Poznavalci žanra RPG boste vedeli, da je treba za tisto pravo igranje domišljijskih vlog seči v daljno leto 2002, ko je izšel The Elder Scrolls: Morrowind. To je bil tretji del The Elder Scrolls serije in čeprav sta naslednika Oblivion in Skyrim nekatere prijeme nadgradila, sta tudi izgubila kar nekaj stvari, ki jih predstavil Morrowind.
Špile je tako tudi danes priporočljiv za igranje, vendar pa zna novince odvrniti zastarela grafična podoba, ki je leta 2002 igralce navduševala s svojo lepoto. Še danes se spomnim, kako sem zijal nad naprednimi vodnimi učinki, v sodobnem času pa vse skupaj izpade smešno zastarelo.
Sredica igranja pa je ostala slastna in k sreči se je skupina modderjev pred leti združila in začela delati na predelavi igre v nov pogon OpenMW. Ta vzame igro in jo v popolnosti prenese v novejši pogon, ki ga lahko modderji spreminjajo in modificirajo pri samih temeljih. Tako je igranje v OpenMW danes bolj stabilno kot pa na originalni igri za katero je založnik Bethesda že davno nehal izdajati popravke.
Modderji pa so šli še korak dlje in tako OpenMW podpira nameščanje modifikacij in vsebuje orodje OpenMW-CS za ustvarjanje novih modov.
Kako je torej Morrowind videti v 2021? YouTuber Mr. Moonshine je pred kratkim prikazal video igre, ki teče na OpenMW pogonu, hkrati pa je podprta z več kot 300 modifikacijami. Kakor lahko vidite je igra videti čudovito in ji uspe ohraniti vizualni stil originala, tega pa dodatno nadgradi z boljšimi teksturami in večjo stabilnostjo. Navduši tudi novost OpenMW pogona, ki je v različici 0.47 pridobila boljše izrisovanje objektov na horizontu.
Če morda želite tudi sami preizkusiti eno najboljših RPG izkušenj v olepšani podobi potem se odpravite na uradno stran OpenMW projekta in sledite navodilom. Za igranje boste potrebovali kopijo igre Morrowind, ki na GOGu velja 12,39 €, če pa želite podobo nadgraditi z modifikacijami iz videa pa si lahko ogledate seznam modov, ki jih je Mr. Moonshine uporabil v svojem igranju.
O španskem streamerju TheGrefgu smo pisali na začetku decembra lanskega leta in takrat nas je 23-letni Fortnite streamer presenetil s svojo popularnostjo na streamu. TheGrefg je takrat namreč prenašal zaključek 4. sezone Fortnita in podrl rekord v gledanosti, saj je njegov prenos naenkrat spremljalo preko 660.000 gledalcev. S tem je prevzel krono Ninji, ki se je na vrh gledanosti povzpel leta 2018, ko so mu v prenosu v živo delali družbo tudi druge znane osebe.
Vendar pa se TheGrefg od takrat ni ustavil in če je mesec dni nazaj še bil v isti ligi kot Ninja, je včeraj prestopil v novo dimenzijo in svoj prejšnji rekord in tudi konkurente pustil v prahu.
Razvijalec Epic Games je zagnal serijo Fortnite Icon Series, ki nekatere največje streamerje igre in ustvarjalce vsebine za vedno ovekoveči v igri. Za zdaj je takšnih igralcev in osebnosti samo sedem in med izbranci najdemo imena, kot so Kathleen “Loserfruit” Belsten in Tylerja “Ninja” Blevinsa. TheGrefg je tako postal šele osmi človek s prav svojo podobo v igri in to razkritje je pripravil za včerajšnji prenos v živo.
Ta je presegel vse meje zdravega razuma, saj je streamerja ob vrhuncu spremljalo več kot 2 milijona gledalcev. Ta rekord se je zrušil, še preden je TheGrefg sploh pokazal svoj novi lik, saj je takrat še čakal na slike iz strani Epica.
Twitch je norel že ob mejniku milijona igralcev in tudi TheGrefg ni mogel verjeti svojim očem. Ko je nabral še enkrat toliko gledalcev pa ga je naravnost odpihnilo iz stola, ki začuda (še) ni znamke UVI.
Streamerju je nato pomagal dobri znani brskač po datotekah Hypex, ki je prvič prikazal tudi ples avatarja, skladno s tem pa je razodel tudi ceno nove preobleke, ki jo boste lahko kupili v Fortnite trgovini 16. januarja, stala pa bo med 2.000 in 3.000 V-Bucksi. Epic Games bo 14. in 15. januarja organiziral turnir The Floor is Lava, zmagovalci dogodka pa bodo lahko pridobili TheGrefgovo preobleko že en dan preden ta pride v trgovino.
Kitajski TCL je najprej prodajal svoje televizorje samo čez Lužo, v zadnjih letih pa smo njihove izdelke dobili tudi v Sloveniji. To je dobra novica, saj so TCL televizorji znani po svoji kakovosti in tudi razumljivi ceni, tako manjših, kot tudi večjih modelov.
TCL je pred kratkim najavil dve pomembni novici.
Prva je najava nove XL zbirke televizorjev in TCL bo prvič proizvedel 85 palčne televizijske sprejemnike. Za zdaj so najavili TCL Roku TV (85R435) ločljivosti 4K, TCL Roku TV (85R745) s QLED tehnologijo ločljivosti 4K, and 85 palčni 8K mini-LED TCL TV ločljivosti 8K. Za to serijo XL televizorjev obljubljajo dobre cene, saj bo osnovni 85-inčni model veljal 1599 $, cena pa se bo nato zvišala za QLED različico in seveda mini-LED, ki bo z 8K ločljivosti zagotovo zase zahteval precej več. XL serija naj bi izšla v prvi četrtini tega leta.
Druga novica pa je najava TCL televizorjev serije 6. Ta bo namreč nosila visok preskok v ločljivosti, saj bodo prav vsi televizorji v tej seriji nosili ločljivost 8K, TCL pa pravi, da bodo to prvi televizorji, ki bodo nosili vsaj približno normalne cene. Cena 8K sprejemnikov je v zadnjih letih drastično padla in zdaj si lahko že kupite primerke, ki stanejo 2-3 tisočake, seveda pa ta strošek eksponentno naraste z velikostjo zaslona. Če bo TCL še dodatno zmanjšal stroške, potem bo morda 8K končno zaživel v naših dnevnih sobah.
TCL je še povedal, da bo serija 6 nosila izboljšan AiPQ Engine, kar bo pomagalo pri obdelavi 8K slike, žal pa nismo še dobili nobene informacije o datumu izida.
Bivši predsednik ZDA Donald Trump si je zaradi svojih kontroverznih izjav prislužil predčasno in neprostovoljno upokojitev od vseh družbenih omrežij. Med njimi najbolj izstopa Twitter, ki je bil dolgo Trumpovo glavno okno, preko katerega je nagovarjal svoje sledilce in volivce. Platforma mu je najprej začasno, kasneje pa tudi za stalno zmrznila njegov račun in mu tudi prepovedala ustvarjanje novega.
Tako boste na Twitterju bolj težko našli kakšen račun s Trumpovim imenom, a eden vendarle obstaja. Gre za Hearthstone igralca z nesrečnim vzdevkom Trump, ki ima tudi overjen račun. Ljudje so ga tako zamenjali za predsednikov račun in ga začeli množično slediti.
Getting a lot of Twitter followers right now. I might not be who you're trying to follow. You're looking for the former president, not the Hearthstone player.
Trump je ta porast opazil tudi sam, zato je v objavi 6. januarja zapisal, da so ga morda ljudje zamenjali z nekom drugim. Ta Twitter objava je dobila več kot 1000 komentarjev, preko 178k všečkov in skoraj 11k delitev. To so nore številke, ki se ne morejo niti približno primerjati z njegovimi prejšnjimi objavami.
Trump imena seveda ne bo spreminjal, saj mu je ta vzdevek zagotovo pomagal do večje prepoznavnosti. Njegov Twitch kanal vsebuje preko 800k sledilcev, enako številko pa drži tudi na YouTubu.
Organizacija Games Done Quick je svoje življenje začela skromno in leta 2010 organizirala svoj prvi dobrodelni dogodek Awesome Games Done Quick, ki je imel precej preprosto idejo. Za kontrolerje in miške ter tipkovnice so stopili mojstrski igralci iger, ki so skupnosti poznani kot “speedrunnerji”, njihova naloga pa je bila čimhitrejše preigravanje iger, organizatorji pa so preko prenosov v živo upali, da bodo gledalci spustili kakšno donacijo.
Zadeva je postala nepričakovan hit in Games Done Quick je začel letno prirejati dva takšna dogodka: Summer Games Done Quick, ki ga dobimo poleti in Awesome Games Done Quick, ki se predvaja pozimi.
Slednji dogodek se je zaključil včeraj in za razliko od prejšnjih je bil tokrat odigran samo preko spleta. Koronavirus je namreč preprečil zbiranje igralcev in občinstva v eni dvorani, tako da je moralo igranje potekati samo preko spleta.
Organizatorji so se zaradi tega bali, da bodo letošnje donacije manjše, a kljub odsotnosti skupnega igranja, je bila kasica bolj bogata kot lani. Nabrali so namreč kar 2,7 milijona dolarjev, k denarnemu skladu pa je prispevalo več kot 42k donatorjev, med katerimi je nekdo naenkrat podaril kar 187.084 dolarjev.
Dobili smo kar nekaj odličnih hitrih preigravanj iger, seznam vseh si lahko ogledate na uradnem YouTube kanalu.
Igralci založnika Bethesdo pozivajo po večigralskem preigravanju igre Skyrim v bistvu vse od njenega izida leta 2011. In kdo bi jim zameril, saj je Skyrimov peskovnik idealen za opravljanje avantur s prijateljem in ni si težko zamisliti kakšnega napetega scenarija, ko bi vaš kolega glasno navalil na tabor tolovajev, vi pa bi ga od zadaj podpirali z ostrostrelskimi zadetki puščic.
Bethesda je poziv igralcev uslišala, a namesto, da bi samo omogočila preprosto preigravanje igre v dvoje, so raje spočeli MMO The Elder Scrolls, ki pa ni bil ravno tisto, kar so si igralci želeli.
Kot vedno so v stiski vstopili modderji, ki že nekaj časa poskušajos streti trd oreh vnosa večigralstva v popolnoma enoigralsko igro. In zdaj jim je očitno uspelo in to celo v taki meri, da se lahko igranja lotite s prijateljem za enim zaslonom.
Zahvala gre prav posebni modifikaciji z imenom Nucelus co-op, ki ni samo namenjen Skyrimu, ampak je že več iger predelal za družno igranje na enem zaslonom. Nucleus je pred kratkim postal kompatibilen z modifikacijo Skyrim Together, ki omogoča igranje preko spleta z drugimi igralci. Modifikacija Skyrim Together je bila sicer zapuščena, saj so se razvijalci preselili delati na Reborn projekt, ki naj bi bil izboljšana verzija, a nato naj bi bil tudi ta mod zapuščen. Več informacij o tej zmedi tule.
Navodila za namestitev so preprosta. Za igranje potrebujete kopijo igre Skyrim Special Edition, nato pa je najlažje slediti lepo spisanim navodilom, ki vsebujejo tudi slike. Za kakšna dodatna vprašanja vam je na voljo tudi obširen FAQ, ki med drugim vsebuje tudi seznam iger, ki jih podpira Nucelus.
Seveda zadeva ni popolna in zna se vam pojaviti kakšen hrošč, a tisto glavno, torej družno opravljanje avantur v Skyrim svetu, se je končno izpolnilo, bodite samo pripravljeni na kakšen kompromis.
System Shock franšiza velja za eno najbolj grozljivih vesoljskih oper, kar smo jih kdaj dobili na naša računala, a treba je priznati, da sta oba dela danes že pošteno zastarela. Razvijalec Nighdive Studios dela na pravi predelavi prvega dela, ki bo izkoristil vse lepote Unreal Engine pogona, hkrati pa tudi tipkajo kodo za predelavo drugega dela.
Slednji projekt se ob izidu imenoval System Shock Enhanced Edition in ne bo šlo za popolno predelavo, ki jo bo prinesel prvi del. Nightdive bo namreč samo nadgradil nekatere teksture, dodal podporo za višje ločljivosti ter izboljšal optimizacijo za sodobne operacijske sisteme. Zagotovo nas čakajo še kakšne dobrote, kot je denimo podpora kontrolerjem, razvijalec pa nas je včeraj na skrivaj presenetil s prikazom igranja v VR okolju.
Kako lahko vidite na zgornjem posnetku se je nekdo spravil igrati igro z Index VR sistemom in z mahanjem kontrolerja bomo lahko verno po gobcu udarjali mutirane opice ter si utirali pot skozi opuščene hodnike vesoljske ladje Von Braun.
Žal kaj več nismo dobili in res bi prav prišel kakšen pošten igralni napovednik ali pa vsaj datum izida. Vendar je tudi novica o VR predelavi lep posladek in ko samo pomislim na raziskovanje zapuščene ladje, polne mutirancev, medtem ko nas nagovarja pokvarjena umetna inteligenca SHODAN, me spreleti tisti dobro znani srh, ki ga dobim samo ob odličnih grozljivkah.
Lahko zdaj dobimo še Dead Space v VR-ju, lepo prosim?
Razvijalec Techland nas je leta 2018 navdušil s čudovitim napovednikom za njihovo igro Dying Light 2. Nato so nam leta 2019 pokazali še malce več in zdelo se je, da je izid tako rekoč pred vrati. Igralni posnetek je namreč prikazal igro, ki ima že lep del vsebine izdelan, tako da bi moral razvijalec izvreči igro že v tistem letu.
A žal temu ni bilo tako in vse novice glede igre so nenadoma potihnile, širiti pa so se začele govorice, da je igra obtičala v razvojnem peklu in da je bil tisti posnetek iz leta 2019 v bistvu vse, kar je razvijalcu v vsem tem času uspelo sproducirati.
Techland nas je nagovarjal, da temu ni tako, a kakšnega novega igralnega napovednika nismo dobili. Nedavno pa smo dobili novo neprijetno presenečenje, saj je po 22 letih podjetje zapustil pomemben član ekipe z imenom Paweł Selinger.
Paweł se je od svojega delodajalca poslovil na svojem Twitter profilu in se mu zahvalil za vse priložnosti, a zdaj je čas za nove izzive. Paweł je pri Dying Light 2 bil glavni oblikovalec zgodbe, Techland pa je potrdil, da je oktobra lani njegove dolžnosti prevzel Piotr Szymanek.
Kaj se torej dogaja z igro? Lani junija je bil iz razvoja brcnjen priznani pisec Chris Avellone, ki je bil takrat obtožen seksualnega nadlegovanja večih žensk in čeprav nam razvijalec neprestano obljublja, da je z igro vse v najlepšem redu, odhod Paweła ne bi mogel priti v slabšem času. Lani denimo nismo dobili praktično nobene informacije o igri, Techland pa pravi, da nas kmalu čakajo razburljive novice.
Ena najbolj kontroverznih stvari pri novi konzoli PlayStation 5 je njena oblika. Igralci preprosto ne marajo njene oblike, nekaterim pa gre v nos tudi barva, saj so bili do sedaj navajeni na črno ohišje, ki se lepo vklopi v okolico preostanka dnevne sobe.
Sony se za zdaj bori z dobavo, tako da o spreminjanju barv noče niti slišati, je pa želje igralcev uslišalo majhno podjetje SUP3R5.
Ta je konzoli spremenil ohišje in jo obarval v povsem črno barvo, enako pa je preslikal kontroler, vse skupaj pa je začinil z retro znakom PlayStation 2 konzole. Omejeno izdajo je v prodajo potisnil v petek, ceno pa zastavil na 649 $, kar je za 200 zelencev več od navadne verzije.
Cena je sicer malce visoka, a ne pretirana in glede na to, da nekateri kupujejo konzole od preprodajalcev po še višji ceni, je bil naval na njihovo trgovino ogromen. Zaloge so bile razprodane v pičlih 20 minutah, takšen obisk pa je pripeljal do večjih težav. Nekaterim je bil denimo odtegnjen denar, pa čeprav niso sploh dobili potrdila o nakupu. SUP3R5 se je zavezal, da bo takšnim strankam povrnil denar in da se bo bolj odrezal pri začetku prodaje za internacionalni trg.
A samo nekaj ur kasneje se je zgodilo nekaj nepričakovanega. SUP3R5 je na svojem Twitter računu zapisal, da bodo zaradi resnih groženj do osebja preklicali prav vsa naročila in vsem vrnili denar. Kaj točno se je zgodilo ni znano a očitno je bila neka zelo resna zadeva, saj je podjetje zbrisalo svoj uradni Twitter račun, zanimivo pa je, da uradna spletna stran še vedno stoji in da ne nosi obvestila o preklicu.
Včeraj je svet igričarstva zadela žalostna novica o smrti sedemkratnega prvaka Tetrisa in Twitch streamerja Jonasa Neubauerja. Star je bil komaj 39 let, umrl pa je nenadne smrti.
It’s with a heavy heart that we deliver the terrible news that Jonas has passed away from a sudden medical emergency. He was the absolute best. We are devastated, overwhelmed with grief, and we already miss him dearly. Information to follow when it becomes available.
Jonas je začel svojo Tetris kariero pri že svojih šestih letih, očaralo pa ga je dejstvo, da je igra precej preprosta in da ne igra proti neki drugi osebi, ampak proti sami igri.
Jonas je nato svojo ljubezen do Tetrisa popeljal zelo daleč. Njegova izvežbanost in mojstrovanje igre sta mu na prvem svetovnem prvenstvu Tetrisa prislužila prvo mesto, naslov prvaka pa je nato osvojil tudi leta 2011, 2012, 2013, 2015, 2016, 2017 in 2018. Slednje leto je bilo zanj najbolj uspešno, saj ni osvojil samo najvišje stopničke, ampak je tudi podrl rekord najvišjih točk v igri in najhitrejši čas pri doseganju 300k točk.
Njegov Twitch kanal drži prkeo 25k sledilcev, na njem pa ni igral samo Tetrisa, ampak se je zabaval tudi z bolj sodobnimi igrami kot je denimo rouge lite uspešnica Hades.
The loss of Jonas Neubauer has left me and many in the Tetris community speechless. I tried my best to put together my thoughts on the tragedy. Sorry if it's hard to read– I'm threw this together quickly through all of the emotions (1/3) pic.twitter.com/mAZkXJJGoe
Na Twitterju je veliko ljudi zapisalo svoje zadnje misli glede Tetris šampiona, saj je bil za zgled velikemu številu ljudi, Tetris pa je z njegovo smrtjo izgubil enega svojega najbolj gorečih predstavnikov.
Obstajalo je obdobje, ko bi za poln album pokemonov – Pokedex – bil pripravljen dati roko, nogo in polovico ledvice. Ko neznanec na ulici ni bil potencialni srhljivi pedofil, temveč potencialni lastnik Nintendo ročne konzole, povezovalnega kabla in ene meni manjkajočih pošastnih kreatur, zato ga je bilo vredno ogovoriti. Pokemoni so konglomerat, inštitucija, vse v malem. Pokemon Go je par let nazaj povzročil tako manijo, da so bili osrednji mediji polni novic zgolj o tem. A med vsemi, ki smo na en ali drugačen način vrgli uč na katero koli njihovo zabavljaško delo, verjetno nisem edini ljubitelj ene najbolj znanih iger vodenja skupine zvestih živalskih podanikov.
A hkrati sem pripravljen staviti preostalo polovico ledvice, da nisem edini, ki je med igranjem katerekoli izmed premnogih Pokemon iger bil razočaran nad preprostostjo in lahkotnostjo. Ne bom zanikal, da premorejo kljub temu živahno profesionalno sceno s premnogimi zapletenimi mehanikami, kot so EV-ji, IV-ji, narave in živinoreja. A po konceptu je od zmerom gre za dokaj enostavne igre, ki jih brez problema lahko igrajo tudi osnovnošolci in manj igričarsko nadahnjeni osebki. Vsakdo, ki se je poglobil v svet teh občasno ljubkih in občasno nedomiselnih žverc, bo vedel, kaj mislim s tem. Verjetno večina tega sloni na dejstvu, da želita Game Freak in Nintendo nagrabiti čim večjo igralno bazo. Med njo nedvomno spada tudi mlajša publika, ki želi zgolj golo klikati po prenosni Nintendo konzoli in se prebiti do konca igre brez obzira na zgodbo in naprednejše koncepte.
Razvojna ekipa: Moi Rai Games Založnik: Team17 Platforme: PC, PS4, XBox One, Switch Steam:Link Datum izida: 8.12.2020 Cena: 19.99€
Zvrst: Strategija/RPG/Avantura
Žepne zverine
Kljub vsemu kriticizmu, ki sem ga izrekel nad franšizo, ne bom zanikal, da še zmerom gre za ene najuspešnejših in najprepoznavnejših Nintendo nazivov s premnogimi gorečimi zagovorniki. A goli koncept, lov divjih zveri in njihova udomačitev v efektivno ubijalsko skupino je doživel že ogromno poustvaritev izpod drugih prstov. Vse od navadnih fekalij pa do odličnih draguljev, ki zmorejo stati na lastnih nogah. Dobili smo bolj očitne kopije, kot je recimo Temtem, ter Siralim – popolne sanje trdo-ritnežev, ki kompleksnost zviša vse do kraja. Zraven tega obstaja tudi premnogih drugih naslovov, ki pridno polnijo prodajne police.
Ko se soočiš s sovražnikom, v takšnem oknu lahko pregledaš, v kaj si se ravnokar podal
Ampak navsezadnje tu nismo zato, da bi razglabljali o popolni zgodovini Pokemon franšize. Tu smo, ker mi je pozornost pritegnila nedavno izšla igra, katere razvoj sem spremljal zadnja tri leta. Na pogled dokaj preprosta pikselkasta platformščina, ki sliši na ime Monster Sanctuary, se kot vsak drug pripadnik tega podžanra zanaša na pošasti, katere kot mlečnozobi oskrbnik postaviš nasproti drugim “trenerjem” in divjim pošastim, ki naseljujejo svet izven svetišč.
Monster Sanctuary se odvija v pravljični deželi, kjer so ljudje in pošasti od prestarih vekov živeli v nekakšnem sožitju. Pripada ti vloga novopečenega varuha pošasti iz ugledne družine. Skupaj s tremi drugimi sotrpini si bil obdarjen z zelo močno in nesmrtno pošastjo spektralnega rodu – tukajšnja različica začetnega Pokemona. Tako pričneš lasten kvest postati najboljši, kot še nihče nikoli ni bil… vendar kmalu naletiš na skupino zlobnih pripadnikov kulta alkemistov, ki izvajajo prepovedane oblike znanosti. Ker si prevzel staž glavnega junaka igre, je na tebi, da fante pošlješ v zakotne kotičke temnic, kjer lahko med lizanjem vlage z zidov premišljujejo, kako so njihova dejanja skoraj privedla do kataklizmičnega dogodka.
Onesnaženo morje, radioaktivne ribe in objestni galebi. Če bi ugibal, bi rekel, da se nahajamo nekje v bližini Kopra
Zveni že prežvečeno, ampak vseeno sem se med igranjem večkrat zamislil, kako izjemno domiselno je koncept izpadel. Res je, da je v osnovi vse zgolj še ena upodobitev že videne osnove, ampak vse je tako dodelano in premišljeno. Vsaka izmed premnogih pošasti ima recimo do pet večstopenskih sposobnostnih dreves, s po več unikatnimi sposobnostmi in prosto mero prilagajanja in gradnje po želji. Za dobršno mero se poosebljanje najde še v premnogih drugih aspektih, kot so oprema (s prav tako večkrat unikatnimi sposobnostmi), hrana in pripomočki.
Kdor išče dobro štorijo, naj išče naprej
Glavna zgodba je precej osnovna in se celo prelevi v klasični RPG trop “zberi potrebne predmete za rešitev sveta”. Večina dialoga je bolj funkcionalna kot karkoli drugega in NPC-ji so tam zgolj zato, da ti po hitrem postopku naložijo razna opravila, godrnjavo delijo nekaj ekspozicije ali z upanjem na zlatnike nudijo nadgradnje, novo opremo ali razne storitve.
Naš junak na poti sreča čudaška bitja, kot je varuh Erik
A vseeno bodimo pošteni, da se tudi Pokemon igre nikoli niso zanašale na pripovedovanje neverjetnih pripovedi. Več kot zavedali so se, da jih skoraj zagotovo igraš zgolj z željo lova in boja s žepnimi zverinicami. Tako tudi Monster Sanctuary popraska predvsem to žgečkljivo mesto.
Po pridobitvi prvih nekaj pošasti, se moraš pripraviti na boj s preostankom, saj s vsakim uspešnim premlatenjem dobiš možnost pridobitve enega od jajčec. Po uspešni kraji potomca le tega vržeš iz udobja jajčne lupine, mu pripneš smešno ime, opremiš po zadnji RPG modi in ga vržeš na kruti režim fitnesarjenja in prisilnega nasilja. Torej, ja, namesto lova zverinic v majhne žogice, pretepaš njihove starše, dokler ti ne prepustijo jajčec s pomladkom, kateri odtlej služi v tvoji suženjski armadi. To se nekako zdi izjemno temno, ampak glej, gre zgolj za fantazijo.
Drevesa spretnosti za vsako pošast dejansko gredo precej globoko. Vse se lahko naučijo različnih sposobnosti, izboljšajo nekatere od fizičnih lastnosti ali pridobijo posebne učinke in pogoje, ki močno spremenijo uporabo veščin. Lahko recimo pošasti priučiš sposobnost, ki omogoči, da kritični udarci podarijo napadalcu pozitiven učinek, kakršna koli zdravilna sposobnost doda tudi ščit…
Kdor išče Pokemon igro z RPG mehanikami, je prišel na pravo mesto
Podobno kot pri Pokemonih tudi tu v bitkah večkrat gre za izkoriščanje elementarnih slabosti. S sabo lahko sicer stalno tovoriš cel kup pošasti, vendar imaš vedno na voljo zgolj ekipo šestih izbrancev, ki jih povedeš v borbo v lovu za slavo in plenom. Če kje Monster Sanctuary najbolj odstopa od običajne Pokemon formule, je velika razlika to, da večina spopadov poteka tri na tri. Tako izbereš tri pošasti, za katere meniš, da najbolje komplimentirajo druga drugi ter so učinkovite proti nasproti postavljenim monstrunom in boj se lahko začne. Obstaja tudi spletni način, če želiš preizkusiti svojo srečo proti drugim igralcem, ampak nekako vsaj osebno nikoli nisem imel preveč rad tega aspekta v tem podžanru.
K-k-k-kombinacije so zakon!
Zanimiva mehanika v igri je tudi kombiniranje sposobnosti. Nekatere sposobnosti sestojijo iz večih zadetkov in povečajo številko na kombo-metru. Večje kombinacije omogočajo nadaljnjim pošastim v isti potezi povzročitev večje škode. Najboljša strategija je pogosto ta, da šibkejše pošasti najprej izvedejo napade s po čim več udarci ter zdraviteljske in druge pacifistične sposobnosti, za konec pa prihraniš največje škodoželneže, ki bodo po spodbudi sotrpinov sedaj udrihali še močneje.
Na koncu vsake bitke dobiš tudi bojni rezultat, ki je odvisen od določenih dejavnikov. Eni teh so, na primer, koliko potez je bilo potrebnih za zmago, koliko zdravja je ostalo pošastim v ekipi in kako velike so bile izvedene kombinacije. Boljši, kot je bojni rezultat, bogatejši bo plen in večja bo možnost za najdbo jajca. Združi vse te mehanike in bitke v Monster Sanctuary lahko postanejo zelo zasvojljive, saj ves čas poliraš in izboljšuješ svojo ekipo.
Atributi v igri so precej pomembni, saj ima vsaka pošast navadno enega ali dva glavna, na katera se osredotoča
Monster Sanctuary se poslužuje tudi mehanike, kjer lahko pošasti izrabiš zunaj dvobojev. Mogoče je polica z zakladom previsoko, da bi jo lahko dosegel. Zato moraš uporabiti letečo pošast, da ti omogoči dostop do te platforme. Drugič bo zid prekrivala skrivnostna razpoka in posebej močna pošast ga bo lahko razdrobila na kosce. Tudi v Pokemon imaš sicer določene izven-bojne sposobnosti, kot sta surfanje in rezanje, vendar so tu pošasti obravnavane veliko bolj resno, kot sposobnosti v kakšni Metroidvaniji.
Pošasti imajo lahko tudi po ducat različnih sposobnosti in vsaka omogoča nadaljnjo nadgrajevanje na več stopenj
Edina težava je, da ni vedno jasno, kakšno pošast potrebuješ za razrešitev uganke. Bili so trenutki, ko bi potreboval nekaj, kar bi lahko aktiviralo elementarna stikala, vendar te pošasti nisem imel, zato sem se bil pozneje primoran vrniti na isto mesto. Obstajajo celo pošasti, ki ti omogočajo preskok sovražnikov, s katerimi se ne želiš boriti. To je zelo koristno, ko zgolj želiš priti do druge točke in se ne želiš vplesti v par minutni spopad.
Tja in spet nazaj
Potovanje po svetu je nekoliko okorno. Lahko sicer potuješ po hitrem postopku, ampak to lahko storiš zgolj pri omejenih teleportnih kristalih, ki so razpostavljeni precej daleč vsaksebi. Nekatere stranske in glavne misije tako zahtevajo veliko prečkanja istih poti. Če se tako vračaš po že prehojenih območjih, so ta spet naseljena z že premaganimi pošastmi in te ti lahko spet vzamejo par minut tvojega časa. Na srečo svet ni tako velik, zato je to le manjša nevšečnost.
Če ti je všeč stil jRPG-jev iz obdobja SNES, te bo umetniški slog Monster Sanctuary prav tako navdušil. Gre za 2D pustolovščino z grafiko, ki spominja na nekatere izmed Square Enix klasik, kot sta Secret Of Mana ali Chrono Trigger. NPC-ji in sama sestava stopenj sicer niso ravno vznemirljivi, vendar je veliko modelov pošasti zanimivih in zelo posrečenih. Tudi zvočna plat je polna resnično fantastične glasbe, ki bo zagotovo vzbudila občutek nostalgije 90-ih.
Predmeti so včasih precej generični, a ti z rumeno obrobo nudijo prav zanimive unikatne učinke
Monster Sanctuary je tako igra po istem principu kot Pokemon, združena s pikselkasto grafiko, RPG mehanikami in Metroidvanskim raziskovanjem. Če to ni recept za uspešno neodvisno igro, potem ne vem, kaj je in vesel sem, da je toliko let po pričetku razvoja končno doživela epilog. Prav zanima me, kaj nam bo ta eno-osebni razvojni studio pripravil naslednjič.
Razsodba
(+) Nadgradnje klasične Pokemon formule (+) Zabavni bojni sistem (+) Izjemna stopnja prilagodljivosti pošasti, o kateri Pokemon lahko zgolj sanja (+) Prikupna pikselkasta vizualna zasnova (+/-) Precej osnovna zgodba (-) Potovanje po svetu je občasno naporno (-) Potreben večkraten obisk že obiskanih stopenj se pogosto zavleče
Radio je v današnjih časih povsem druga zadeva kot je bila med mojim odraščanjem. V moji mladosti družbena omrežja namreč niso obstajala, tako da tudi pojma influencerja nismo imeli. Tako si prižgal radijsko postajo z namenom poslušanja glasbe, včasih pa si se pozabaval še v kakšni nagradni igri, zraven pa si še pozdravil prijatelja in mu voščil srečen rojstni dan.
Radijski voditelji so bili v bistvu samo povezovalci programa in so prišli do svojega dela bolj zato, ker imajo v etru dejansko privlačen glas ter so znali s pozitivno energijo popestriti zamegljena in naporna jutra.
Danes je radijska sfera povsem drugačna. Poudarek ni več na glasbi in čeprav se ta še vedno vrti, so v radijskih etrih močno bolj izpostavljeni influencerji, pogovorne oddaje in seveda vedno prisotne reklame, ki so v današnjih dneh bolj tečne kot kadarkoli prej. Prisežem, z zakonom bi morali prepovedati oglase, ki v sebi vsebujejo policijsko sireno, saj to med vožnjo avtomobila ni niti približno zabavno, oglaševan izdelek pa nato vedno močno prekolnem.
Vendar pa vam moram zdaj na tem mestu priznati, da mi razni vplivniki na radijskih valovih čedalje bolj načenjajo še tisti zadnji živec, ki mi je ostal med vso poplavo koronskih odlokov in prepovedi, da sploh ne omenim nemirnih noči zaradi neprestanega tresenja tal.
Da zdaj za mikrofoni sedijo radijski voditelji, ki niso samo glas povezovalca programa, ampak so tudi prepoznana medijska osebnost z bogatimi družbenimi omrežji vsekakor nosi svoje pluse. Tu je treba izpostaviti nabiranje denarja za dobrodelne namene, kjer se vsako leto ruši rekorde in pomaga družinam v stiski. Kot človek, ki je odraščal v gospodinjstvu, kjer denarja ni bilo na pretek in so bile zime res mrzle, lahko takšne akcije samo pozdravljam in jih tudi z vsem srcem podpiram. Jasno je, da če ne bi za temi dobrodelnimi akcijami stali slavni ljudje, potem se kasica nikoli ne bi tako napolnila in bi brez nafte za kurjavo ostal marsikakšen revež.
Vendar pa je nekje meja in res ne morem več mimo tega neprestanega oglaševanja Instagram profilov radijskih voditeljev, ki jih zdaj poslušam praktično vsak dan, večkrat na dan.
Kot prvo moram omeniti, da mi za Instagram dol visi. Nihče na tem planetu meni osebno ne živi tako zanimivega življenja, da bi moral vsak dan gledati kako si nek internetni famoznež puli kocine iz obrvi ter mlati prazno slamo, vse to pa je seveda podkrepljeno z izdatnim promoviranjem poceni kitajske robe. Verjamem, da je mlajši generaciji to bog in batina, vendar mene cela zadeva spomni na špilanje Simsov: igranje življenja, ki ga orpavljam v resničnem življenju. Ampak kljub temu, da sem star prdec, moram o Instagram profilih radijcev poslušati vsak dan, pa če mi je to všeč ali ne.
Razlog je namreč preprost: nekdo je namreč postal žrtev hudobnih hekerjev, ki so se polastili njegovega Instagram profila in tega izbrisali. Oh ne! Takšno vdiranje je v zadnjem času v porastu in čeprav se človeku 300x pove, nariše in nazorno pokaže v videu da ne bere sumljivih e-poštnih sporočil, ne klika povezav in naj ne vnaša svojih gesel, se vedno najde nekdo, ki gre z glavo skozi zid in naredi prav to.
Čemur nato sledi celodnevno jokanje po radijskih valovih. To se je zgodilo radijskemu voditelju Tim Koresu – Koriju, ki je potem po cele dneve moledoval poslušalce, da prosim začnejo slediti nov Instagram profil, saj mu brez svojih sledilcev živeti ni. Včeraj se je nato enaka pripetija zgodila Robertu Roškarju iz Radia 1 in spet se je zgodba ponovila. Jokanje, moledovanje, sklepanje kompromisov in dobesedno tečnarjenje za sledenje novega Instagram profila. Tip je star skoraj 40, s tem obnašanjem pa spominja na razvajenega mulca, ki mu starš zaradi slabih ocen ukinil World of Warcraft naročnino.
In zdaj moram te napake radijskih voditeljev poslušati jaz, nedolžen poslušalec, ki si želim samo dobre glasbe in se mu ne da vedno znova poslušati svoje playliste. Nisem jaz kriv, da so ti vdrli v profil, kriv si si sam, saj si kljub vsem opozorilom šel klikati e-poštne povezave. Zakaj potem položnico svoje neumnosti zdaj izstavljaš meni? Človek bi tudi mislil, da če nekomu toliko pomeni Instagram račun, da bi si vzel kakšno uro in si prebral osnove zaščite pred internetnimi lopovi in hekerji, ne pa da zdaj tolče po zvonovih, ko se je toča že zdavnaj stalila.
Poleg tega je res nagnusno, kako ti radijci poveličujejo svoje Instagram profile kot da je to celoten smisel življenja. Moledovanje po radijskih valovih je eno, ampak v primeru Roškarja je to zdaj preseglo že vse zdrave meje človeškega razuma. 39 let star tip je dejansko v živo zaobljubil, da če bo dosegel določeno število sledilcev, si bo na popek vtetoviral besede Denis Avdić šov. Resnično mislim, da je to človek, ki bi v zameno za instantnih 50k sledilcev na Instagramu bil pripravljen odrezati prst na roki. In tega cviljenja kar ni konec: dan kasneje jem zajtrk in poslušam na zvočniku o ukradem Roškarjevem profilu. Grem v Mercator in pri mesoreznici slišim radio, ki oglašuje sledenje Instagram profila. Odprem knjigo in na prvi strani piše opomba, da naj se naročim na Roškarjev profil. Okej, tole zadnje je laž, ampak razumete kaj hočem povedati. Zdaj so nesrečnežu v podporo stopili še drugi influencerji in izjave so pri nekaterih smešne in naravnost absurdne. Poglejte si recimo spodnji posnetek.
Ženska je dejansko rekla “Smo stopili skupaj”, kot da zbiramo denarce za afganistanske sirote in ne za nek klinčev Instagram profil.
Kar me pripelje do zadnjega problema. Kakšno sliko ti Instagram odvisneži sporočajo svojim sledilcem, ki so, vsaj tako predvidevam, mlajši ljudje? Nočem zdaj preveč pridigati, ampak jasno je, da je mlajša generacija že povsem odvisna od družbenih medijev. O tem se danes po moje čisto premalo govori, a zagotovo pri tej odvisnosti ne pomaga, če slavne osebe, včasih tudi vzorniki, podpihujejo pomembnost Instagrama v življenjih in če imaš pod 1k sledilcev, potem je najbolje da se zabrišeš v prvi jašek, saj itak ne obstajaš in te ne bo nihče pogrešal. Čisto prepričan sem tudi v to, da imajo te radijske osebe čisto pravo odvisnost od družbenih omrežij in da če dnevno ne drka telefona vsaj 5 ur in si zabija dnevne doze endorfina ob gledanju všečkov in komentarjev, potem se začne tresti in živčno tapkati z nogo, dokler ne prebije laminata. Ampak namesto, da bi kakšen radijec stopil pred mikrofon in povedal: “Hey odvisnost od družbenih medijev je resnična zadeva, izguba profila me je naučila, da malce zadiham in da internetna prisotnost ni smisel življenja”, so šli raje po drugi poti in so iz te odvisnosti naredili nagradno igro. Vse za zabavo, klike in novo vsebino, kajne?
Res je, da ima človek vedno izbiro in da lahko vedno preklopim na drugo radijsko postajo, a tega mi ne bi bilo treba delati. Tista glasba namreč, ko radijski voditelj končno utihne, je dejansko dobra, zato bi bilo na mestu, da se vsem vplivnežem vsaj malce zategne uzde in da radio postane spet radio. Družbena omrežja nam namreč že tako kradejo vsako prosto uro – rad bi bil fraj vsega tega vsaj med vožnjo avta ali pa med petjem pod tušem.
Že od odkar sem prvič sestavil svoj PC strojček sem postal pristaš AMD konfiguracij. Vedno sem namreč rad navijal za tistega “underdoga”, ki je vedno poskušal konkurirati večjim nasprotnikom in od njih nihče ni pričakoval uspeha. AMD že dolgo bije takšno bitko proti Intelu in čeprav mu večino časa ni mogel konkurirati po surovi moči, je bil še vedno konkurenčen, saj so bili njegovi procesorji vedno načeloma vsaj malce cenejši, a so za svojo ceno ponujali veliko.
AMD pa je svojo serijo procesorjev Zen 2 naredil konec. Uspelo jim je spočeti procesorsko linijo, ki ni samo konkurenčna in cenovno udobna, ampak je bila celo hitrejša od Intelovih izdelkov. Intel si je sicer malce opomogel s svojo novo serijo procesorjev, a zato je potreboval kar nekaj časa: dovolj, da je AMD izdal arhitekturo Zen 3 ter dostavil novo serijo procesorjev, od katere smo pred kratkim dobili v roko procesor Ryzen 9 5900X.
Poglejmo si najprej specifikacije. 5900X v sebi drži 12 jeder in 24 niti, osnovni takt pa znaša 3,7 GHz, ki lahko naraste vse do 4,8 GHz. To se morda v primerjavi s prejšnjo generacijo, na kateri je kraljeval Ryzen 9 3900XT, ne sliši ravno veliko, saj si oba procesorja delita enako število jeder in niti, s tem da je končna frekvenca na 5900X malce višja kot na predhodniku.
Vendar pa se trik skriva nekje drugje in sicer v Level 3 Cache predpomnilniku. Ryzen 3000 serija procesorjev oz. arhitektura Zen 2 je delovala po principu 4-jedrne zasnove, ki je dostopala do skupkov 16 MB L3 predpomnilnika. V praksi je to pomenilo, da če je jedro iz enega skupka poskušalo dostopati do druge skupine L3 predpomnilnika, je moral ukaz najprej skočiti preko I/O vezja. Zen 3 na tem mestu premeša karte in naredi dva skupka 32 MB L3 predpomnilnika, tako da jedra lahko komunicirajo z njim neposredno, kar poskrbi za hitrejšo komunikacijo med jedri, to pa se seveda pozna na optimizaciji.
Kljub novi arhitekturi je Zen 3 enako varčen kot Zen 2 kar se tiče porabe elektrike. Uporablja 105 wattni TDP, kar je glede na moč procesorja hvalevreden dosežek.
Dobre novice se nadaljujejo tudi na združljivosti glede matičnih plošč. Novi procesorji namreč podpirajo matične plošče, ki vsebujejo AM4 podnožje, te pa so delovale že na Zen 2 procesorjih. A pri nadgradnji bodite pozorni, saj to ne velja kar za vse plošče. Za zdaj so podprte tiste, ki nosijo čipovje serije 500, med katere lahko prištejemo X570, A520 in B550, medtem ko nekateri proizvajalci dodajajo podporo za čipovje serije 400 kot so denimo B450 in X470.
Poglejmo si nekaj testov. Igro sem spravil skozi tri igre, žal pa takrat nisem imel pri roki 4K monitorja. Tako sem igre spravil skozi ločljivosti 2560 x 1440 in dobri stari 1920 x 1080. Konfiguracija za testiranje je vsebovala še grafično kartico RX 5700 XT, 16 GB sistemskega pomnilnika ter 1 TB 970 EVO Plus SSD disk.
Kot lahko vidite iz grafov je novi procesor hiter kot strela in je lepa nadgradnja v primerjavi s prejšnjo generacijo procesorjev. Žal me je v nekaterih igrah nazaj držala grafična kartica, tako da bi bile verjetno razlike, pri kartici, ki bi procesorju dala dihati s polnimi pljuči, še večje.
To še posebej pride prav v parjenju z novo generacijo grafičnih kartic RX 6000. Takrat namreč nastopi nova funkcija Smart Access Memory, ki uporabnikom novih procesorjev, matičnih plošč in RX 6000 grafičnih kartic omogoča dodaten izkoristek moči. Takrat namreč lahko procesor dostopa do hitrega grafičnega pomnilnika, kar v nekaterih igrah še dodatno dvigne sličice na sekundo.
5900X je tako odličen nakup za vse igričarje in lepa naložba za prihodnost, a brez minusov ne gre. Procesor namreč ni poceni. V spletni trgovini EIGRE.si boste zanj odšteli čez 600 €, medtem ko je predhodnik cenejši za 100 €.
Pri tej ceni je treba tudi upoštevati dejstvo, da novi procesor pri sebi ne drži ventilatorja, tako da boste morali evre odšteti še za nakup namenskega zrakomlata. Cena je res pretirana, še posebej če pogledamo konkurenco, saj Intel Core i9-10900K zase zahteva 513 € in čeprav je v nekaterih testih Ryzen 5900X nadvladal konkurenta, boste morali za to tudi pošteno odpreti denarnico.
A po drugi strani je to procesor za vse tiste, ki morate pri sebi držati najboljše in če ste slučajno dokupili RX 6800 grafično kartico, potem se vam splača pogledati v to smer, saj boste tako dobili dostop do Smart Access Memory funkcije, ki bo v prihodnosti prišla še hudo prav.
Tehnologija zaslonov gre urno naprej tudi v avtomobilski industriji. Sam sem si kakšno leto nazaj privoščil nov avto, ki ima na sredini frajersko tablico, na kateri lahko nastavim cel kup stvari. In če sem bil vse do sedaj mnenja, da je moj avto v smislu elektronike na vrhu tehnološke inovacije, mi je Mercedes z včerajšnjo predstavitvijo dal lepo vedeti, da bom po odplačilu lizinga imel na trgu na voljo povsem drugačne vrste avtomobilov.
Mercedes je namreč včeraj predstavil spremembo krmilne plošče. Njihova serija EQS električnih avtomobilov se bo znebila vseh analognih elementov in na sprednjo stran namestila ogromen, 56-inčni zaslon Hyperscreen, ki bo ponujal cel kup prilagodljivih elementov.
OLED zaslon bo sestavljen iz trpežnega Gorila Glassa in bo vseboval cel kup naprednih funkcij, kot je denimo samodejno zatemnjevanje zaslona ponoči, da nas takrat ne bo prevelika svetloba motila med vožnjo. Mercedes je veliko vložil tudi v umetno inteligenco, ta pa bo med vožnjo počela veliko stvari, kot je denimo dvignila avto glede na cesto ter se spustila celo v takšne podrobnosti kot je nastavljanje tipa masaže glede na zunanje temperature.
Pod pokrovom se bodo nahajale tudi impresivne specifikacije, saj bo ploščo poganjal 8-jedrni procesor ter 24 GB pomnilnika. Upamo, da bodo notri vpeljali tudi kakšen impresiven grafični čip, saj bi na sovoznikovem sedežu prav rad med dolgim potovanjem odigral kakšno igro.
Mercedes še ni točno najavil, kdaj bomo Hyperscreen zaslone videli v njihovih avtomobilih, a to naj bi se zgodilo enkrat to leto. Zadeve tudi še nismo videli v praksi in razen napovednikov z res nagnusnim fontom, Hyperscreen za zdaj ostaja ovit v tančico skrivnosti.
V poletju 2020 na je razvijalec IO Interactive na Sonyjevi konferenci State of Play presenetil z napovednikom za VR različico njihove igre Hitman. Tretji del te franšize bomo dobili 20. januarja, takrat pa bomo dobili tudi verzijo za VR sisteme.
Žal bo preigravanje v navidezni resničnosti na voljo samo na sistemih PlayStation VR, tako da se lahko PC-jaši z bolj naprednimi VR očali obrišete pod nosom. Je pa dobra novica, da bomo lahko na PlayStationu v VR okolju preigrali stopnje iz vseh treh Hitman iger.
To lepo nakaže tudi zadnji napovednik, ki pokaže nekaj novih igralnih izsečkov, med njimi pa lahko uzremo tudi stopnji Paris in Sapienza iz prvega Hitmana.
Kako se bo igral Hitman v VR okolju bo še zanimivo videti, a glede na napovednik nas čaka kar nekaj zabave. Predelave starejših iger v VR pogled znajo biti dobre, če je v njih vloženo dovolj truda. To lahko povem iz praktičnih izkušenj, saj sem se ob igranju VR Skyrima na začetku precej zabaval, a kasneje sem razočarano ugotovil, da je bila predelava precej površinska in da razvijalec ni poskrbel za dodelavo nadzorne sheme, ki je precej velik vidik pri VR igranju.
Upajmo, da bo v primeru Hitmana zadeva izpadla boljše. Vse bo razkrito 20. januarja, razvijalec pa se bo nato osredotočil na izdelavo nove James Bond igre.
Praznikov je resda konec in z njimi so se končale tudi obširne razprodaje, ki so se v koncu decembra pojavile na vseh večjih digitalnih trgovinah z igrami. Med božičnimi časi je bil najbolj darežljiv Epic Games, ki je podelil kar 15 brezplačnih naslovov in čeprav je te akcije zdaj konec, bo trgovina nadaljevala s tedenskim podeljevanjem brezplačnih iger.
Ta teden je to postala igra Crying Suns. Gre za naslov iz rouge-like žanra, naša naloga pa je prevzeti nadzor na floto vesoljskih bark, raziskati pa moramo ostanke nekdaj ogromnega vesoljskega cesarstva. Tako bomo morali raziskati neznane planete, srečati njihove prebivalce in poskrbeti za svoje preživetje. Igra precej spominja na igro FTL – ne samo igralno, ampak tudi grafično. Pričakujte visoko težavnost ter veliko vnovičnega preigravanja, svojo brezplačno kopijo pa si aktivirajte tule.
V četrtek se bo ponudba zopet zamenjala in takrat bo za brezplačni prevzem postala na voljo igra Star Wars: Battlefront II. Ta tri leta stara igra je ob izidu precej razburila javnost, saj je bila naravnost prežeta z mikrotransakcijami, a od takrat se je situacija izboljšala in danes je Battlefront II celo igra, ki je vredna vašega časa.
Ena boljših stvari, ki jih je igra The Witcher 3 dodala v žanr odprtih svetov je bilo sestopanje iz visokih gora. Če ste tak igralec kot sem jaz, potem ste v igrah tipa Skyrim vedno iskali bližnjico do svojega objektiva in ta vas je velikokrat pripeljala do strmih gričev, pri teh pa je bil nato problem splezati dol, saj si skoraj vedno nekam padel in utrpel škodo.
The Witcher 3 je to spremenil, saj je Geralt začel preprosto drseti po dolini, kar je bilo veliko bolj življenjsko in zabavno. Seveda so nekateri igralci ta del pripeljali na novo stopnjo in Geralta spravili na najvišjih hrib in se nato v slogu mojstrskega deskarja na snegu spustili v dolino.
Tudi razvijalec CD Projekt RED se je s to mehaniko igre med razvojem precej zabaval. Prišli so cel do te mere, da so Gearltu na noge nataknili snežno desko, mu dali na glavo kapo in očala ter ga spustili po hribu.
Ravno to se je odločila poustvariti nova modifikacija, ki se imenuje Geralt VGX Snowboarder. Igralci boste morali najprej obiskati določen oltar v Kaer Troldeju, tam pa boste dobili prav svojo snežno desko, ki vsebuje celo The Witcher 3 logotip. Nato se samo spustite po snežni dolini in se ob tem širno zabavate.
Avtor modifikacije je omogočil uporabo deske tudi na ravnini, lahko pa jo celo opremite kot meč in z njo posekate lokalne bandite. Za prenos moda obiščite naslednjo povezavo, namestitev pa je zelo enostavna.
Kot zdaj verjetno že veste, je ameriški Kapitol večraj postal žrtev jeznih Trumpovih podpornikov, ki so se masovno zlili na ulice Washingtona ter zahtevali preklic lažnih volitev. Vse to je dodatno podžgal oz. že dolgo podžiga aktualni ameriški predsednik Donald Trump, ki je zaradi svojih izjavil izgubil dostop do računov na vseh večjih družbenih omrežjih.
Da je bil včeraj najbolj gledan video na Twitchu prenos dogajanja v ameriškem Kapitolu tako ni nobeno večje presenečenje. Navsezadnje se je včeraj zgodil eden večjih dogodkov v ameriški zgodovini in oči sveta so bile uperjene v računalniške monitorje in televizorje.
Dogajanje je privedlo do tega, da so v Kapitolu odjeknili streli policije in ti so do smrti ustrelili žensko, ki je bila kasneje identificirana kot Ashli Babbit, to pa je nato sprožilo še dodatno jezo Trumpovih podpornikov.
Will there be civil unrest for the woman who was executed inside the Capitol today or will the #MAGAMartyr die in vain?
The video will be aired soon on (banned dot video) & (theresistance dot video) and it sounds pretty gruesome 😔
Na Twitterju se je nato oglasil Ryan “Gootecks” Gutierrez, ki je popularni igralec, znan iz pretepaških iger. Gootecks pa je še posebej znan Twitch skupnosti, saj je prav njegov obraz tisti, ki ga vidimo na PogChamp emotikonu.
Ryan je na Twitterju označil streljanje ženske kot usmrtitev, žrtev streljanja pa je zanj postala mučenica. Twitchu njegova izjava ni bila preveč všeč, saj se zdi kot pozivanje do novega nasilja. Zato so s težkim srcem odstranili njegov emotikon iz Twitcha.
We've made the decision to remove the PogChamp emote following statements from the face of the emote encouraging further violence after what took place in the Capitol today.
Na Twitterju so zapisali, da je PogChamp emotikon postal veliko večji od osebe, ki mu je dala svoj obraz in da je globoko zakopan v Twitchevo kulturo. Ampak zaradi te izjave ga preprosto ne morejo več držati na svoji platformi in s skupnostjo bodo delali na oblikovanju nadomestka.
We will work with the community to design a new emote for the most hype moments on Twitch.
Ryan je v preteklosti že večkrat na Twitterju podal sporne in zavajajoče izjave. Je eden tistih ljudi, ki verjamejo v koronavirus zarote in že takrat so se začela pozivanja za odstranitev emotikona, zdaj pa je očitno padla zadnja kapljica na Twitchevo potrpežljivost.
Lani je igričarski svet pretresla udarna novica, saj je Microsoft praktično čez noč kupil založnika Bethesdo in si pripojil cel katalog njegovih iger in licenc. Vendar pa je Microsoft v preteklosti že večkrat poskušal opraviti tako velike nakupe in na začetku tisočletja si je želel pripojiti tudi Nintendo.
To si lahko preberete v obsežnem članku na spletni strani Bloomberg, ki lepo oriše zgodovino originalne Xbox konzole. Takrat je Microsoft prvič resno začel razmišljati o vstopu na konzolni trg, kar je za sabo potegnilo veliko zanimivih pripetljajev.
Podjetje je imelo tudi takrat pod palcem ogromne zaloge denarje, zato so želeli na svojo stran podpisati kup ekskluziv in pokupiti večje založnike. A tudi skoraj neomejena količina denarja ne pomeni vsega, če se tvoja tarča ne želi prodati. Micorsoft je med drugim želel kupiti založnika EA in Square Enix ter razvijalca Midway, a vsi so njihove ponudbe prijazno zavrnili.
Malce manj pa je bil prijazen Nintendo. Bivši direktor Microsofta Steve Ballmer se je z ekipo odpravil na Japonsko, tam pa so zavili v Nintendove pisarne, kjer so jih povprašali, če bi jih morda zanimal morebitni nakup iz njihove strani.
Takole se spominja sestanka Kevin Bachus, ki je bil takrat direktor odnosov s tretjimi strankami:
“Steve Ballmer in ostali smo se odpravili k Nintendu, da vidimo, če bi jih morda zanimal nakup. Tam so se nam samo smejali. Predstavljajte si eno uro sestanka, kjer se ti nekdo samo smeji v obraz. Tako nekako je potekal ta sestanek.”
Januarja 2000 je bil Nintendo povabljen k Microsoftu, saj so želeli začrtati skupno sodelovanje. Takrat je namreč Sony kraljeval s svojo konzolo PlayStation, Nintendo pa je imel na trgu samo konzolo Nintendo 64, ki pa po grafični plati ni mogla konkurirati Sonyjevem izdelku. Microsoft je tako Nintendu predlagal, da bi Microsoft zgradil močnejšo konzolo, medtem ko bi Nintendo gor preselil svoje igre kot so Mario in Zelda. Tudi od tega ni bilo na koncu nič.
Slika prve Nintendove pisarne, ko se je podjetje ukvarjalo s prodajo posebnih kart hanafuda.
Neuspeh Microsofta ni presenetljiv. Zaloge denarja so eno, a japonske firme poslujejo malce drugače kot pa zahodni svet. Tam pač denar ne pomeni vsega in veliko štejeta ponos na kvaliteto izdelkov ter neodvisnost od Zahoda. Še posebej to velja v primeru Nintenda, ki je svoje življenje začel davnega leta 1889 kot proizvajalec kart hanafuda in je tako veliko dlje v poslu kot Microsoft. Smejanje na sestanku je tako še vedno nevljudno, a je vsaj razumljivo.
V ZDA se je včeraj odvila situacija, ki bi jo lahko brez problema uvrstili v kakšno Call of Duty ali pa Far Cry kampanjo. Ameriški kongres se je namreč zbral v Kapitolu, kjer so želeli potrditi zmago kandidata Joe Bidena in tega uradno razglasiti kot zmagovalca in novega ameriškega predsednika.
Vendar pa Trump seveda ni mogel ostati tiho. Preko skoraj vseh svojih družbenih profilov je obtoževal ameriški senat, da je priredil lažne volitve in da je on pravi zmagovalec. Nato je še stopil pred mikrofon in svoje podpornike pozval na pohod proti Kapitolu.
To je bila prava petarda in na ulice Washingtona se je zlilo ogromno ljudi, ki so nato celo naskočili Kapitol ter prekinili zasedanje. Eno žensko, ki je bila nato razkrita kot Ashli Babbit, je pred napadom na Twitterju zapisala: “Nič nas ne more ustaviti”, nato pa je v Kapitolu skušala preplezati barikado, kar ji je prislužilo streljanje iz strani policije in na koncu tudi smrt.
Vse to je bilo dovolj, da so praktično vsa družbena omrežja odločno nastopila proti Donaldu Trumpu. Ta je za širjenje svojega sporočila dolgo najraje uporabljal Twitter in njegov račun je bil v preteklosti že kaznovan. Twitter je namreč ob njegove objave pripel sporočilo, da so te izjave zavajajoče, sedaj pa je prvič v zgodovini kratkomalo blokiral njegov račun. Odstranili so nekaj njegovih objav in Twitter grozi, da zna predsednikov račun ostati zaklenjen za vedno.
Tudi Facebook je zamrznil predsednikov račun, a v njegovem primeru je bila kazen bolj mila. Spotaknili so se namreč ob video na katerem Trump poziva napadalce Kapitola, da se umaknejo domov, jih označi za resnične patriote ter še enkrat izjavi, da so bile volitve lažne. Facebook in Instagram računa sta zaradi videa zamrznjena za 24 ur, sporni posnetek pa je odstranil tudi YouTube.
Tudi Snapchat je blokiral Trumpov račun, ki zdaj ne more več ustvarjati novih objav, niso pa seše razjasnili, koliko časa bo trajala ta blokada.
Trump je tako v enem dnevu izgubil praktično vse svoje kanale za komuniciranje s svojimi strankami. Ostane mu še poplesavanje na TikToku ali pa izdelava OnlyFans računa.
