvijalec DICE je očitno potreben prevetritve, saj so zadnjih nekaj let zapravili za ustvarjanje igre, ki ima za pokazati bolj malo novega in človek se res vpraša, kaj za vraga so počeli ves ta čas.
Dejstvo, da Battlefield 2042 nima enoigralske kampanje lahko spregledamo, saj je ta del igre tako ali tako igralo bolj malo igralcev. Vendar pa bi kljub temu človek nato pričakoval, da bo igra zaradi odrezane vsebine v trgovini nosila manjšo ceno ali pa da bo vsaj večigralski del bolj izpopolnjen.
Na voljo sta samo dva igralna načina Conquest in Breakthrough, mape pa so preprosto prevelike in tako vas čaka kar veliko osamljenega tekanja po mapi. Manjka tudi karkoli res naprednega, saj se vremenskih učinkov hitro naveličamo, jadranje po zraku z letalno obleko pa nekako bolj spada v kakšen Far Cry, kot pa v Battlefield izkušnjo.
Dodajte k temu še naravnost obupno optimizacijo in grdo grafično podobo, ki je zaradi nekega razloga mestoma videti slabša od tiste iz Battlefielda 5 in nejasno prihodnost igre in na koncu dobite izkušnjo, ki si jo je najbolje privoščiti čez kako leto, ko bo igra odpravila hrošče in dobila vsaj nekaj vsebine, vse to pa si boste lahko privoščili še po znižani ceni.
The Medium
Razvijalec Bloober Team velja znotraj igričarskih krogov za sopomenko povprečja. Vse njihove igre so bile grozljivke in čeprav nobeno od teh ne bi mogel označiti za zanič naslove, so vseeno samo povprečni, včasih pa celo pod tem nivojem.
The Medium je njihova najnovejša in tudi najboljša igra, a še vedno to ni kakšno mojstrsko delo. Razvijalec nas je pred izidom prepričeval, da bo tole lep približek legendarnih Silent Hill iger in čeprav med igranjem res čutimo pridihe te franšize, celotna izkušnja vseeno ne navduši.
Igranje je sestavljeno iz preiskovanja lokacij s pomočjo statične kamere, a kakšnih akcijskih sekvenc tu ne boste zagledali. Vse je usmerjeno v mehanike počasnega sprehajanja, občasnega skrivanja z zares zanič skrivalnimi mehanikami, reševanja preprostih ugank in gledanja vmesnih sekvenc. Največja novost je obisk druge dimenzije, kjer lahko na ekranu naenkrat gledamo dve realnosti in ju istočasno tudi raziskujemo, žal pa se to zgodi redko, hkrati pa takrat v ospredje skočijo težave z optimizacijo in sličice na sekundo zgrmijo na dno.
The Medium je imel potencial, a bo moral Bloober Team še pojesti nekaj žgancev, preden se bo lahko kosal z največjimi mojstri grozljivk.
Biomutant
Biomutant je v napovednikih obljubljal luštkano avanturo v odprtem svetu, kjer bi glavne vloge igrali simpatični živalski liki in na koncu bi vse skupaj spominjalo na nekakšno izvedenko Ratchet and Clanka.
Žal pa je hitro po zagonu igre postalo jasno, da novopečenemu razvijalcu Experiment 101 manjka še veliko izkušenj in Biomutant je bila boleče povprečna izkušnja, ki bi jo kakšen manj prijazen jezik označil za preprosto zanič.
Biomutant ima veliko težav, a zagotovo najbolj izstopa odprti svet, ki je bil tule povsem nepotreben. Čaka vas veliko tekanja skozi mestoma povsem prazno okolico, ki jo prekine kakšen naključen nasprotnik, tega pa nato odpravite preko nerodnega boja. Kakšnega razloga za raziskovanja nimate, zato samo tekate med točkami zgodbe in se že po eni uri začnete spraševati o smiselnosti svojega početja.
Zgodba je medla, razvijalec pa se je odločil namesto glasovnega podajanja vnesti neko čudno žlobudranje vseh likov, od katerega imam še danes travme. Biomutant je igra, ki bi jo res rad imel rad, a ji preprosto manjka duša in čez kakšno leto se je ne bo spomnil več nihče. Res škoda.
Grand Theft Auto: The Trilogy – The Definitive Edition
GTA The Trilogy je zagotovo največje razočaranje tega leta, saj bi moral razvijalec Rockstar vložiti vsaj malo truda in dobili bi predelave, ki bi jih z veseljem preigravali še dolga leta. Vendar pa je Rockstar razvoj raje prepustil nekemu tretjemu studiu, ki je imel očitno proračun za nakup ene poštene fasunge v Lidlu.
Grafična podoba je ob pravih trenutkih resda boljša, vendar pa je to s sabo prineslo ceno v obliki višanja tekstur preko umetne inteligence, kar je za posledico pustilo kup neprijetnosti v igrinem svetu. Nihče se očitno tudi ni spustil v prekomerno testiranje, saj so se te dve desetletji stare igre zatikale tudi na najmočnejših grafičnih karticah, zraven pa smo dobili še poplavo hroščev, za katere po vsem tem času preprosto ni izgovora.
Rockstar nam je s to potezo tudi dobro nakazal, kje ležijo njegove prioritete in očitno je to samo njihov sveti GTA Online, medtem ko se na originalno trilogijo, zaradi katere so tudi prišli do svojih lovorik, preprosto poserjejo. Res grdo, saj so si GTA 3, Vice City in San Andreas izkušnje zaslužile veliko več kot pa da so samo predmet hitrega in cenenega zaslužka.
Deseta brezplačna podarjena igra iz strani trgovine Epic Games je postala igra, ki nas je leta 2017 naravnost očarala. Gre za prvoosebna raziskovalno streljačino Prey, katera spada v žanr imerzivnih iger tipa Dishonored in Deus Ex, mnogi pa jo smatrajo za najboljšo predstavnico tega žanra.
Naša avantura se začne znotraj vesoljske postaje Talos, ki pa je naletela na ogromne težave, saj so bili praktično vsi ljudje pobiti, njihova mesta pa so zavzela zlobna vesoljska bitja, ki se lahko preobrazijo v praktično vsak predmet in tako med raziskovanjem nikoli ne veste, ali je tista stvar v sobi samo stol, ali pa grabežljivi vesoljec, ki samo čaka, da vam skoči na glavo.
Vendar pa Prey skriva še druge trike, zaradi katerih je obveljal za eno najboljših igričarskih izkušenj. Vsebuje naravnost odlične stopnje in omogoča več poti do enega cilja. Kakšna naloga vam lahko da objektiv v eni sobi, a je ta zaklenjena z geslom. V sobo lahko pridete tako, da poiščete geslo, odkrijete kakšen skrivni jašek ali pa skozi okno izstrelite naboj, ki nato sproži gumb za odpiranje vrat.
Gre za naravnost čudovito izkušnjo, ki je še dolgo ne boste pozabili, vaš čas za aktivacijo pa se izteče že danes ob 17.00. Poleg osnovne igre boste brezplačno prejeli še dodatek Mooncrash, ki doda nekaj nove zgodbe, a v povsem spremenjenem rouge-lite igralnem načinu.
Osebno si sploh več ne predstavljam dela samo za enim monitorjem in zame osebno sta nujna vsaj dva zaslona, če ne celo trije. Vendar pa je ta silna delovna površina s sabo prinesla svoj minus, ki je sicer majhen, a ga srečaš praktično vsak dan in kmalu postane prava nadloga.
Govorim o izgubljenem miškinem kazalcu, ki se velikokrat skrije v belo ozadje in včasih potrebujem kakšno sekundo da ga najdem – še posebej je to tečno, če je kakšen od monitorjev takrat ugasnjen. Temu sledi šviganje po ekranu in pozorno opazovanje za tarčo, dokler se kazalec končno pokaže ali pa ugotovimo, da smo pozabili napolniti brezžično miško.
K sreči za rešitev teh tegob obstaja enostavna rešitev, ki jo lahko enostavno odpravimo preko ene nastavitve.
Pritisnite tipko Start in nato odprite nastavitve. Nato izberite zavihek “Naprave & Bluetoothm nato pa “Miška” in odprite “Dodatne nastavitve miške”. Zdaj samo še skočite pod “Možnosti kazalca” in obkljukajte “Pokaži mesto kazalca, ko pritisnem tipko CTRL”.
To je to, zdaj boste ob vsakem pritisku tipke Ctrl opazili, da se okoli kazalca izrišejo koncentrični krogi.
A obstaja še bolj enostavna rešitev v obliki Microsoftovih orodij PowerToys. Ta vam med drugim omogočajo natančno prilagajanje oken, notri pa najdemo tudi iskalca kazalca. PowerToys si lahko prenesete tule in po enostavni namestitvi boste lahko samo dvakrat pritisnili tipko Ctrl, vsi zasloni pa se bodo takrat zatemnili, vaš kazalec pa bo ovit v izstopajočo okroglo obliko, kar vam omogoči enostavno lociranje in nadaljevanje z delom.
Sony je za namene selitve svojih največjih igričarskih licenc na filmska platna ustanovil prav posebno vejo PlayStation Productions, prvi rezultat te produkcije pa bo filmska predelava iger Uncharted.
Zgodba ne bo sledila dogodkom iz iger, ampak se bomo raje preselili v preteklost, kjer je bil naš glavni junak Nathan Drake še paglavec in mu je moral njegov mentor Victor Sullivan vseskozi dostavljati lekcije, ki pa jih je Nathan največkrat preslišal.
Zgodba se bo tako vrtela okoli njunega prijateljstva, seveda pa bo poskrbljeno tudi za raziskovanje starodavnih utrdb in jam, ki v sebi skrivajo nepredstavljivi zaklad. Predmet iskanja je tokrat El Dorado – mesto zlata, ki ni bilo nikoli najdeno in zanj se seveda potegujejo tudi sovražne grabežljive roke, ki jim bo tokrat načeloval Antonio Banderas.
Dobili smo drugi napovednik, ki lepo nakaže, da akcije vsekakor ne bo manjkalo, prisoten pa bo tudi tisti humor, ki je značilen za Uncharted zgodbo. Glede na videno nas lahko potolaži dejstvo, da imajo igralci med sabo nekaj kemije in da bo Sully v vsaj enem kadru nosil svoje markantne brke.
Še pred filmom igralce čaka izdaja paketa Uncharted: Legacy of Thieves za PlayStation 5, ki bo v sebi nosil igri Uncharted 4 in dodatek The Lost Legacy, obe zadevi pa bosta dobili grafično in tehnično nadgradnjo.
PlayStation Productions dela tudi na drugih projektih in naslednja izdaja bo prišla v obliki partnerstva, saj bomo na pretočnem servisu HBO Max dobili serijo The Last of Us. Dela se tudi na filmu Ghost of Tsushima, a ta projekt je še precej daleč stran, tako da o njemu ne vemo še praktično ničesar.
Pravih vampirskih iger imamo v igralni obliki bolj malo. Edini resnejši predstavnik je Vampire: The Masquerade – Bloodlines, ki je sicer dober, a že presneto star naslov, njegovo nadaljevanje pa se je očitno ujelo v razvojni pekel.
Vampyr je bolj moderna igra, ki sicer ni napačna, a ima svoje težave. Zadevo je spočel studi Dontnod, ki je bolj znan po svojih avanturah Life is Strange, Vampyr pa je bil njihov prvi poskus ustvarjanja igre, kjer delamo še kaj drugega kot pa da se samo pogovarjamo in premikamo iz ene lokacije na drugo.
Se pa čuti, da je Dontnod predvsem mojster štorije, saj je ravno to najboljši vidik te igre. Stopili boste v vlogo zdravnika Jonathana Reida, ki se po veliki vojni vrne nazaj v London, ulice tega mesta pa so v slabšem stanju kot kadarkoli prej. Med ljudi ni namreč udarila samo lakota, ampak tudi pogubna bolezen, ki je zdesetkala populacijo in očitno je samo Reid tisti, ki lahko reši obupane ljudi. A tudi Jonathan ima svojo skrivnost, saj se pod površjem navadnega doktorja skriva vampir, ta pa mora potešiti svojo lakoto, drugače bo tudi sam nastradal.
Vampyr nam vseskozi ponuja izbiro med srkanjem krvi nedolžnih prebivalcev, lahko pa smo tudi nežna dušica in poskušamo pomagati vsem. Žal pa ima igra hudo neroden boj, kjer so se pokazale vse neizkušenosti razvijalca v oblikovanju zabavnega in naprednega pretepaškega sistema. Če vam uspe preplezati to oviro, potem boste zagotovo uživali, saj je Vampyr ena bolj atmosferičnih iger, ki smo jih prejeli v zadnjih letih.
In zdaj zadevo lahko izkusite tudi sami, saj jo Epic Games podeljuje vsakemu, ki bo obiskal sledečo povezavo. A treba je pohiteti, saj se ponudba izteče že danes ob 17.00, ko jo bo nadomestil drug naslov – šušlja se, da naj bi bil to priznani RPG Pathfinder Kingmaker.
Te dni je vsaka večja trgovina zagnala svoje razprodaje in da ne bodo popustov deležni samo PC igralci je poskrbel Sony, ki je za konzoli PlayStation 4 in 5 pripravil cel kup znižanj. Vse skupaj je v akcijo bilo poslanih več kot 1.800 iger, tako da je znižan praktično vsak večji naslov, ki vas je v preteklosti zanimal, a ste čakali na nižanje cenovne nalepke.
Da bi bila izbira morda malce lažja, smo za vas pripravili manjši seznam tistih najbolj zanimivih in kvalitetnih iger, ki samo čakajo na vaš prenos iz PlayStation trgovine.
Popusti resda niso tako nori kot na kakšnem Steamu ali pa Epic Games trgovini, a po drugi strani so PlayStation igre že v osnovi dražje in polovično znižanje cene ne pomeni toliko, kot pa na PC-ju.
Razprodaja traja vse do 8. januarja 2022, celotno ponudbo pa lahko prebrskate tule.
Igra I Have No Mouth And I Must Scream ima vsekakor unikatno ime, tega pa je prevzela od istoimenske knjig, ki jo je leta 1968 v svet poslal Harlan Ellison. Ta je tudi spisal scenarij za igričarsko verzijo svoje vizije, ki je na PC-je prispela leta 1995.
Gre za eno bolj temnih znanstveno fantastičnih povedih, ki govori o postapokaliptični prihodnosti, kjer so nuklearna konice praktično zradirale človeško raso, tisti redki preživeli pa so sedaj zaporniki umetne inteligence, ki svoje podnajemnike zelo rada muči.
Ena bolj izstopajočih stvari pri knjigi in kasneje tudi igri je uvodna sekvenca, kjer umetna inteligenca AM oziroma Allied Mastercomputer, natančno razloži svoje sovraštvo do človeštva in ta zapisana beseda je tako brutalna, da zna marsikomu poslati srh po hrbtenici.
Sama igra je v bistvu avantura, kjer s klikanjem premikamo našega junaka in prehajamo med različnimi scenami, pobiramo predmete in te uporabimo na pravih mestih za razvozlanje ugank. Pikslasta podoba je seveda stara, a če vas takšne stvari ne motijo, potem boste med igranjem uživali, trgovina GOG pa je poskrbela, da zadeva deluje tudi na novejših operacijskih sistemih.
GOG se je tudi odločil to igro brezplačno podeliti in prevzamete jo lahko s klikom na sledečo povezavo. Časa za prevzem ni veliko, saj se ponudba izteče že jutri.
Leto 2021 je vsebovalo cel kup prestavitev izidov obetavnih iger v naslednje leto, kar je pač cena koronavirusa. To pomeni, da bo 2022 eno najbolj obleganih igričarskih let kar jih pomnimo, zato je najbolje že zdaj preigrati vse tiste zadeve, ki ste jih vedno znova prestavljate, saj naslednje leto časa za pranje preteklega perila preprosto ne bo.
Vendar pa smo tudi letos dobili kar nekaj igričarskih biserov in zato smo za vas pripravili lestvico petih najboljših iger, ki bi jih bilo greh spregledati.
5 NAJBOLJŠIH IGER LETA 2021
Ratchet and Clank: Rift Apart
Razvijalec Insomniac Games nam je junija nazorno pokazal, kako bodo videti platformske igre prihodnosti, a Ratchet and Clank: Rift Apart je veliko več kot pa samo prikaz zmogljivosti konzole PlayStation 5. Igra je namreč preprosto zabavna, unikatna in izredno simpatična. Dvojec Ratcheta in Clanka nas zapelje na zanimivo avanturo po galaksiji in zgodba je zastavljena tako, da bo všeč mlajšim in tudi tistim nekoliko starejšim, ki v sebi še vedno nosijo nekaj otroške nedolžnosti.
Seveda pa ne gre spregledati tudi tehničnega vidika, saj se vam bodo očesa solzila ob kot britev ostrih teksturah, naprednem ray tracing osvetljevanju, instantnemu nalaganju stopenj, ki nam med drugim omogoča prehajanje med dimenzijami brez zamika in tresenje igralnega ploščka DualSense, ki nam v rokah priredi pravo interaktivno zabavo.
Čudovit naslov je tole in lepa napoved zmogljivosti novih konzol, ki jih razvijalci niti približno še niso izkoristili do konca.
It Takes Two
Sodelovalno igranje skozi enoigralsko zgodbo ni nič novega, a ta možnost je v igre vedno dodana bolj naknadno, kot nekakšen bonus, medtem ko je kampanja še vedno primarno zasnovana za zabavo enega igralca.
Razvijalec Hazelight Studios pa je pokazal pogum in ustvaril zabavno izkušnjo, ki jo lahko preigramo le in samo v navezi s še enim igralcem. To so storili že s svojo prejšnjo igro A Way Out, vse nabrane izkušnje od tam pa so uporabili za svoj najnovejši naslov It Takes Two, ki je preprosto odličen in je namenjen tudi tistim, ki se večigralstva nočejo dotakniti niti s palico.
Zgodba nas postavi v vlogo dveh staršev, ki sta tik pred ločitvijo, a se nato po spletu okoliščin preselita v svoji pomanjšani verziji in pobeg iz svoje situacije bosta dosegla samo preko sodelovalnega in usklajenega igranja. In to je presneto zabavno, saj si morata dva igralca vse skozi pomagati pri prečkanju ovir, pri temu pa bo treba pretikati stikala, uporabljati posebne pripomočke in dobro razmigati sive celice.
It Takes Two si prisluži svoje mesto na tej lestvici že samo zaradi svoje unikatnosti, to pa je razvijalec še dodatno nadgradil z zabavnimi igralnimi mehanikami in res zanimivo zgodbo, ki vas zna nasmejati in tudi pustiti v solzah.
Returnal
Returnal mi sprva ni bil preveč všeč, saj nisem pristaš rouge-lite žanra iger, kjer vsaka smrt pomeni igranje od čistega začetka. Vendar pa ima Returnal tako slastne igralne mehanike, da sem se kljub umiranjem vedno znova vračal in z mojo vztrajnostjo so se začele kazati tudi prve zmage, z vajo pa sem sčasoma prišel do spoznanja, da mi zna celo uspeti in na koncu premagati tudi zadnjega šefa.
In to se je nazadnje tudi zgodilo in redkokatera igra mi je v letu 2021 po žilah poslala toliko adrenalina kot pa Returnal. Streljanje in premikanje naše glavne junakinje je tekoče in brez prekinitev, kot skala stabilnih 60 sličic na sekundo pa je garancija, da ob vsaki svoji smrti nimate za kriviti nikogar drugega kot pa samo samega sebe.
Returnal je bilo zame osebno eno večjih presenečenj tega leta, saj sem preko igranja presenetil samega sebe in sem prišel do spoznanja, da imam kljub svoji starosti še vedno dovolj živcev in prstničnega znanja za tako težavno igro. Bravo jaz in bravo razvijalec Housemarque – upam, da že delaš na dodatku ali pa na polnopravnem nadaljevanju.
Chronicles of Myrtana: Archolos
Chronicles of Myrtana: Archolos ni takšna igra kot pa ostali udeleženci te lestvice, saj je tole v bistvu modifikacija, ki je bila narejena za igro Gothic 2 iz leta 2002. A tole je naravnost čudovita rekreacija Gothic izkušnje, ki smo jo igralci te franšize pogrešali vse od zaključne špice drugega dela in nam je do sedaj ni znal dostaviti nihče – niti originalni ustvarjalec ne.
Za razvojem stoji poljska ekipa, ta pa ni samo sestavljena iz oboževalcev izvirnih iger, ampak tudi iz talentiranih posameznikov, ki vedo, kaj je bil tisti čar starih iger in kako iz svojega znanja skupaj sestaviti povsem novo izkušnjo, ki je štorijalno umeščena pred dogodke prvega Gothica.
Gothic 2 je sicer prejel že cel kup modifikacij, a Chronicles of Myrtana je v povsem drugi ligi. Razvijalci si namreč niso samo zamislili izdelave neke poceni imitacije prvih iger, ampak so nam pričarali povsem frišno izkušnjo, ki mestoma celo nadgradi originalni igri. Tako na raziskvoanje čaka ogromen otok, poln potk, skrivnostnih votlin, prebivalcev, ki potrebujejo pomoč in zveri, ki so sprva prevelika ovira, a s treningom kmalu postanejo naš plen. Razvijalec pa je vsemu temu dodal še eno res ogromno mesto, nove nasprotnike, popolnoma nove animacije, nove mehanike kot je denimo sekanje dreves in luščenje puščic in še in še. Na koncu boste mimogrede za eno igranje zapravili 60 ur in se znova spravili v preigravanje, saj lahko med igranjem sprejemamo različne odločitve, te pa celo vplivanje na razplet dogodkov.
To je resnična poslastica za vse oboževalce originalnih Gothic iger in obliž na rano vseh tistih, ki so bili razočarani nad uradnim tretjim delom.
Resident Evil Village
Village v primerjavi s sedmim delom ni neka revolucija, a vseeno je tole postala ena mojih najljubših grozljivk vseh časov.
Ne morem vam povedati, kaj točno me je privedlo do te velike ljubezni, a zagotovo je eden od dejavnikov nova okolica. Ta nas tokrat preseli med vampirje in volkodlake, dogajanje pa je umeščeno v različico Romunije, ki od nas ni tako daleč stran. Med raziskovanjem zapuščenih hišk so me kar spreleteli mravljinci, saj sem odraščal v arhitekturno podobni vasici na Dolenjskem. Atmosferičnost me je tako udarila kot kamion in čeprav se kasneje preselimo na druge lokacije, je bil že ta začetni vtis tako močan, da komaj čakam na vnovično preigravanje.
Resident Evil Village drži lep in grozljiv tempo skozi celotno izkušnjo igranja, za razliko od predhodnika pa igre ni strah vreči vse mehanike skozi okno in nam v eni sekvenci pričarati resnično grozljivo izkušnjo v slogu iger Silent Hill. Dodajte k temu še dobre strelne sekvence, zanimivo zgodbo ter odlično grafično podobo in dobite eno najboljših, če ne kar najboljšo igro leta 2021.
Overwatch danes šteje že poštenih 5 let in ta večigralska streljanka danes ni več tako popularna kot pa njega dni. To tudi pomeni, da je vmes preteklo že dovolj vode, da vsi tisti, ki ste zadevo kdaj nameravali igrati, igro že imate v svoji knjižnici.
A če ste morda eden tistih, ki Overwatcha do sedaj še niste preizkusili, potem je zdaj napočil vaš čas, trenutno obdobje pa je ugodno tudi za vse tiste zveste igralce, ki bi radi v zabavo privabili kakšnega prijatelja, a je temu škoda zapravljati denar za nakup novega naslova.
Blizzard namreč trenutno ponuja prenos in igranje Overwatcha popolnoma brezplačno. Na voljo so vsi igralni razredi in načini, trenutno pa je v teku tudi zimski dogodek Winter Wonderland, ki ponuja tedenske izzive, za nagrado pa si boste lahko za svoje priljubljene heroje prislužili kakšne zimske preoblekice.
Za igranje preprosto zaženite Battle.net zaganjalnik iger in skočite na zavihek igre Overwatch. Čas za brezplačno igranje se izteče 2. januarja, če pa se boste nato odločili za poln nakup igre, se vam bo ves storjeni napredek prenesel v licenčno kopijo igre.
Brezplačna ponudba je dobra novica za igralce Overwatcha, ki so bili v zadnjih letih večkrat razočarani. Overwatch 2 je bil namreč najavljen že dolgo nazaj, a je bil vedno znova prestavljen in ga zdaj pričakujemo šele enkrat v 2023.
Steamova zimska razprodaja je tukaj in je idealna priložnost za digitalno obdarovanje vaših igričarskih prijateljev, ki imajo namesto nogavic veliko raje bogato knjižnico iger. Tudi tokrat je bilo znižanih cel kup iger in kot vedno smo za vas pripravili kratek seznam naslovov, ki jim je vedno nameniti kakšen fičnik.
Seveda smo s tem zgornjim samo popraskali površino popustov, zato je najbolje, da si celoten seznam pogledate kar sami.
Poleg razprodaje se lahko udeležite tudi glasovanja za najboljše igre tega leta. Na voljo je cel kup kategorij, ki zaobsegajo stvari kot so najboljša VR igra leta, najboljša igra, ki je ne znate igrati in igra z najboljšo zgodbo. Seveda je tu tudi glavni razdelek za najboljšo vsesplošno igro leta, za ta naslov pa se trenutno potegujejo Valheim, New World, Cyberpunk 2077, Resident Evil Village in Forza Horizon 5.
Steamova razprodaja se zaključi 5. januarja, med tem časom pa si lahko ogledate še konkurenčno ponudbo trgovine Epic Games, ki tala podobne popuste, le da lahko tam vnovčite še kupon, ki nakup zniža za dodatnih 10 €.
7. naslov iz obdarovanja iz strani trgovine Epic Games je postala zanimiva igra Mutant Year Zero: Road to Eden, ki smo jo prvič zagledali leta 2018.
Gre za strategijo, ki malce spominja na franšizo XCOM, a se od nje tudi pošteno razlikuje. Zgodba nas postavi v postapokaliptično okolico, v kateri so ljudje praktično izumrli, nadomestili pa so jih mutanti, ki še vedno obvladajo angleščino. Na odpravo lahko vzamemo tri junake, vsak od njih pa poseduje svoje posebne sposobnosti, ki jih moramo plodno uporabiti predvsem med bojem.
Mutant Year Zero vsebuje potezno mikastenje in čeprav to po mehanikah spominja na XCOM, od njega tudi odstopa. Svet je namreč tukaj veliko bolj nevaren, tako da se je treba zanašati na skrivanje in posamično odstranjevanje nasprotnikov, brez da bi sprožili alarm. Idealna taktika je tako da najprej na skrivaj zdesetkamo sovražne vrste in se šele nato vržemo v odprti boj in tak pristop morda ne bo ravno všeč vsakemu XCOM fanatiku.
A za ceno 0 € se zadevo vsekakor splača preizkusiti in vaša kopija vas čaka tule, čas pa se izteče že danes ob 17.00. Če se vam bo zahotelo dodatnih avantur, si lahko po znižani ceni privoščite še dodatek Seed of Evil, lani pa je bilo tudi snemanje animiranega filma, ki bo sledil zgodbi iz igre.
Zdaj smo očitno začeli že prestavljati igre v naslednjem letu. Prva žrtev leta 2022 je zanimiv kavbojski naslov Weird West, ki bi moral iziti v januarju, a bo svoj začrtani cilj zamudil za nekaj mesecev.
To je igra, na kateri dela razvijalec WolfEye Studios, tega pa je ustanovil bivši šef razvijalca Arkane, katerega poznamo po igrah kot so Dishonored in Prey. Tudi Weird West se bo igral podobno kot njegove prejšnje igre, saj se naslov uvrša v žanr imrezivnih simulacij. To pomeni poglobljeno raziskovanje sveta, pobiranje predmetov in več različnih poti skozi cilj. Takšne igre navadno igramo iz prvoosebne perspektive, Weird West pa bo malce drugačen, saj bomo to kavbojko s fantazijskimi elementi spremljali iz izometričnega pogleda.
Weird West is incredible (according to beta testers) but needs some wonky moments ironed out (also according to beta testers)!@WolfEyeGames have made something special and we want you all to have the best experience at launch.
Ustvarjanje takšnega naslova je presneto zakomplicirano opravilo, saj naše odločitve vplivajo na razplet dogodkov, tako da morajo biti igralni sistemi prilagojeni svetu. Med beta testiranjem pa so igralci pri igranju naleteli na težave, saj so zgodbo razpletli tako, da so prišli do slepe ulice in preprosto niso mogli zaključiti svoje avanture.
Popravilo takšnih zadev se ne zgodi čez noč, zato bo WolfEye potreboval nekaj dodatnega časa. Nov datum izida je tako 31. marec 2022.
Franšizo Matrice so moji možgani že dolgo nazaj pospravili v kotiček, kjer nad vrati visi trasparent: “Dobra zadeva, ki ne potrebuje nadaljevanj”. Tako kot večina drugih, zdaj že gledalcev v srednjih letih, sem tudi sam 20 let nazaj navdušeno spremljal ideje originalnega filma in nekam razočarano vzdihoval nad nadaljevanji. Drugi in tretji del sta bila upravičeno deležna kar nekaj kritik, a sam konec mi je bil všeč, saj je uspešno zaključil zgodbo in niti ni pustil preveč poti za nadaljevanje avantur.
Vendar pa smo zdaj uradno prešli v obdobje ponovnih obuditev pozabljenih franšiz in tako je bilo tudi v tem primeru. Lana Wachowski se je odločila Matrico predstaviti novi generaciji gledalcev in skeptiku v meni se je takoj prižgala rdeča luč za nevarnost. Vendar pa sem pri gledanju film presenetljivo užival in čeprav Obuditev naredi kar nekaj mimosunkov, sem vseeno poln upanja, da ima morda franšiza zdaj novo prihodnost, saj so bili uspešno zastavljeni temelji za nove avanture.
Obuditev seveda ne more preseči izvirnika in to so že med pisanjem scenarija ugotovili tudi sami pisci – z Lano na čelu. Film se zato raje osredotoči na obujanje spominov iz preteklosti in poskuša graditi na konceptih, ki dokazano delujejo.
Glavno vlogo zopet nosi Neo, ki je zopet ujet v koži navadnega človeka z imenom Thomas Anderson. Ta se je znašel nazaj v Matrici in dela kot vodilni programer nove igre, ki je naslednica njegovega magnum opusa – Matrice. Obuditev namreč že takoj začenja rušiti 4. zidove in vse tri pretekle filme spremeni v igro, ki naj bi si jo zamislil Neo in je postala v svetu huronsko popularna. A kljub temu uspehu želi Warner Bros. narediti četrti del, saj je denar sveta vladar in Neo samo zavzdihne in se spravi k delu, ki je v njegovem svetu predmet ene in iste ponavljajoče rutine.
Film tule premeteno namigne na naš vsakdanjik, ki ga vsak živeči opravlja rutinsko in brez pritožb. Tako kot Neo se tudi jaz zbudim, malo potelovadim, tipkam po računalniku, se stuširam in grem spat, naslednji dan pa zopet vse ponovim. Ta rutina je med temi korona dnevi še posebej izstopajoča, saj veliko ljudi dela od doma, tako da ste zagotovo že kdaj stali pred ogledalom v kopalnici in se kot naš junak Neo začeli spraševati, ali smo nemara res samo figure v navideznem svetu, medtem ko je naš resnični jaz pripet v kapsulo in služi za baterijo, ki jo lahko sesajo roboti.
Glavnega zlobneža prevzame Neil Patric Harris, ki pa vam ne bo vlil strahu v kosti.
Od tu naprej Obuditev sledi stopinjam prvega dela, tako da se naš junak zopet zbudi, v pomoč pa mu stopi nova in predvsem mlajša ekipa upornikov, ki na Neota gleda kot na božanstvo in samo on jim lahko pomaga, saj je resnični svet zopet v nevarnosti.
Vse je pripravljeno za vnovični spopad med ljudmi in mašinami, a na tem mestu naredi Obuditev oster zavoj v levo, saj se nov del ne vrti okoli vojne, ampak o ponovnem snidenju Neota in njegove večne ljubezni Trinity. Na mestu je torej opozorilo, da kakšnih novih razvojev zgodbe ne boste opazili, saj se ne zgodi kaj bistveno novega, kar bi porinilo zgodbo nekam naprej, ampak boste več kot dve uri gledali v obnovo dogodkov iz prejšnjih delov. Pripravite se torej na nostalgično obujanje spominov in na reference preteklih delov, saj to zaseda večino pripovedi, kar je nekako logično, saj je morala Lana predstaviti film povsem novi generaciji gledalcev.
Vendar pa gre film v nekaterih pogledih vseeno predaleč in med gledanjem boste naleteli na nekaj zapletov, ki zahtevajo zmedeno praskanje po glavi.
Dvojec glavnih junakov ima še vedno ogromno kemije.
Ena večjih ugank tega filma je dejstvo, da se pred nami zopet pojavi Morpheus, a tega tokrat ne igra Laurence Fishburne, ampak drug, mlajši igralec. Menjava igralcev v svetu filmov ni nič novega, ampak tukaj izpade presneto bizarno, saj znotraj najdemo cel kup reference na Fishburna in ustvarjalci so šli celo tako daleč, da so zgradili kip, ki vizualno nosi podobo tega igralca, vsi znotraj filma pa se ga nostalgično spominjajo z nasmeški na obrazih. Vse skupaj je videti, kot da bi Laurence Fishburne umrl in se mu želijo v tem filmu pokloniti, a temu ni tako, saj je tip živ in zdrav, v intervjuju pa je izjavil, da ga preprosto ni nihče povabil k sodelovanju.
Dobra novica je vsaj to, da Yahya Abdul-Mateen II odlično odigra novega Morpheusa, dobro pa so se odrezali tudi ostali sodelujoči. Izjema pri temu je presenetljivo Keanu Reeves, ki je bil cel film nekam lesen in možakarju se vidi, da je že malce v letih in preprosto ne mora več delati takšnih bojevalnih potez kot pa v svoji mladosti. Tu je še vedno odlična Carrie-Anne Moss, ki ji leta preprosto ne morejo do živega, glavno vlogo negativca pa je tokrat prevzel Neil Patrick Harris, ki pa je nekako dolgočasen in se niti približno ne more primerjati z Mr. Smithom.
Laurence Fishburne in Hugo Weaving nista bila povabljena v snemanje, a za Jado Pinkett Smith se je očitno našlo mesto.
Tudi slednji je prišel nazaj in tudi njega je nadomestil mlajši igralec. Hugo Weaving je originalno vlogo odigral mojstrsko in čeprav se novi igralec Jonathan Groff ne odreže slabo, njegova interpretacija ponorelega agenta ni prepričljiva in pravi greh je, da zdaj naokoli postopa v vsakdanjih oblačilih, namesto v ikonični črno-beli kombinaciji s kravato in sončnimi očali. Vrnila se je tudi Jada Pinkett Smith v vlogi Niobe, le da je tokrat 60 let starejša. Ta odločitev je bila naravnost neumna in res mi ni jasno, zakaj Hollywood vztraja pri mlajših igralcih, ki z zanič masko poskušajo igrati starostnike, saj te to vedno potegne iz gledanja. Preprosto najemi starejšega igralca, namesto da komplicirajo z masko – kot da je Jada tak talent, ki ga niti približno ne more nihče nadomestiti.
Kot rečeno, zgodba ni nek presežek, a po drugi strani si nisem mogel kaj, kot pa da se ne bi nasmehnil ob gledanju svojih junakov, ki so se po vseh teh letih zopet srečali. Keanu je resda lesen, a ob interakciji s Carrie-Anne Moss postane povsem nekdo drug in tu prav čutiš kemijo, ki je še vedno živa. Sam razplet zgodbe pusti mešane občutke, saj se Neo spopade z nasprotnikom, ki praktično nima nobene ranljivosti in je neuničljiv, nato pa je zaradi kar tako, brez nekega pojasnila, odpravljen v nekje treh sekundah.
Nekaj dobrih kadrov akcije sicer dobimo, vendar boste navadno gledali zmedeno kamero, ki se boji pokazati kaj konkretnega.
Razočara tudi sama akcija. Te je v četrtem delu bistveno manj kot v predhodnikih, ko pa jo že dobimo, pa izpade nekam… No, zanič. Koreografija pretepov se zanaša na hitro kamero, ki kot ponorela skače med kadri, tako da na koncu ne vidiš nič. Smešno je, da liki med filmom večkrat omenijo “bullet time” oziroma po naše upočasnjevanje časa, ki je na prvi Matrici naredilo pečat, a nato v novem delu ne dobimo nobenega prizora, ki bi lahko pariral slavnemu izvirniku. Streljanje in pretepanje je preprosto pod nivojem in res sem si zaželel kakšnega upočasnjenega kadra, kjer bi padal dež in bi v visoki ločljivosti videl vsako poro na dveh borcih, ki se postavita drug drugemu naproti, a žal nisem dobil ničesar takega.
Tisto pravo akcijo dobimo šele ob koncu filma, vendar pa se tudi tukaj pojavijo napake. Pred našimi očmi se izrišejo scene, ki kar prekipevajo od potenciala, a zaradi ostarelega Keanuja vse skupaj pade v vodo in namesto kulskih kung-fu pretepov gledamo v Neota, ki zadnjo četrtino filma postane Jedi in zna samo še delati ščit proti izstreljenim metkom.
Neo na koncu postane Jedi.
Matrica: Obuditev nikakor ni slab film in med gledanjem sem naletel na tiste občutke, ki jih zna pričarati samo um Wachowskega, a vseeno je čutiti, da manjka drugi del udarnega režiserskega dua. Je pa tole dobra obuditev franšize, ki si zasluži dodatnega raziskovanja, a upam, da bo v novih delih kdo drug prevzel glavno vlogo, Neo pa naj postane raje stvar legend in z gostujočimi vlogami poskrbi za nadaljnji razplet zgodbe.
Kreganje preko interneta se je začelo takoj, ko sta se dva igralca lahko povezala preko interneta in drug z drugim izmenjala kakšno besedo. Takšna je pač človeška nrav, saj se za monitorjem počutimo varno in takrat lahko sprostimo vse naše frustracije in ljudje se v takšnih primerih ne obnašajo tako kot bi se v resničnem življenju.
To kreganje največkrat ostane znotraj internetnih čvekalnic, a nekaterim odnese pokrov iz piskra tako silovito, da bi radi poračunali tudi v živo. To navadno ni pametna ideja in takšno bolečo lekcijo je lani marca prejel slovenski streamer ScorpLZ, ki je zaradi prerekanja staknil črno oko.
Vendar pa smo Slovenci amaterji proti Američanom, ki svoje internetne spore poravnajo na veliko bolj konkreten način. Takšna zgodba prihaja iz Washingtona, kjer sta se dva jezna igralca srečala v resničnem življenju, eden od teh pa se je zaradi tega od vedno poslovil od sveta živečih.
Joshua G. Spellman je obtožen umora 2. stopnje.
17. decembra sta prijatelja Andrew Dickson (34 let) in Joshua G. Spellman (36 let) skupaj s še enim znancem čas zapravljala v igri Diablo 2. Nato se je sredi igre partiji pridružil še en nepovabljen igralec in jim odtujil kos nepobrane opreme, ki je nosil kar nekaj vrednosti. Njihov strežnik bi moral biti zaščiten z geslom, a ni bil, kar je pri Dicksonu sprožilo napad besa.
Dickson se je začel dreti na Spellmana in ta vik in krik je trajal kar nekaj minut. Spellman je Dicksonu nato povedal, da je bolje, da se pomiri, drugače bo ustreljen. Dickson je izziv sprejel in mu sporočil, da ima pištolo in da je na poti k njemu. Oba prijatelja sta živela na istem posestvu, a v različnih hišah, tako da je Dickson hitro lahko obiskal svojega, zdaj že bivšega prijatelja.
Dickson je nato med hojo enkrat ustrelil v zrak in stopil v hišo in se tam srečal s Spellmanovim očetom. Par se je nekaj časa pogovarjal, nato pa je vstopil Spellman. Ta je še enkrat ponovil grožnjo, nato pa je Dickson stopil proti njemu in v svoje telo pokasiral izstreljen naboj.
Dickson je bil kasneje prepeljan v bolnico, a je tam med operacijo umrl.
Spellman je trenutno v zaporu, njegova varščina pa znaša 750k dolarjev. Sojenje se bo začelo 29. decembra.
Vedno imamo radi zgodbe, ko se skupina zanesenjakov zaradi ljubezni do določene panoge odloči skupaj zbrati moči in ustanoviti neko stvari, ki preprosto ni prej obstajala. Nenazadnje je tako zaživela tudi naša stran in zato lahko projekte kot je MotoGP Slovenija samo pozdravimo in s pomočjo lepe besede poskušati v njihova naročja poslati čim več navdušencev nad asfaltnim kurjenjem gum.
Projekt se je začel bolj iz heca, saj je skupina prijateljev samo poskušala malo resneje in bolj tekmovalno igrati igro MotoGP, a so pri temu ugotovili, da kakšne lige v Sloveniji ne bodo našli. Zato so svojo priložnost iskali izven naših mej in začeli tekmovati v balkanski 1. in 2. ligi in tam so naši dirkači začeli osvajati zavidljive rezultate.
Zato je padla ideja o ustanoviti povsem slovenske lige, ki bo nosila ime MotoGP Slovenija. Projekt je trenutno še v fazi nastajanja, saj fantje najprej tipajo slovenski trg in vsi zainteresirani se lahko pridružite njihovi temi na našem forumu ali pa skočite v njihov uraden Discord kanal.
Čeprav je zadeva šele na začetku, ima ekipa velike načrte. Nameravajo ustanoviti prvenstvo, ki bo sestavljeno iz večih dirk, te pa bi se izvajale vsak 2. vikend. Poleg tega so tudi v fazi dogovorov za prenose v živo s televizijskim kanalom Arena Esport TV, dirke pa boste lahko spremljali tudi preko njihovega uradnega YouTube kanala.
Activision Blizzard je zadnje mesece tarča upravičenih kritik, ki se vrtijo vsega drugega kot pa samih iger. Zato je morda veliko ljudi kar pozabilo, da je tole razvijalec iger, ki je že nekaj časa nazaj napovedal četrti del Diablo franšize in ob prvem napovedniku še zatrdil, da bo razvoj trajal še kar nekaj časa.
Zlagali se niso, saj je razvijalec dober mesec nazaj napovedal, da bo Diablo 4 potreboval več napora kot je bilo sprva načrtovano in čeprav datum izida ni bil najavljen, lahko med vrsticami preberemo, da zadeve ne bo na spregled niti v letu 2022.
Razvoj medtem poteka dalje in da ne bi na igro povsem pozabili, nam je spletna stran GameSpot priskrbela nov igralni napovednik, ki predstavi kar nekaj zanimivosti. Vidimo lahko igranje različnih igralnih razredov in očitno bodo tudi njihove sposobnosti vsebovale več stopenj in različne obsege proženja specialk. Blizzardu je uspelo v igro vpeljati tudi nekaj manjših podrobnosti, ki pa vseeno veliko pridodajo k turobnemu vzdušju, na katerega cilja Diablo 4. Eden od teh primerov je denimo kri, ki jo bomo ob rezanju demonov dobili na oklep svojega lika. Upamo samo, da bo ta zadeva dinamična in se bo prilagajala na sovražnika, saj sekanje kosti iz okostnjaka za sabo pač ne bi smelo puščati krvi.
O potencialnem datumu izida nismo izvedeli ničesar res novega, več podrobnosti glede igre pa si lahko preberete na uradni strani.
Iger, kjer bi glavno vlogo zavzemali dinozavri, je presenetljivo malo. Tehnično bi sem noter lahko morda uvrstili igro Horizon: Zero Dawn, leta nazaj pa smo ogromne plazilce streljali v grozljivki Dino Crisis. Razvijalec Systemic Reaction se je temu odločil narediti konec, zato se je spravil delati na igri Second Extinction, ki nas postavi na otok, kjer je opravljanje velike potrebe v grmovju precej tvegano opravilo.
Second Extinction je v srži sodelovalna prvoosebna streljačina, v katero lahko povabite še dva igralca in se skupaj z njima sprehodite skozi 6 misij, opravljate stranske naloge in seveda streljate dinozavre. Igra ponuja 6 različnih igralnih razredov, vsak od njih pa poseduje posebne sposobnosti, tako da je pametno na začetku izbrati uigrano ekipo.
Dinozavri so zahtevne beštije, k sreči pa imamo na razpolago 12 orožij, vsako od teh pa lahko nadgradimo v petih stopnjah. Second Extinction je trenutno še v fazi Zgodnjega dostopa in vsak dan dobiva nove optimizacije in uravnoteženja. Vsi igralci prispevajo v zanimiv sistem War Effort, ki razvijalcu omogoča vpogled v to, kako se igralci borijo s težavnostjo na določenih delih mape in tako lahko to prilagodijo na način, ki bo poštena za vse.
Če vam je vse to zanimivo, potem si lahko danes do 17.00 privoščite brezplačno kopijo v trgovini Epic Games. Glede na to, da je zadeva brezplačna, vam prijateljev ne bo težko prepričati v preizkus in kdo ve, morda dobite nov najbolj priljubljen naslov letošnjega leta.
Francoski založnik Ubisoft ima te dni veliko problemov. Njegove največje franšize so na ustvarjalni ravni postale povsem zamrznjene in zdi se, da je samo Assassin’s Creed še nekako profitabilen, medtem ko o Far Cry 6 po internetnih forumih nihče ne govori, Watch Dogs pa se je s svojim zadnjim delom Legion verjetno zakopal v nekaj letni počitek.
Da v pisarnah Ubisofta trenutno ne vlada ravno praznično vzdušje zapisuje tudi spletna stran Axios, ki je včeraj objavila večje poročilo glede stanja največjega založnika v Evropi. Glede na poročilo naj bi Ubisoft zapuščalo čedalje več delavcev in to niso samo navadni programerji, ampak tudi ustvarjalne vodje, ki znajo nadzorovati večje AAA projekte in so v igričarski industriji zelo iskani.
Največji odhodi naj bi se zgodili kanadskih podružnic Montreal in Toronto, kjer naj bi v zadnjega pol leta pisarne zapustilo okoli 60 delavcev. Razlogi so različni: v Montrealu je veliko ljudi odšlo predvsem zaradi bolj mikavnih konkurenčnih ponudb, a za odločitve so bili prisotni tudi drugi dejavniki. Ubisoft je čez črto dvignil plače in tako poskušal zajeziti odhode, a to ni rešilo problema. Veliko delavcev je bilo namreč tudi razočaranih nad kreativnimi idejami razvijalca, problemi pa se nahajajo tudi znotraj obstoječe delavne kulture. Ubisoft je imel namreč ogromno težav glede izkoriščanja in spolnega nadlegovanja zaposlenih in čeprav se je vodstvo od takrat zaobljubilo, da bo te težave odpravilo, se naj bi od takrat spremenilo bolj malo.
Težave predstavlja tudi vizija samega založnika, ki je bil tudi prvi, ki je v svojo igro porinil NFT-je. Ti so nova vroča tema igričarske industrije, ki nima ravno veliko podpornikov, a to naj založnika ne bi preveč obremenjevalo in nedavno poročilo pravi, da naj bi vodje delavcem sporočili, da “so NFT-ji šele začetek”.
Ubisoft se je na članek Axiosa že odzval in povedal, da je njihove pisarne resda zapustilo nekaj več ljudi, a da je to pri tej industriji normalno in da so od aprila zaposlili okoli 2.600 delavcev.
Založnik je pred kratkim najavil predelavo prvega Splinter Cella in s to potezo morda želel tudi sprožiti manjšo oglaševalsko kampanjo, ki bi v njihove pisarne privabila nove delavce.
Zombiji so že stalni spremljevalec postapokaliptičnih izkušenj in nekateri igralci imajo že vrh glave vedno istega pobijanja nemrtvih, ki lahko dokončno umrejo samo preko strela v možgane. Kljub tej gneči na področju zombijev pa je igra Project Zomboid od vedno izstopala od konkurence, saj ponuja količino realizma, ki jo druge igre preprosto nimajo.
Projekt ima za sabo bogato zgodovino, saj se je prvič pojavil v obliki dema daljnega leta 2011. Tisto leto je razvijalec The Indie Stone prejel tudi lepo lekcijo glede delanja varnostnih kopij, saj so jim neznanci junija istega leta odtujili dva prenosnika, gor pa se je nahajala prav vsa koda igre. Razvoj so morali začeti znova in res je pohvalno, da takrat niso dvignili roke nad vsem skupaj, ampak so se znova vrgli na delo.
Project Zomboid je skozi leta dobival vedno nove funkcije, pred kratkim pa je igra prejela masivno posodobitev Update 41, ki je praktično popolnoma prenovila igra. Razvijalec se je dotaknil praktično vsakega vidika igre in vpeljal vrsto sprememb, ki igro modernizirajo in pripeljejo na višjo stopnjo.
Grafično je igra zdaj lepša, a še bolj navdušujejo prenovljene animacije. Dobili smo tudi nov sistem boja, povsem nov del mape, boljši sistem oblačenja in nove igralne načine.
Project Zomboid je ultimativna simulacija zombijev, saj znotraj najdemo nepredstavljivo količino realizma. Igra ne vsebuje neke zgodbe, saj se vse vrti samo okoli našega preživetja. Tako bo treba nabrati dobrine za preživetje, odkriti oporišče in tega zavarovati z deskami in žeblji. Vendar pa čepenje doma ne bo obrodilo sadov, saj bo slej kot prej treba zapustiti bazo in poiskati kakšno konzervo fižola. To je sila nevarno, saj lahko samo ena napačna poteza na vas spravi cel kup nemrtvih in smrt je dokončna, saj takrat izgubimo vse nabrano in moramo začeti igranje znova.
Project Zomboid vas čaka na Steamu in GOGu, zanj pa boste odšteli dobrih 13 €.
