Se zavedate, da na tem svetu dejansko obstajajo ljudje, ki ne berejo naših člankov in se za priporočila za igranje iger na Steamu zanašajo samo na ocene, ki jih drugi uporabniki podelijo igram na tej platformi? Šokantno, vem.
Tega se presneto dobro zavedajo razvijalci, ki na Steamu poskušajo na vsak način izpostaviti svoje igre, saj je poplava novih naslovov tako velika, da si je občinstvo zelo težko pridobiti. Eden od razvijalcev se je za svojo igro Emoji Evolution zatekel k pretkanemu triku, saj si je nadel ime Very Positive.
I will contact the support to clarify Steam position on Very Positive Developer. Will keep you posted!
Trik je preprost in v bistvu je močno čudno, da ga ni že kdo prej poskusil. Namreč ko pridemo na stran kakšne igre je stanje ocene in ime razvijalca zapisano s povsem isto pisavo in barvo. Razvijalec je tako upal, da bodo igralci zamešali njegovo ime “Very Positive” z njegovo dejansko oceno in tako ji tako podarili 5 €, kolikor je znašal njen nakup.
Razvijalec se je na Twitterju zagovarjal, da ni storil ničesar res napačnega in da je njegova odstranitev nepravična. Kot pravi je kriv samo izdelave slabe igre in če je to razlog za kazen bi moral biti enako odstranjen razvijalec CD Projekt RED.
I've made a really bad game – this is the only thing I'm guilty of. If making awful games is not allowed on Steam, why haven't they already suspended the CDPR account?
A vse ni tako nedolžno, kot se morda zdi na prvi pogled. Spletna stran GameDiscoverCo budno spremlja vse nove igre in njihove statistike in pri Emoji Evolution so opazili nekaj nenavadnega. Igra je namreč na Steamu držala skoraj 8k sledilcev, pa čeprav o igri ni nihče govoril na forumih. Opazili so tudi poplavo pozitivnih recenzij, ki so bile povsem v nasprotju s tistimi negativnimi, ki so zapisale, da je igra povsem dolgočasna in da jo lahko preigraš v samo pol ure.
Razvijalec je nato priznal, da so člani razvojne ekipe podajali pozitivne ocene, saj so s tem želeli uravnotežiti končno oceno. To je seveda kršenje Steamovega pravilnika in igra ter razvijalec sta se tako dokončno poslovila.
Konzola Nintendo Switch ni znana ravno po streljačinah, a eno takšno serijo vendarle poseduje. Govorimo o dvojcu iger Splatoon, ki igralce Nintendo Switch konzol zabavajo že dolgo. Drugi del še vedno izvaja nove dogodke in samo mesec nazaj smo se zabavali v Splatfest dogodku, Nintendo pa je včeraj ponoči že, in kar malce presenetljivo, napovedal Splatoon 3.
Igralni napovednik prikaže oblikovanje enega od likov ter njenega spremljevalca, nato pa nam kamera oriše post-apokaliptično okolico, v kateri se nahaja na glavo prevrnjen Eifflov stolp. Potem lahko vidimo potovanje z vlakom in nekaj bojevanja v areni, ki precej spominja na prejšnje dele. Tudi v tretjem delu bo v ospredju unikatna mehanika streljanja barvnih flek in plavanja po barvi v obliki simpatičnega lignja.
To je v bistvu to kar je znanega in na igranje bo treba še malce počakati, saj je izid napovedan za 2022.
Prav bi prišel že kakšen pošten srednjeveški RPG, zavit v dobro merico fantazije, kajne? Nastajajoči Baldur’s Gate 3 obljublja prav to in razvijalec Larian nam že omogoča igranje, a tu sta dva problema. Prvi je to, da je zaenkrat na voljo samo prvo poglavje igre, ki sicer da okoli 30 ur vsebine, a vseeno je to projekt, ki se spreminja čez noč, saj je za zdaj še v stanju Zgodnjega dostopa. Druga težava pa je to, da igra že zdaj zase zahteva polno ceno 60 €, tako da za kakšen hiter preizkus ni ravno idealna.
Razvoj teče dalje in razvijalec je včeraj pripravil novo daljšo predstavitev, ki nam je pokazala marsikaj zanimivega. V ospredju je bil nov igralni razred Druid in če ste se z njim že kdaj srečali v kakšni drugi igri, potem veste, da se njegovo igranje vrti okoli sodelovanja z divjino in naravo.
Druid se lahko tako spremeni v različne močne zveri, kot so volk, mačka, polarni medved, pajek, krokar ali pa v velikega jazbeca. Prav tako lahko k sebi prikliče živalske kompanjone, Druid pa bo imel vse skupaj na voljo okoli 30 različnih urokov. Zanimivo je tudi to, da se bodo okoliški prebivalci dinamično odzivali na našo živalsko formo in če bomo nekoga nagovorili v mačji formi, potem bomo dobili v odgovor unikaten dialog.
A Druidi niso edino, kar bo predstavila posodobitev Nature’s Power. Čaka nas cel kup večjih in manjših popravkov – med drugim bo kurjenje bakel bolj enostavno in če nam bitka ne bo šla po načrtih bomo iz nje zdaj lahko tudi pobegnili.
Posodobitev bo na voljo kmalu, datum izida verzije 1.0 pa je za zdaj še vedno neznanka.
No, hišni ljubljenčki je mogoče nepravilna označba, saj v igri No Man Sky ne gradimo svojih domov, ampak je celotna poanta igranja raziskovanje novih planetov. Sprehajanja po vesoljski črnini je kar precej in to zna biti precej samotarsko opravilo. Tega se zaveda tudi razvijalec Hello Games, ki nam je v novi posodobitvi omogočil posvojitev vesoljskega bitja.
Živalske ljubljenčke smo lahko imeli že prej in neznana bitja smo lahko božali in jih tudi hranili. A žal jih na avanturo s sabo nismo mogli vzeti, tako da smo se ob neizogibnem slovesu od njih morali s solzami v očmi posloviti.
Tega bo zdaj konec in svojega ljubljenčka bomo lahko končno zbasali v svojo vesoljsko ladjico, kjer nam bo v slogu Baby Yode stikalo po krmilu. Vendar pa se razvijalec ni ustavil samo tam. Moč bo odkriti razne dodatke, ki jih boste lahko navesili na svoje kompanjone, kot so razna sedela, možno pa bo tudi nabirati njihova jajca, ta prodajati drugim igralcem in se kot nori znanstvenik poigrati z njihovim DNK zapisom. Če jih boste izšolali vam znajo celo pomagati nabirati surovine ali pa izkopati kakšen skrit zaklad.
Poln seznam sprememb vas čaka tukaj, posodobitev pa je že na voljo za igranje.
Karam Gill ni še nikoli v živo spoznal slavnega raperja Tekashija, znanega tudi pod vzdevkom 6ix9ine. A kariero raperja je pozorno spremljal in njegovo življenje se mu je zdelo dovolj zanimivo, da o njem spočne dokumentarec. Produkt njegovega dela je dokumentarna serija Supervillain: The Making of Tekashi 6ix9ine, ki bo sestavljena iz treh delov in bo poskušala prikazati vzpon raperja med najbolj prepoznavna imena zabavniške industrije.
Gillu materiala ni bilo treba pretirano iskati, saj se je Daniel Hernandez v preteklosti znašel v celem kupu kontroverzij. Raper je bil znan v svoji povezavi s tolpo Nine Trey Gangsta Bloods in na sodišču je nato tudi priznal najem morilca, ki naj bi za 20.000 $ ubil raperja Chiefa Keefa. Na sodišču se je moral zagovarjati tudi za druge obtožbe, vendar pa se je nato 6ix9ine odločil rešiti svojo kožo. Grozilo mu je namreč celo 47 let zaporne kazni, zato je postal ovaduh in je zatožil ostale člane tolpe Nine Trey Gangsta Bloods, tako da je na koncu dobil samo pogojno kazen. Temu je sledil njegov prvi prenos v živo na Instagramu v katerem je podrl vse rekorde gledanosti.
Čeprav je navzven videti, da je 6ix9ine nevaren človek pa Gill pravi, da temu ni tako. V intervjuju za spletno stran Page Six je povedal, da je Tekashi izjemno preračunljiv človek. Vsaka njegova poteza ali pa izpad je bil načrtovana vnaprej, saj raper želi izzivati druge, kar sproži pozornost javnosti, to pa mu nato tudi obogati bančni račun. Gill je še povedal, da bodo gledalci šokirani, ko bodo videli kako je Tekashi v bistvu preračunljiva oseba in ga označil za resnično podlega človeka.
Dokumentarec Supervillain: The Making of Tekashi 6ix9ine bo za ogled na voljo 21. februarja, a žal samo na pretočni platformi Showtime, ki je na voljo samo Američanom. Za ogled boste tako morali izkoristiti kakšen trik preko VPN-a ali pa zaplavati v piratske vode.
O preživetveni igri DayZ nismo napisali članka vse od julija lani, ko je razvijalec Bohemia v igro vnesel novo vsebino v obliki smučišč.
DayZ je projekt, ki je imel od svojega rojstva ogromno problemov in razvijalcu ter založniku je treba čestitati, saj nad igro nista obupala in ji vztrajno dodajala novo vsebino in popravke. Igra je bila oktobra 2018 na smrtni postelji, saj jo je takrat igralo komaj 3k igralcev, kar je za večigralsko igro največkrat obsodba na smrt.
A igra se je od takrat pobrala, izdala en večji DLC in številke igralcev so začele naraščati. Prejšnji mesec je igro celo preigravalo nekaj več kot 45k igralcev, kar je igra dosegla samo davnega leta 2013, ko se je zgodil njen izid na Steamu.
Zdaj je na strežnike prispela nova posodobitev 1.11, ki ni dodala ravno veliko nove vsebine, ampak se je osredotočila na razne večje in manjše popravke. Igralci boste sedaj na helikopterskih pristaniščih v mestih Chernaurus in Livonii odkrili novo puško SVAL. Odpravljen je bil tudi hrošč pri vožnji avtomobilov, saj vas je izstop včasih premaknil na streho vozila.
A najbolj pomemben popravek se tiče zombijev, ki so bili težava že od izida igre. Ti bodo sedaj končno dobili nekaj mase in ob napadanju ne bodo več skakali skozi teksture, kar je prvič bilo videti smešno, a ko si na to naletel že stotič, je smeh že zamrl.
Posodobitev je že na voljo, popravki pa so bili tako obsežni, da je bil razvijalec primoran pobrisati ves napredek igralcev na vseh strežnikih. Vse spremembe popravka si lahko preberete na uradnem forumu.
Microsoft se je odločil, da končno stopi v brežično dobo tudi s svojimi slušalkami in tako je napovedal povsem brezžične slušalke, ki se imenujejo preprosto Xbox Wireless Headset.
Te nosijo čiste, ravne linije in na njih ne boste našli nobenih RGB lučk. Microsoft obljublja zvok brez zamika ter ugodje ob uporabi. Povezava bo tekla preko Bluetooth sprejemnika in slušalke boste lahko povezali na več naprav hkrati. Tako boste lahko slušalke nekaj časa uporabljali na Xbox konzoli in če si bo vaša boljša polovica zaželela gledanja nove sezone Najini mostovi, potem preprosto skočite za PC in tam nemoteno nadaljujete z igranjem.
Mikrofon se elegantno skrije v notranjost in vsebuje priročne funkcije, kot je denimo samodejno utišanje. Preko slušalk boste lahko tudi nastavljali razne funkcije: na desni slušalki z obračanjem gumba nastavljate glasnost, na levi pa vas čakajo gumbi za utišanje mikrofona ter nastavljanje glasnosti vaše govorjene besede.
Ker bo povezovanje teklo preko Bluetooth povezave boste lahko slušalke priklopili na cel kup naprav: od Xbox konzol, do PC-ja in telefonov – tam vas bo čakala tudi aplikacija, preko katere boste lahko naredili bolj natančne prilagoditve.
Baterija naj bi bila vzdržljiva, polnjenje pa se bo izvajalo preko USB-C kabla. Hitro polnjenje bo v 30 minutah napolnilo baterijo za 4 ure igranja, v treh urah pa boste baterijo napolnili do konca, kar naj bi nato omogočalo 15 ur uporabe.
Izid je napovedan za 16. marec, prednaročila pa so na voljo že zdaj po ceni 99,99 €, kar je precej ugodno, če bo seveda kvaliteta primerljiva. Za primerjavo lahko pogledamo brezžične slušalke SteelSeries Arctis 9X, ki pa zase zahtevajo še enkrat več denarja, tako da je Microsoftova cena malce sumljiva. Pustimo se presenetiti in počakajmo raje na prve recenzije.
Ni dvoma, da te dni boleče pogrešamo kakšen dober nov MMO in ravno to naj bi nam lani maja dostavil Amazon z igro New World. Trgovski mogotec se je pogumno podal v založništvo iger, a njegovi poskusi prodora v to panogo držijo lep nauk, ki se glasi: “Ves denar na svetu ti ne pomaga dosti, če nimaš tudi talenta.” Amazon je to lepo dokazal s svojo večigralsko igro Crucible, ki je propadla na vsej črti in samo 5 mesecev po izidu zaprla svoje strežnike.
Za New World pa bodo dali razvijalcem toliko časa, kot ga tudi potrebujejo. Ta MMO že od začetka kaže veliko potenciala in čeprav bi moral sprva iziti lani maja, je takrat štrene zamešal koronavirus, zato je bil izid prestavljen na avgust. A med tem časom so v razvoju nastopile nove težave, zato je bil izid zopet zamaknjen na pomlad 2021, razvijalec Amazon Game Studios pa je včeraj sporočil, da tudi tega časovnega okna ne bodo ujeli.
Od zadnje prestavitve izida je igra dobila veliko nove vsebine. Med drugim so v igro dodali ribarjenje in vpeljali povsem novo lokacijo Reekwater, vendar pa New World zahteva še nekaj kodiranja. Razvijalec pravi, da jim manjka predvsem vsebine na koncu igre, ko heroji dosežejo maksimalno stopnjo in iščejo temnice za pridobivanje najboljše možne opreme.
Prednaročniki igre boste dobili dostop do zaprte bete 20. julija, to pa vam bo omogočilo raziskovanje nove regije Ebonscale Reach ter sodelovanje v 20 vs. 20 bitkah Outpost Rush. Končni izid igre se bo nato zgodil 31. avgusta.
Večkrat smo že poudarili, da je Netflix očitno postal glavna postaja, kamor razvijalci iger prinašajo svoje stvaritve v obliki serij. Izjema je samo The Last of Us, ki bo skočil na HBO, ampak na splošno razvijalci najraje pogledujejo proti Netflixu.
We're excited to announce a brand-new anime series exploring the Dota universe like never before. As fellow fans of Dota and its passionate global community, we look forward to sharing this new adventure with you when it premieres on Netflix March 25.https://t.co/rHcL5QSi5b
Zdaj bo ta preskok naredila tudi popularna večigralska MOBA igra DOTA za katero že več let skrbi razvijalec Valve. DOTA 2 v Sloveniji nikoli ni bila tako popularna kot League of Legends, a to ne pomeni, da ta igra zamira ali pa da bi ji manjkalo igralcev. Nasprotno, to je trenutno druga najbolj igrana igra Steama in je na tej platformi že leta na vrhu najbolj igranih iger.
O novi animirani seriji se trenutno še ne ve veliko, pa čeprav je izid prve epizode že zelo blizu. Imenovala se bo Dota: Dragon’s Blood in očitno bo v glavni vlogi nastopil Dragon Knight. Grafični slog spominja na Castlevanio, ki na Netflixu stopa že v svojo 4. sezono in je dokaz, da lahko igričarske serije dobijo več kot samo eno sezono.
Dota: Dragon’s Blood se bo na Netflixu premierno pokazal že 25. marca, tule pa si lahko za ogled nastavite opomnik.
Originalni Little Nighmares je izšel leta 2017 in čeprav sem oboževalec grozljivk in me je napovednik za to igro sprva navdušil, si nikoli nisem vzel dovolj časa, da bi si igro dejansko prenesel in odigral od začetka do konca. Voda mi je ta mesec začela pošteno kapljati v usta, saj je nadaljevanje bilo praktično pred vrati in vedel sem, da bosta igri med sabo močno povezani in preigravanje prvenca je bila zato nuja.
In v igranju enke sem se dejansko zabaval, čeprav sem na DLC-ju naletel na eno oviro, zaradi katere sem nato nad igranjem obupal. A dobil sem to kar sem hotel: trdno podlago, na kateri lahko brez skrbi zapišem svoje mnenje o nadaljevanju in vam takoj sporočim, da je to odlično, še posebej če ste že oboževalec originala.
Razvojna ekipa: Tarsier Studios Založnik: Bandai Namco Platforme: PC, PS4, PS5, Xbox One, Xbox Series X, Nintendo Switch Steam: Stran trgovine Datum izida: 11.2.2021 Cena: 29.99 €
Zvrst: Grozljivka
VIDEO RECENZIJA
V drugem delu igramo novega junaka – skrivnostnega fantiča z imenom Mono. Njegovega imena vam igra sicer ne pove, saj tudi nadaljevanje gradi na štorijalnem izročilu prvenca, kar pomeni, da bomo dogajanje okoli sebe spremljali skozi dogodke, ki ne vsebujejo prav nobenega dialoga. Mono se na začetku stopnje preprosto zbudi, si nadene škrnicelj na glavo in se poda skozi čudovito 3D izrisano okolico, ki ga spremljamo od strani gledanega pogleda.
Okolica je zopet turobna. Morda tokrat še bolj kot v originalu.
Takšnih platformčin smo od indie studijev prejeli že cel kup, a brez vsakega pomisleka lahko zapišem, da je Little Nightmares 2 po vizualni plati stopničko na drugimi. Podoba je bila čudovita že v izvirniku, tu pa je še razvijalec šel še korak dlje. Med igranjem imaš včasih res občutek, da spremljaš risanko, ki je ustvaril kakšen večji animacijski studio. Okolica je zavita v temo in jo poseljujejo bitja, ki bi jih lahko izrodila lahko samo… No, nočna mora. Ustvarjalnemu umu, ki je poskrbel za vse kreacije sveta je treba res samo čestitati, saj mu je uspelo ustvariti stopnje in bitja, ki pri igralcu hitro vzbudijo občutke nelagodja. Little Nightmares 2 vse vloži v grajenje prepričljive, turobne atmosfere, ki je krasila že original, tu pa je zadeva zaradi nadgrajene grafične podobe samo še nadgrajena. Veliko pri temu pripomore tudi odličen zvok. Zvočnega podajanja govorcev sicer ni, ampak to ne pomeni veliko, saj je zvočna kulisa povsod drugje nadmočna. Sprehajanje skozi stopnje je pospremljeno s pokanjem lesenih desk, glasnim dihanjem “nečesa” in odmevi naših korakov, ko počasi tekamo skozi majhne in ogromne stopnje.
Teh je pet in so razdeljene na različne stavbe, vsaka od teh pa vsebuje svojo nevarnost in nekakšnega mini šefa. Naše noge nas odnesejo skozi bolnico, divjino, stanovanja in šolo. Slednja stopnja je pri meni vzbudila največ strahu, saj nam je za petami zoprna učiteljica, ki s svojim stegovanjem vratu požene lepo dozico adrenalina po krvi.
Ko učiteljica prvič stegne glavo boste vsaj za sekundo zmrznili na mestu. Čemur bo nato seveda sledila smrt.
Kot rečeno, neke glavne zgodbe ni in igralec si lahko sam ustvari svojo pripoved glede na okolico, ki jo spremlja. Ena stopnja nas denimo popelje skozi različna stanovanja, za teleportiranje pa moramo prižigati televizorje in stopiti skozi njih. Vendar pa velikokrat pred temi televizorji stojijo ljudje, ki so povsem hipnotizirani, medtem ko gledajo v prazno sliko, a če jim televizor ugasnemo, se jim popolnoma sname in se zapodijo za nami. Tu ni težko spregledati nauka igre, ki želi povedati, da smo vsi odvisni od digitalnih medijev in če nam kdo to drogo vzame, potem se mu slabo piše.
Na avanturi nas tokrat spremlja deklica Six. Da, točno tista, ki smo jo igrali v prvem delu. Je naša spremljevalka skozi celotno igranje, le vsake toliko zaradi spleta okoliščin izgine in naša naloga je, da jo hitro pridobimo nazaj. Six kakšnih res naprednih potez ne vsebuje in igra sodelovalnega igranja ne izkoristi preveč. Deklica lahko skleni roke in nam pomaga k dvigu na kakšno odročno platformo ali pa nam pri kakšnem daljšem skoku pomaga skozi prepad. Vsake toliko tudi namigne, kaj nam je pri določeni zagonetki postoriti in na splošno nam ni preveč v napoto, a ne bom tudi rekel, da sem se med igranjem na njo preveč navezal. Mimogrede, čeprav morda slike kažejo na igranje dveh igralcev, prijatelja na avanturo ne boste mogli poklicati, saj Six nadzoruje le umetna inteligenca.
Uganke so ravno prav težke.
Samo igranje je preprosto, saj je naša naloga zgolj to, da preplezamo določene prepreke, se skrijemo pred napadalcem in rešimo kakšno uganko. Te so preproste in ne vsebujejo kakšnih res trdih orehov. Dovolj je malce logičnega razmišljanja in uganka je rešena, vsake toliko pa najdemo v stopnji kakšen namig. Na splošno je manj skrivanja kot pa v originalu, kar je dobra novica, saj je bilo to v enki že malce tečno. Razvijalec je formulo malce nadgradil in dodal celo nekaj bojevanja. To je povsem osnovno: Mono pobere kladivo in lahko zamahne proti napadalcem, a v obzir je treba vzeti, da udarimo ob pravem trenutku in če to zafrknemo, potem velikokrat sledi smrt. K sreči je razvijalec tokrat shranjevalne točke razporedil bolj prijazno, tako da bo manj mučnega ponavljanja že preigranega. Dodati moram še, da je mahanje z orožjem čudno zadovoljivo, še posebej v šoli, ko boste razbijali res tečne keramične sošolce.
Kasnejše stopnje vsebujejo tudi nekaj igranja s svetilko, ki je edino orožje proti lutkam.
Na koncu dobimo hudo privlačno grozljivko, ki za ceno 30 € ponuja okoli 6 ur igranja, kar ni slabo. Ko enkrat igro obrnete nekega razloga za ponovno preigravanje nimate, lahko pa odkrivate razne skrivnosti in si odklepate maske za svojega heroja.
Privlačen in grozljiv zalogaj je tole in če ste privrženec grozljivk in unikatno ustvarjene okolice in sovragov, potem se vam nakup več kot izplača.
Na naših dogodkih Gaming brez izgovorov smo vedno priredili tudi tekmovanja iz FIFA iger in na turnirje so se prijavili igralci različnih starostnih skupin. Ampak skoraj vedno je obveljalo pravilo, da so v direktnih spopadih vedno zmagali mlajši tekmovalci. Kaj točno je na tej igri, da so na vrhu tekmovalci, ki še hodijo v osnovno šolo ni znano, ampak očitno jim je igra pisana na kožo.
To dokazuje tudi 15-letni danski igralec Anders Vejrgang, ki ga veliko ljudi označuje za najboljšega FIFA igralca na svetu. Anders je že stopil v profesionalne ešportne vode in igra za RB Leipzig ešportno ekipo. In očitno imajo tam dobre trenerje, saj deček redno tekmuje v Ultimate Team’s Weekend League, ki velja za igrin najbolj tekmovalen način. Anders je v tej kategoriji nanizal že kar 535 zaporednih zmag, kar je hudo impresiven rezultat – še posebej če v obzir vzamemo dejstvo, da lahko v enem vikendu nabere maksimalno 30 zmag.
Anders je končno utrpel poraz in sicer ga je dva dni nazaj premagal nasprotnik z rezultatom 5:1. Anders je zadnje tri gole prejel pozno v igri, ko se je trudil izenačiti in je s tem vse vložil v napad, kar je pustilo obrambo odprto, to pa je nato izkoristil njegov nasprotnik.
A record for ages but every streak must come to an end 😌🔥
Vseeno je razmerje 535-1 vredno občudovanja in s tem se strinja tudi njegov klub, ki je njegov dosežek javno izpostavil na Twitterju. Mimogrede, na sliki ni Anders, razen če je dobil kje sindrom Benjamina Buttona.
Anders je še premlad, da bi sodeloval na uradnih FIFA turnirjih, saj mora biti za to star vsaj 16 let. A ko bo stopil v to ligo ga zagotovo čaka svetla prihodnost, s tem pa se strinjajo tudi njegovi podporniki, saj ima na Twitchu že več kot pol milijona sledilcev.
Ni minilo dolgo, odkar smo na naši strani poročali o nesrečnem začetku leta 2021 za razvijalca CD Projekt RED, ki ga je poleg vseh nezgod glede igre Cyberpunk 2077 doletel tudi večji hekerski napad.
Skupina, ki se kliče HelloKitty, je napadla poljske strežnike in razvijalcu odnesla cel kup mikavnih podatkov. Sicer so informacije uporabnikov ostale varne, a hekerji so izmaknili ogromno bazo podatkov, v kateri lahko najdemo izvorne kode za igre Cyberpunk 2077, The Witcher 3, neobjavljeno različico Witcher 3 igre in GWENT.
Just in: #CDProjektRed AUCTION IS CLOSED. #Hackers auctioned off stolen source code for the #RedEngine and #CDPR game releases, and have just announced that a satisfying offer from outside the forum was received, with the condition of no further distribution or selling. pic.twitter.com/4Z2zoZlkV6
Hekerji so najprej želeli od razvijalca izsiliti odkupnino, a jim je CDPR pokazal sredinec in stopil v sodelovanje s preiskovalci, saj želijo čim hitreje izslediti člane hekerske skupine. Ti so se nato obrnili na temno stran interneta oz. “dark web”, skupina za kibernetsko varnost Kela pa poroča, da se je tam odvila dražba. Hekerji so za začetno ceno postavili milijon zelencev, za takojšnji nakup pa 7 milijonov dolarjev. Sama prodaja naj bi se nato zgodila izven dražbe, ni pa znano za koliko.
Hekerska skupina naj bi prodala samo kodo Cyberpunk 2077, medtem ko naj bi še vedno držali izvorno kodo za dve Witcher igri, ki ju lahko še vedno prodajo. Seveda se tu postavi vprašanje, kdo za vraga bi za takšen denar kupil to zmešnjav enk in ničel. Izvorna koda je eno, a potrebuješ dokumentacijo in orodja, da zadevo sestaviš skupaj. Seveda je možno, da so hekerji izmaknili tudi te zadeva, a spet je vprašljivo, kaj lahko s to kodo sploh narediš. Legalni razvijalec in založnik je ne sme uporabiti, saj bi ga takoj doletela tožba. A morda korist za to kodo najdejo na Kitajski in stavil bi, da skrivnosti kupec prihaja ravno iz te dežele. Tam se namreč požvižgajo na stvari kot so licence in podobno, tako da znajo preprosto formulo igre skopirati za kakšno drugo igro. Nas morda kmalu čaka Cyberpunk 2077 za telefone?
Ta novica je sicer stara že nekaj mesecev, a kaj hočete od mene. Trenutno se na področju iger dogaja bore malo, zato je treba pogreti tudi kakšno staro juho, ki je morda kdo še ni poizkusil in mu zna biti celo slastna.
YouTuber z imenom Asian Andy, ki na YouTubu ne izdaja vsak dan enega posnetka, a kljub temu je okoli sebe nabral široko skupnost, ki šteje milijon članov in mu pridno stoji ob strani. 26-letnež se trudi izdajati različno vsebino, ki bi zabavala njegove igralce, kakšno leto nazaj pa se mu je porodila zanimiva ideja. Andy ve, da gledalci najraje od vsega nagajajo tistemu, ki ga gledajo, zato se jim je odločil ponuditi ravno to možnost.
Spravil se je torej k spancu, gledalci pa so lahko preko zvočnikov motili njegov počitek. A trik je bil v temu, da lahko sprožijo zvočne signale samo preko donacij. Zadeva je bila prava uspešnica, saj je v samo petih urah zaslužil 6 ameriških tisočakov.
Avgusta lani se je nato odločil za še eno takšno akcijo. Tokrat je skupaj s svojim psom ležal sedem ur, gledalci pa so šli tokrat nekoliko dlje. Uspelo jim je izslediti njegovo lokacijo in med njegovim počitkom so se začele dogajati bizarne reči. Nekdo mu je na okno prilepil obvestilo, na eni točki pa lahko na oknu jasno vidimo dojenčkovo roko.
Andy je bil malce prestrašen, a ves ta strah je bil zjutraj hitro pozabljen, ko je videl, da je čez noč zaslužil kar 16.000 dolarjev. YouTuber se je svojim gledalcem zahvalil in zraven dodal, da je včasih vozil Uber za 16 $ na uro, zdaj pa so mu njegovi gledalci omogočili, da živi svoje sanje.
Assassin’s Creed Valhalla je zunaj že dovolj časa, da je nekaterim igralcem že uspelo preigrati vso vsebino in pridno čakajo na nekaj novega. Valhalla bo tako kot predhodniki prejela zajetno količino DLC-jev in posodobitev, prva od teh pa se bo zgodila že danes, saj bo na strežnike prispela posodobitev 1.1.2.
Ta prinaša cel kup večjih in manjših odprav hroščev, dodana pa bo tudi nova vsebina. Založnik Ubisoft še posebej izpostavlja igralni način River Raids, ki nas bo odpeljal na še neraziskana območja Anglije. Kaj točno je s tem mišljeno ne vemo, saj je založnik za zdaj skrivnosten, igralcem pa svetuje, da pred odpravo zgradijo stavbo Jomsviking Hall, ki omogoča rekrutiranje močnih Jomsvikings bojevnikov.
Poleg tega bomo dobili tudi nove veščine, kot so Berserker Trap – past, ki jo izstrelimo s puščico in jo raznese takrat, ko se ji nekdo približa. Battle Cry je po drugi strani bojevniški krik, ki dvigne našo moč in z mahanjem orožja bomo tako na bojišču prizadejali več škode. Poleg tega bomo dobili nove sposobnosti na ladji, saj bomo lahko ukazali posadki da dvigne ščite, moč pa jih bo tudi prisiliti k hitrejšemu veslanju v zameno za hitro kurjenje vzdržljivosti.
Posodobitev bo izšla danes in glede na količino vsebine lahko pričakujete kar nekaj gigabajtov prenosa. Ubisoft za pomlad načrtuje prvi večji dodatek Wrath of the Druids, medtem ko bomo poleti dobili še The Siege of Paris, ki naj bi med drugim vseboval največjo oblegovalno bitko v zgodovini Assassin’s Creed serije.
Če imate meni slične okuse za igre, potem ste serijo tretjeosebnih RPG iger Dark Souls preigrali po dolgem in počez. Dobra novica je, da ta franšiza ponuja cel kup ur za preigravanje, saj lahko enkrat preigrate igro in se potem odpravite na New Game+ ali pa izberete povsem drug igralni razred in se zopet podate skozi krvoločno avanturo.
Vendar pa se boste slej ali prej igranja naveličali, temu pa bo nato hitro sledilo Google vprašanje: “Katere igre so podobne Dark Souls?”. Rezultat na koncu je razočaranje, saj imajo igre nekaj posnemovalcev, a pri vseh se čuti bodisi neizkušenost ali pa nedodelanost. Igre kot so The Surge in Mortal Shell niso zanič, a pri obeh boste kmalu začeli pogrešati svojo prvotno ljubezen, ki ima vse mehanike dodelane do popolnosti.
A počasi, obstaja ena alternativa, ki zna pomiriti tisti Dark Souls srbež, pri sebi boste morali samo skleniti kakšen kompromis in kdo ve, morda boste na koncu našli ljubezen, ki bo celo presegla bivšega ljubimca.
Razvojna ekipa: Team Ninja Založnik: Koei Tecmo Platforme: PlayStation 5, PlayStation 4 Steam: Stran trgovine Datum izida: 5.2.2021 Cena: 79.99 €
Zvrst: Tretjeosebni RPG
VIDEO RECENZIJA
Govorim seveda od dvojcu iger Nioh, ki nista tako znane kot Dark Souls izdelki, a sta vsekakor vredni vaše pozornosti. Prvi del smo dobili leta 2017, nadaljevanje pa je izšlo pičlih 10 mesecev nazaj. Založnik Koei Tecmo se je zdaj odločil, da oba izdelka poveže skupaj in ju v paketu poimenovanem The Nioh Collection ponudi vsem tistim redkim igralcem, ki si lastijo konzolo PlayStation 5.
Prvi Nioh je še vedno lep, igralnost pa ni izgubila svoje ostrine.
Ko se prvič znajdete v Niohovem svetu je vpliv Dark Souls iger več kot očiten. Bojevanje je sestavljeno iz zamahovanja s težkimi in lahkimi napadi, na voljo je magija, pri tepežu morate paziti na zaloge vzdržljivosti in stopnje so temne in poseljene z nasprotniki, ki vam lahko samo z enim šusom pogoltnejo celo zalogo življenja, nakar vam ne ostane drugega kot pa ponovno rojstvo pri zadnjem obiskanem oltarju in tek do svojega trupla, kjer lahko spet prevzamete nabrane duše, ki ste jih s klanjem pobrali od nasprotnikov. A pazljivo, če med vračanjem do trupla zopet podležete, bo vaš nabrani zaklad izgubljen. Klasična Souls formula torej.
Vendar pa za Nioh igrami stoji razvijalec Team Ninja, ki ni nikakršen novinec v svetu iger in čast jim ne dovoli, da bi samo kopirali osnove nekaterega drugega. Tako med igranjem hitro ugotovite, da podobnosti nedvomno so, a Nioh vsebuje dovolj razlik, da je povsem samosvoja igra, vredna vašega spoštovanja.
Hmmm, tole sploh ni videti kot prostor, v katerem nas čaka šef…
Nioh je namreč veliko bolj hitra igra, ki bi jo lahko že označili za akcijski RPG. Sovražnikov je cel kup in mezijo izza vsakega vogala in vaša naloga je, da jih pokončate čimprej, saj obotavljanje ne obrodi sadov. Sovražniki se v grobem delijo na vojake in demone Yōkai, vsak od njih pa zahteva svoj pristop. Na voljo imate cel kup orožij in Nioh vas spodbuja, da eksperimentirate. Nekateri grdavži denimo zahtevajo hitre napade in izmikanje, druge je spet bolj napasti z bolj počasnim orožjem in v enem udarcu zadati več škode. Pametno si je tako izbrati vsaj dve orožji, tako da ste pripravljeni za vsako situacijo in bolj ko boste uporabljali kakšno orožje, večja bo vaša natreniranost z njim, kar bo na koncu dvignilo količino zadane škode.
Seveda je na voljo tudi cel kup oklepov, ki jih lahko poberete iz okoliških skrinj ali iz trupel nasprotnikov. Vsak del oklepa nosi svoje statistike in svojo težo, tako da boste morali skrbno držati ravnotežje med dobro zaščitenostjo in težo, saj boste ob preveliki obteženosti žrtvovali svojo gibčnost in izmikanje v Nioh nosi ogromno vlogo.
Šefi so naporni tudi za največje veterane Dark Souls serije, dobra novica pa je, da vam ob smrti ni treba tekati nazaj celo večnost, saj so shranjevalne točke postavljene dovolj blizu.
V skladu s tem je treba tudi pametno razporejati izkušenjske točke, ki jih lahko vlagate v standardne veščine, kot so gibčnost, moč, telo, vzdržljivost, magijo in Ki. Dodatno lahko nato točke vložite še v različne sposobnosti za različna orožja, ki vam pri boju pridejo hudo prav. Nioh namreč ponuja tudi razne kombinacije udarcev, česar denimo v Dark Souls ne boste našli. Tako lahko držite blok in potem s tipko brcnete v nasprotnika ali pa zabrišete orožje v tla ter s tem omamite nasproti stoječega barabina. Bojevanje je tako precej bolj dinamično in če ste v Dark Souls pazljivo krožili okoli nasprotnika, v Nioh šteje največ ofenziva in če nasprotniku preko udarcev izničite njegovo vzdržljivost, potem postane odprt na ultimativen napad, ki mu zadane ogromno škode. A isto velja za vas in če vam sredi boja zmanjka zaloge vzdržljivosti, boste nekaj sekund samo stali pri miru na milost in nemilost tistega, ki vam stoji nasproti. To je treba še posebej paziti pri šefih, ki jih je v Nioh res veliko. Drugi del denimo vsebuje kar 42 šefetin, vsak od njih pa zahteva svojo taktiko in vsebuje več faz.
Nioh se od Dark Souls iger najbolj razlikuje po sestavi stopenj. Medtem ko slednji stavi na pol odprti svet, ki je poln bližnjic, je Nioh sestavljen iz zaprtih stopenj, ki jih lahko izbiramo preko mape. Na zemljevidu se nahaja naše glavno oporišče v katerem lahko prodajamo opremo, kovačimo in izboljšujemo orožje in oklep, treniramo in izbiramo misije. Navadno nas skozi mapo pelje ena glavna misija in ko to zaključimo se lahko vrnemo v isto mapo opraviti še kakšno stransko nalogo, le da je stopnja za te misije primerno predelana.
Ko je šef enake velikosti kot vi, potem veste, da ste v težavah.
Štorija je precej bleda in nezanimiva. V prvem delu spremljamo avanture Williama, ki se zaradi spleta okoliščin znajde sredi dežele samurajev in ne ostane mu drugega kot pa da jim pomaga zrušiti zlobno oblast. To je nekako to od zgodbe in štorijalna nit je bolj izgovor, da se lahko sprehodite skozi različne lokacije in spoznate nove osebe, nobena od teh pa ni posebej zapomljiva. Zvočno podajanje vseh teh likov je v enki precej bizarno, saj William govori angleško, vsi ostali pa japonsko, medtem ko drugi del to popravi in ob izbiri angleškega jezika bodo vsi govorili angleški jezik.
Recenzija je bila v glavnem sestavljen iz opisa prvega dela in to je z razlogom. Vse te mehanike so namreč prisotne tudi v drugem delu, le da so dodatne izpiljene. Nioh 2 je tako v grobem boljša igra kot predhodnik, saj vsebuje več orožij, več nasprotnikov in boljšo sestavo stopenj, prav tako je njegova grafična podoba močno izboljšana.
Na tleh lahko najdete zapičene meče, ki so duhovi umrlih igralcev. Ob kliku jih lahko oživite in se z njimi spopadete, nagrajeni pa boste s pikami časti in kakšnim delom oklepa.
Vse to je Nioh veteranom že znano, zato si poglejmo, kaj vse prinaša zbirka The Nioh Collection. Za novince, ki si ne lastite nobene igre in imate pred televizorjem dejansko konzolo PlayStation 5 je ta paket priporočljiv nakup. Za 80 € dobite predelan prvi in drugi del, ki v sebi vsebujeta tudi vse izdane dodatke. To je stotine ur zabave, ki jih lahko uživate v ločljivosti 4K pri 60 sličicah na sekundo. Predelavi ponujata tudi igranje pri 120 sličicah na sekundo, če si seveda lastite televizor, ki omogoča takšno količino osveževanja.
Vendar pa Nioh veterani pri teh predelavah ne boste obsedeli odprtih ust, saj so razlike v primerjavi z originalom minimalne. Res je, da lahko zdaj igro poganjate pri bolj stabilnih sličicah na sekundo in da se stopnje naložijo bliskovito hitro, kar ob neprestanem umiranju pride hudo prav. A sama grafična podoba ni dobila nekih res nadgrajenih tekstur ali pa kakšnega ray tracing osvetljevanja. Razvijalec se niti ni potrudil izkoristiti pritikline novega DualSense igralnega ploščka, saj je edina novost večji upor pri streljanju z lokom, kar je daleč od tega, da bi res čutili spremembe pri igranju. Prav tako bi lahko razvijalec odpravil kakšne zamere iz originala kot je denimo zmedeni uporabniški vmesnik in vpeljal kakšno bolj spodbudno glasbeno spremljavo, saj je glasba precej bleda.
Tole je drugi nasprotnik v Nioh 2. Včasih se je sovražniku pametno izogniti in se vrniti kasneje, ko imate pod pasom več izkušenj.
The Nioh Collection je za novince v Nioh seriji priporočljiv nakup. Za 80 € vam je ponujeno res ogromno vsebine, ki je ne boste kmalu preigrali, igranje pri stabilnih sličicah na sekundo pa je pri tako hitrem naslovu kot je Nioh nuja, saj v kritičnih trenutkih šteje vsak minimalen zamik. Škoda samo, da Koei ni v nadgradnjo enke posegel bolj konkretno ali pa vsaj dodal neko novo vsebino, ki bi upravičila nakup tudi pri veteranih teh dveh iger.
Igranje Nintendo Switch iger na PC-ju nikoli ni bilo lažje, saj emulatorja Yuzu in Ryujinx vsak mesec dobivata na optimizaciji in sta zdaj že tako izpopolnjena, da lahko na njima igramo Nintendo Switch igre že ob dnevu izida in to mnogokrat bolje kot pa na originalni konzoli.
Dokaz za to je nedavno izdana igra Super Mario 3D World + Bowser’s Fury, ki jo lahko oba emulatorja že zdaj poganjata pri 60 sličicah na sekundo. Nekaj zatikanja se opazi ob prvem igranju, saj mora emulator sproti naložiti senčnike, a to traja samo delček sekunde, nato pa je izkušnja povsem tekoča. Treba se je tudi zavedati, da sta ob emulatorja še precej mlada in ju čaka še precej optimizacije, a že zdaj lahko na njima od začetka do konca odigrate določene naslove, brez da bi bila vaša igralna izkušnja preveč uničena. Zatakniti se zna samo pri tistih stopnjah oz. mehanikah, ki izrabljajo delovanje Joy Con kontrolerjev, vendar pa emulatorja tudi pri tem koraku ponujata rešitve.
Bodite pozorni samo na to, da imate dovolj dobro strojno opremo. Emuliranje sistema zahteva svoje mišice zato boste za nemoteno igranje potrebovali močan procesor ter NVIDIA grafično kartico. AMD grafikulje so sicer podprte, vendar pa sta bila oba emulatorja zgrajena na OpenGL knjižnici, ki ima na AMD gonilnikih velike težave z optimizacijo. Emulator Yuzu je sicer že preklopil na Vulkan, a tam je potrebno narediti še veliko kodiranja.
Yuzu emulator si lahko prenesete tule, Ryujinx pa na sledeči povezavi, tam pa boste tudi našli vse potrebne podatke glede namestitve.
Skyrim je med svojim desetletnim obstojem prejel že nepregledno morje modifikacij, a med njimi izstopa predvsem ena. Imenuje se Enderal, ustvaril pa jo je veteranski razvijalec SureAI, ki je že za Oblivion razvil hudo ambiciozen projekt Nehrim.
Enderal zgodbo predhodnika nadaljuje, SureAI pa je pri razvoju uporabil vse svoje trike in dokazal, da lahko skupina amaterjev razvije modifikacijo, ki marsikje preseže svojega očeta. Enderal je povsem ločen od Elder Scrolls sveta in govori svojo zgodbo, igralni sistemi pa so bili povsem predelani. Sovražniki denimo vsebujejo statične stopnje in se ne prilagajajo stopnji igralca, sistem napredovanja pa je bil spremenjen v bolj klasično RPG formulo, ki nam pri opravljanju nalog prinaša izkušenjske točke. Če torej iščete kakšnega naslednika Gothica, potem se splača pogledati ravno za to modifikacijo, saj si igri delita veliko podobnosti. Nič čudnega potem, da je SureAI sestavljen iz nemških članov.
Vendar pa je Enderal imel eno veliko težavo: igrate ga namreč lahko samo na starejši verziji Skyrima. SureAI je nekaj časa nameraval svoj projekt predelati tudi za Skyrim Special Edition, a so se raje odločili, da po vseh teh letih poskušajo izdelati povsem svoj komercialni projekt, tako da je zmanjkalo časa za popravljanje Enderala.
Njihovo delo so nato naredili njihovi oboževalci in na spletni strani Nexus Mods je nekdo ustvaril lastnoročno predelavo, ki mod prenese na Special Edition. Namestitev ni lahka, saj boste potrebovali nameščeni obe verziji Skyrima in čaka vas tudi kar nekaj klikanja, da bo zadeva delala tako kot mora.
SureAI se je zato odločil, da bo pri razvoju pomagal in na Steamu že lahko najdete vnos za uradno predelavo. Steam namestitev bo veliko bolj enostavno, saj bo vse narejeno z enim klikom, za igranje pa boste morali v knjižnici držati kopijo igre Skyrim Special Edition, a igre ne bo treba namestiti na disk. Predelava bo med drugim prinesla višje in bolj stabilne sličice na sekundo, manj rušenj igre ter možnost predelave za VR, ki jo je nekdo že spočel.
Izid predelave je za zdaj postavljen v marec 2021.
Ime King’s Bounty je staro že več kot 30 let, saj je prva igra izšla leta 1990 in ob izidu je bilo vsakemu jasno, da si je špil za vzor izbral takrat popularno serijo Heroes of Might & Magic. Slednja je nato izdala še nekaj popularnih nadaljevanj, King’s Bounty pa je miroval vse do leta 2008, ko je licenco po roke dobil 1C Entertainment in izdal povsem nov del King’s Bounty: The Legend.
Ta je pri igralcih in kritikih naletel na odobravanje, zato je takrat razvijalec Katauri Interactive izdal še nadaljevanje Armored Princess, leta 2010 pa smo izpod istih rok dobili še King’s Bounty: Crossworlds. Tu je razvijalec Katauri zapustil serijo in zadnji uradni projekt je bil King’s Bounty: Dark Side, kjer smo lahko prvič nastopili tudi v vlogi slabih fantov. Vse od takrat franšiza miruje, sedaj pa je napočil čas za ponovno obuditev, saj je v izdelavi čisto pravo nadaljevanje King’s Bounty 2.
Nova igra bo pošteno predelala formulo predhodnikov, saj nas ne čakajo več masivne bitke, ampak manjši spopadi, ki bodo bolj taktični. Treba bo paziti na postavitev enot in veljalo bo pravilo “kdor drži višji teren bo s puščicami prizadejal več škode”. Grafična podoba bo močno nadgrajena, igra pa bo bolj realistična od prejšnjih delov, kar pomeni manj smešnosti in več resnih trenutkov.
King’s Bounty 2 je že praktično dokončan in bi ga morali igrati že marca, a razvijalec si bo vzel malce več časa, saj naj bi igra potrebovala še dodatno optimizacijo in odpravljanje hroščev. To potezo lahko samo pozdravljamo, saj je v zadnjih mesecih izšlo čisto preveč iger v nedokončanem stanju, ki so nato potrebovale še cel kup manjših in večjih popravkov.
King’s Bounty 2 bo tako po novem izšel 24. avgusta, na Steamu pa si igro lahko že zapišete v seznam svojih želja.
Priljubljena igra Minecraft danes šteje že 10 let in kdo bi si leta 2011 misli, da igra s hecno grafiko, ki ne ponuja nobene prave zgodbe z leti ne bo izgubila igralcev, temveč jih samo pridobila. Ustvarjanje svojega sveta v virtualnem peskovniku je preprosto nekaj, kar nikoli ne bo izgubilo svojega šarma in ustvarjalnost je tista pritiklina igranja, ki nas vedno žene naprej.
Minecraft je ostal izjemno priljubljen tudi v Sloveniji in čeprav so se z leti pojavili močni izzivalci v obliki Fortnita in PUBG-ja, Minecraft ostaja tista igra, h kateri se igralci vedno z veseljem vrnejo.
Zaradi njegove izjemne popularnosti smo se odločili povezati v sodelovanje z znamko UVI, zraven pa smo še zapregli zmagovalca lanskoletnega tekmovanja Top YouTuber Slovenija 2020 Wortexom in odpreti prav svoj lastni Survival Minecraft strežnik. Na njem lahko igrate čisto vsi, tudi tisti, ki uporabljate TLauncher, naslov strežnika pa je go.uvicraft.si. Če si boste na strežniku želeli v košarico prenesti kakšno mikavno dobroto, lahko obiščete trgovino na https://shop.uvicraft.si/.
Namen je ustvariti ogromno skupnost Minecraft igralcev, ki bodo lahko igrali na istem strežniku kot popularni streamerji. Wortex bo strežnik redno obiskoval, kdo ve, morda se mu čez čas pridruži še kakšen drug znan obraz.
Strežnik je bil v že v prvem dnevu velik uspeh, saj se je nanj povezalo več kot 180 igralcev, ta številka pa bo seveda samo še narasla.
Za druženje in povezovanje je na voljo tudi Discord strežnik, ne pozabite pa za strežnik oddati svoj glas podpore, saj bo tako postal še bolj viden in bo nase privabil nove igralce.
Čas je, da stopite z nami v novo dobo slovenskega Minecraft igranja, ki se bo odvila ravno na strežniku UVI Craft! Dodatne informacije vas čakajo tule.
Včasih, ampak res zgolj včasih se zgodi, da v roke dobim kakšen špil za katerega sploh še nisem slišal in me na vsaj enem področju fascinira. Werewolf: The Apocalypse je pristal ne tem dotičnem seznamu. Priznam, če bi videl ta špil na kateri od danes že precej številnih platform ali zaganjalnikov slash trgovin, če vam je ljubše, mu verjetno ne bi namenil več kot pogled medtem ko skrolam z miško dalje. Volkodlaki niso moja skodelica čaja, tudi arkadnim igram se načeloma raje izognem. Občutek imam, da sem do teh mističnih bitij dobil odpor ob vsej fami okoli Twilight serije. Kakorkoli že igra se je znašla na mojem PC-ju in pošteno je bilo, da sem ji dal možnost.
Razvojna ekipa: Cyanide Založnik:Nacon Platforme: PC, Xbox One, Xbox X/S, PS4, PS5 Datum izida: 04.02.2021 Cena: 39,99 € (Epic games) Žanr: Akcijska vlogoigralka
VIDEO RECENZIJA
Preden sem igro zagnal sem si pogledal uradno prikolico na YouTubu. Sama igralnost me po videnem ni navdušila, ampak seveda to ne pomeni veliko, saj je treba zadevo fizično preizkusiti. Ikona na namizju je za tem le doživela svoja prva dva klika in hitro sem se znašel v lično narejeni kinematični sekvenci, ki mi je hitro popravila vzdušje. Meni igre Werewolf: The Apocalypse je izredno minimalističen in pregleden, nastavitve so lepo predstavljene in ozadje poskrbi, da imamo prvo predstavo o tem, kakšna grafična podoba nas čaka v sami igri. Za pregled celotnega menija sem porabil okoli šestdeset sekund, kar je meni osebno indikator, da igra ne vsebuje veliko balasta.
Sam začetni meni in nalagalni zaslon sta podprta z zadnje čase redko slišano rokersko glasbo, kar mi je precej godilo. Včasih so igre kot so FIFA in NHL skrbele, da smo med surfanjem poslušali dobro rock glasbo, a vse več iger se je zadnje čase prestavilo v nekakšne oblike rap ali pop muzike. Definitivno pa je izročilo igre Werewolf: The Apocalypse zelo primerno za težjo obliko kovinarske glasbe. Letos sicer ni prva igra, ki je navdušila z bolj glasnim žanrom glasbe, moj Spotify mi je že večkrat predlagal, naj poslušam še kaj drugega kot Samurai, katerih pet komadov imam že kakšen mesec na ponavljanje – Samurai je band protagonista Johnnyja Silverhanda iz igre Cyperpunk 2077. Morda se vendarle vrača era trdih kitarskih riffov.
Izsek iz videa, ki vas pričaka ob prvem zagonu igre… V celoti ga najdete tudi na Youtubu…
Gumb “new game” nas popelje na sedaj že kar malce nestrpno pot v igro. Werewolf: The Apocalypse se začne, presenetljivo (ali pač ne), še z enim daljšim filmskim uvodom. Če si ta igra zasluži kakšno izredno pohvalo, potem gre ta pohvala definitivno v roke ljudem, ki so pripravili ta uvod. Naracija precej spominja na Assassin’s Creed Valhalla in tudi sama vsebina videa se na nek način povezuje, saj govori o nastanku sveta. Seveda se tukaj potem nadaljuje v tematiki primerno z volkodlaki. Kljub podobnostim, ki si jih namenoma ali nenamenoma deli z ACV pa je intro res vrhunsko narejen in vzbudi zanimanje ter pripravi teren za igro. Stvar, ki bi jo še izpostavil je okoljevarstvo. Ja, prav ste prebrali. Rdeča nit igre je namreč to, da se borite proti korporaciji, ki uničuje okolje. Meni osebno se zdi vrhunsko, da je nekdo zaparkiral tako močno sporočilo znotraj enostavne videoigre. Greta odobrava.
Prvi stik z dejansko grafiko špila mi je takoj osvetlil situacijo. Že v vmesni sekvenci je bilo moč videti, da igra kljub temu, da sloni na Unreal Engine 4 pogonu, ne izkorišča svojega potenciala v polni moči. Kljub temu da daje občutek grafične idile, se ob le malce bolj ostrem pogledu vse sesuje v prah. Glavni liki so relativno detajlno in lepo oblikovani, medtem ko so že stranski precej klavrni. Deklica Aedana ima recimo Cyberpunkov sindrom, gre za bolezen, kjer otroški liki izgledajo kot pomanjšane različice odraslih ljudi (to je bil en bolj opaznih Cyberpunkovih neuspehov). A če so liki z izjemo protagonista Cahala, ki izgleda skoraj identično kot Van Zan (Matthew McConaughey) v Reign of Fire, vizualno slabo oblikovani, tega ne moremo trditi za sinhronizacijo in izbor glasovnih igralcev. Ko sem že ravno omenil Reign of Fire, za to igro bi pa z veseljem odprl mošnjiček, če bi jo v igro pretvoril kakšen talentiran studio.
Levo Van Zan, desno Cahal… Podobnost več kot očitna…
Grafično Werewolf: The Apocalypse res ne ponuja nobenega presežka. Teksture zunanjega sveta so milo rečeno zastarele, zlikovci so skoraj vsi enojajčni bratje in kot že omenjeno, če od daleč vse skupaj še nekako zgleda pa pogled od blizu odsvetujem. Verjamem, da so ustvarjalci potrudili po svojih močeh, a studio, ki se primarno ukvarja s kolesarskimi igrami, težko parira razvijalcem, ki takšne igre ustvarjajo kot Milka čokolado. Kljub temu podpiram, da so se lotili špila in namočili prste v nov žanr, potenciala jim vsekakor ne manjka.
Dajmo igro še malo pohvaliti. Zadnje desetletje so linearne zgodbe precej v zatonu, vse več je naslovov v odprtem svetu, ki ponujajo nešteto ur zabave. Tudi če prideš do zaključka, jo začneš znova in izbereš novo pot (pa ja de!… Je kdo dejansko to že naredil? Jaz ne morem iz svoje kože in vedno izbiram iste poteze, ki so vezane na moje vrednote”). Linearne igre so tako že privzeto bolj dolgočasne in zato umaknjene na stranki tir. Priznam, tudi meni je težko igrati linearno zgodbo, sploh če imam v glavi drugačno idejo kako odigrati kot ustvarjalci. Tudi Werewolf: The Apocalypse ni tukaj izjema. Veliko stvari bi naredil drugače, a hkrati poudarjam, da je sam koncept zgodbe v bistvu nekaj svežega in dobrega. Koliko iger obstaja, kjer si ekoterorist in okoljevarstvenik? Zato gre tukaj velika pohvala ustvarjalcem, ki so ponudili zgodbo, ki te dejansko pritegne. Še ena stvar, ki je vredna hvale je dejstvo, da se v igri lahko spremeniš v volka ali celo volkodlaka, kar pride izredno prav, ko se boriš proti trumi nepridipravov, a najljubše od vsega mi je to, da imaš v človeški obliki na voljo majhen samostrel, s katerim lahko onesposobimo nasprotnika.
Zdaj pa prihajamo do dela, ki pomeni največ – igralnost. Ni skrivnost, da sem pristaš simulacij in da imam rad, da so stvari čim bolj realistične. Tega se tukaj vsekakor nisem nadejal, a vseeno sem pričakoval boljšo fiziko, več realizma, bolj kompleksno upravljanje in tako dalje. Ustvarjalci so se odločili, da bodo uporabili star koncept, kjer težavnost igre regulirajo z maso nasprotnikov. To me je precej odvrnilo od špila, saj sem od prvega trenutka, ko sem se spremenil v volkodlaka, na špil gledal zgolj kot še en tisti dolgočasni pretepaški 2D sprehod skozi scene. Ko se spremeniš v volkodlaka imaš dejansko z levim klikom in kombinacijo WASD pokrit komplet špil, sicer imaš na voljo še en ali dva udarca, ampak to je nekako to. Vsakega nasprotnika brez težav premagaš in kot že omenjeno težavnost so pogojili zgolj s tem, da nebodijihtreba prihajajo v valovih in masi. S svojimi šapami brez težav režeš po njih oziroma jim odstranjuješ ude, kri pa šprica v takšnih količinah, da scena s kosilnico v filmu Dead Alive izpade kot otroška risanka.
Ne to ni klavnica mesarstva Oblak, zgolj tipičen dan v življenju volkodlaka…
Po nekaj urah igranja lahko rečem, da je igra načeloma dobro optimizirana, tu in tam se najde kakšen hrošč. Prednjači predvsem to, da se zlikovci teleportirajo pred vrata, kot da manjka animacija vstopa in to, da znajo leteti skozi steno, ko jih vržeš. Drugih večjih napak nisem opazil. Bolj kot le te pa me moti dejstvo, da so določeni NPC-ji popolnoma statični, brez animacij in interakcij. Razumem linearnost, ampak totalna zabetoniranost skupine ljudi pač res izpade glupo.
Kaj reči ob igri, ki ponuja toplo-hladne valove? Koncept same igre je zelo dober, potencial pa zelo neizkoriščen. Glede na to, da studio ni doma v teh sferah je prvi korak obetaven, a žal zgodba izgubljena. Morda bo Werewolf: The Apocalypse dobil naslednika in bodo igro razvili ter izpolnili potencial. Kdo ve. Jaz vem samo to, da sem od igre pričakoval zelo malo, a na koncu dobil več kot sem pričakoval. Določene stvari so vrhunsko izpeljali, recimo filmske vložke, glasbo in glasovno sinhronizacijo, druge pa gladko zavozili. Za navdušence nad volkodlaki je igra tatamata, za tiste ki iščemo globino in tisti “Je Ne Sais Quoi” pa zgolj prehodna zabava.
