Konzolaši bodo v naslednji generaciji konzol končno videli magijo, ki jo pričarajo SSD diski. Tako Xbox Series X, kot tudi PlayStation 5 bosta namreč v sebi držala izjemno hitre, posebej prilagojene SSD rešitve, ki bodo praktično odpravile nalagalne zaslone, ki so igre na PlayStation 4 in Xbox One trajali celo večnost.
Nekateri srečneži že zdaj držijo v rokah testne primerke konzole Xbox Series X in trenutno pridno testirajo vse igre in funkcije, ki jih prinaša ta konzola. Eden izmed njih je YouTuber “rubhen925”, ta pa je pred kratkim na Xbox Series X zagnal igro The Witcher 3 ter pokazal nove nalagalne zaslone v akciji.
Imejte v mislih, da igra ni bila predelana za Series X in tako teče samo v združljivostnem načinu, razvijalec CD Projekt RED pa načrtuje za naslednje leto čisto pravo uradno nadgradnjo, ki bo še bolj optimizirana.
Vendar pa so rezultati že zdaj impresivni. Ob odprtju mape in izbiri hitrega potovanja, se Geralt praktično teleportira na novo lokacijo. Tisti nalagalni zaslon sploh nima časa, da bi se izrisal, kar ni mogoče tudi na hitrih NVME SSD diskih, ki jih imamo na PC-ju. Če za primer vzamemo konzolo Xbox One, lahko vidimo, da nalaganje traja okoli 10 sekund, kar spet ni ne vem kako velika razlika, a opazna vsekakor je in vse tiste sekunde čakanja pri daljših RPG igrah na koncu nanesejo kar veliko izgubljenega časa.
Zanimivo bo videti, kako bodo pri nalaganju profitirale druge igre, ki bodo specifično optimizirane za novi konzoli. Še posebej se veselim ponovnega preigravanja igre Bloodborne na PlayStation 5, ki je zaradi svoje slabe optimizacije postala že kar slavna in dodatne mišice zagotovo ne bodo izboljšale samo nalaganja, ampak bomo končno v igri lahko uživali tudi pri tekočih 60 sličicah na sekundo.
Ironično je bila igra, Watch Dogs Legion, ki se ukvarja s tematiko hekanja in vdiranja v zaščitene strežnike, sama žrtev spletnih hekerjev, ki naj bi se prejšnji mesec dokopali njene izvorne kode.
Spletna banda, znana pod imenom Egregor ni napadla samo Ubsifotovih strežnikov, ampak je vdrla tudi na Crytekove njive. Tam so odtujili cel kup podatkov in te nato sporočili javnosti. Tako smo izvedeli, da namerava Crytek predelati igri Crysis 2 in 3, načrtovali pa naj bi tudi razvoj iger Crysis Next, Cryisis VR in nadaljevanje igre Ryse.
Skupina Egregor je najprej želela svoj plen iztržiti, a očitno ne Crytek, ne Ubisoft nista želela odpreti denarnice. Na spletu se je tako znašla celotna izvorna koda za igro Watch Dogs Legion, ki tehta kar poštenih 560 GB, za prenos pa je na voljo na privatnih torrent straneh.
Kaj torej to pomeni za igro in kaj lahko ljudje naredijo s to izvorno kodo? V roke jo lahko denimo vzamejo modderji in zanjo naredijo modifikacije, ki prej niso bile možne. Legion trenutno pestijo težave z optimizacijo in v preteklosti se je že velikokrat pripetilo, da so te probleme odpravili sami igralci, s tem, da sploh niso imeli na voljo primernih orodij. Z izvorno kodo bi se lahko spravili v samo osrčje pogona in v njem spremenili marsikaj in igro celo predelali za druge platforme, kot je denimo Android.
Izvorna koda lahko postane tudi tarča piratov. Legion na PC-ju ostaja nezlomljen in ni še čisto jasno, ali igra uporablja Denuvo zaščito. Izvršna datoteka je velika samo 138 kb, kar je za to zaščito nenavadno, v mapi pa lahko najdemo kup DLL datotek, ki skupaj nanesejo okoli 600 MB. Špekulira se, da zna biti to nova oblika Denuva in spletnim piratom bi pri lomljenju zaščite takšna izvorna koda lahko prišla zelo prav.
Vsekakor bo pregled te kode zahteval znanje in čas, ki ga ne poseduje ravno vsak. A stavimo, da bo nekdo kmalu ven izbrskal še kakšno podrobnost, ki se bo morda tikala tudi drugih Ubisoftovih iger.
Letošnja generacija konzol bo malce drugačna od prejšnjih, saj sta se Sony in Microsoft odločila, da bosta na trg istočasno poslala dve verziji svoje konzole.
Sony se je odločil strankam ponuditi navadno konzolo in takšno, ki ne vsebuje optičnega pogona, tako da boste igre na njej morali kupovati digitalno. Vse ostale specifikacije so med konzolama enake, tako da je odločitev pri strankah dokaj preprosta.
Microsoft pa se je zadeve lotil malce drugače. Na prodajnih policah boste namreč našli konzoli Xbox Series X in Series S in čeprav bosta obe konzoli lahko poganjali iste igre, bodo med njima razlike precej velike. S verzija namreč poseduje slabši procesor, manj pomnilnika in šibkejši grafični čip. Obe konzoli bosta sicer zmožni v igrah prikazati ray tracing osvetljevanje, vendar pa boste podobo gledali na slabši ločljivosti in pri nižjih sličicah na sekundo. Je pa Series S konzola pošteno cenejša, kar zna pri veliko igralcih biti tisti glavni dejavnik za nakup.
En Reddit uporabnik se je pred kratkim dokopal do Series S konzole pred njenim uradnim izidom in jo tudi malce stestiral. Razočarano je odkril, da se sicer konzola na škatli ponaša s 512 GB velikim SSD diskom, a dejanska velikost, na katero lahko nanašamo igre znaša vsega 364 GB. Ostalo prostornino namreč zaseda operacijski sistem, ki za optimalno delovanje zahteva takšno količino diska, vendar pa je ta novica zagotovo razočarala marsikaterega potencialnega kupca. PlayStation 5 bo denimo v obeh svojih inačicah ponujal 664 GB prostora, Xbox Series X pa 802 GB. Volumen je ubogi celo v primerjavi s prejšnjo generacijo konzol, saj PlayStation 4 pri tako velikem disku ponuja 407 GB uporabnega prostora, Xbox One pa 362 GB. Res je, da so SSD diski hitrejši in zato tudi dražji, a velikosti iger skozi leta samo naraščajo in glede na to, da naj bi nam konzola služila več let, se lahko hitro znajdemo v škripcih s prostorom.
K sreči ponuja Xbox enostavno nadgradnjo prostorske stiske, saj lahko dokupite in priključite 1 TB velik SSD disk, žal pa ta zase zahteva okoli 240 €, kar je skoraj toliko kot Xbox Series S. Očitno je ta verzija konzole tako namenjena samo tistim, ki na svojem sistemu nočejo držati več kot 5 iger ali pa vsebujejo izjemno hitro internetno povezavo, tako da lahko poljubno brišejo in nameščajo nove igre, brez da bi se preveč obremenjevali s čakanjem na sesanje in nameščanje gigabajtov podatkov.
Se ti morda ne sanja, kaj za vraga je BloodRayne? Potem si zagotovo premlad, da bi v začetku tisočletja igral to vampirsko igro, ki je ob svojem izidu dvignila kar nekaj prahu.
V BloodRayne namreč igramo mlado vampirko, ki jo nadzorujemo iz tretjeosebnega pogleda. Igranje se vrti okoli pretepanja navadnih sovražnikov in večjih šefov, svoje zdravje pa obnavljamo preko zapikovanja zob v vratove in sesanja sladke rdeče tekočine. Vse to ni nič nenavadnega, a kar je BloodRayne razlikovalo od drugih iger, je igranje na seksualno noto. Naša vampirka namreč za sesanje krvi naskoči svojo tarčo in vse skupaj izpade, kot da gledamo vročo predigro, ne pa kruto paranje vratov. BloodRayne to še dodatno podkrepi z opolzkim dialogom in hojo, ki bo kakšnemu najstniku hitro pognala rdečico v obraz.
Leta 2005 smo nato še dobili film, ki ga je režiral Uwe Boll – režiser, znan po svojih obupnih predelavah igričarskih licenc v filmsko obliko. Od kje točno je Uwe takrat nabral kvalitetne igralce, kot so Michael Madsen, Michelle Rodriguez in Ben Kingsley ni znano, je pa bil film takšna katastrofa, da je za izdelavo potreboval 25 milijonov dolarjev, v kinih pa je zaslužil samo dobre 3 milijone zelencev.
Skratka, BloodRayne ime ni ravno kovano v zvezde, razvijalec Ziggurat Interactive pravi, da je čas za vrnitev sexy vampirke. Tako so napovedali predelavo obeh iger (da, obstajata celo dva dela), obe pa bosta podnaslovljeni z iztočnico Terminal Cut.
Nadgradnja prinaša višje ločljivosti, glajenje robov, izboljšane vmesne sekvence, boljšo osvetljavo in sence, podporo za kontrolerje in optimizacijo za sodobne sisteme.
Terminal Cut bomo lahko nabavili samo v trgovinah GOG in Steam, izid pa je napovedan za 20. november. Če si igro že lastite na kateri od platform, potem boste nadgradnjo dobili povsem brezplačno, res pa upamo, da ta predelava s sabo ne bo prinesla tudi novega filma.
O modifikaciji Project Diablo 2 smo že pisali, tako da bomo na tem mestu spisali samo kratko obnovo. Gre za projekt, ki želi odgovoriti na preprosto vprašanje: “Kaj, če Diablo 2 od izida ne bi nikoli prenehal prejemati posodobitve?”
Skupina zanesenjakov se je odločila legendarno RPG izkušnjo, ki šteje že 20 let, prenesti v sodobni čas. To pomeni veliko uravnoteženja statistik, dodajanja novih veščin, oklepov in orožij, zraven pa so poskrbeli še za cel kup izboljšav, ki bodo izboljšale igralno izkušnjo in jo naredile manj zastarelo.
Ena največjih novosti, ki Project Diablo 2 razlikuje od drugih večjih modifikacij tipa Median XL, je vpeljava sezon. Tako bo Diablo 2 prejel komponento, ki krasi vse sodobne večigralske naslove. Prva sezona se bo imenovala Awakening, novo pa bomo nato dobili vsake 4 mesece.
Project Diablo 2 želi igri vdihniti nekaj novega življenja in ponovno zagnati večigralsko skupnost. Uradni izid je napovedan za 6. november, igranje pa lahko začnete že zdaj. Trenutno namreč poteka odprta beta in razvijalec bo zelo vesel vaših vtisov in poročil glede potencialnih hroščev. Za prenos se odpravite na naslednjo povezavo, še prej pa poskrbite, da na vašem disku biva zadnja verzija igre Diablo 2.
Modifikacija je lep primer tega, kako daleč namerava stopiti oboževalska skupnost za prenovo svoje najljubše igre. Po spletu že dolgo krožijo govorice, da naj bi razvijalec Blizzard delal na uradni predelavi igre, a ostalo je za zdaj samo pri besedah, ki niso izrodile še ničesar konkretnega.
Šef studia Bethesde, Todd Howard, se je nedavno usedel v intervju in podelil nekaj novih informacij glede njihove naslednje igre, ki sliši na ime Starfield.
Projekt je v razvoju že nekaj časa, vendar pa o njem še vedno ne vemo praktično ničesar kot pa to, da se bo dogajal v vesolju. Iz neuradnih virov smo dobili nekaj slik, edini pravi prikaz igre pa je bil kratki dražilnik, ki ni pokazal ničesar res otipljivega.
Todd je v intervjuju povedal, da bo Starfield striktno enoigralski naslov, kar je pomirilo strahove oboževalcev, ki so zaradi igre Fallout 76 mislili, da bo Bethesda od zdaj naprej v igre vedno vrivala večigralske aspekte. Igra bo zgrajena v Creatine Engine pogonu, ta pa bo dobil cel kup izboljšav. Nadgrajena ne bo samo grafična plat, ampak bodo veliko prenovo dobile tudi animacije in umetna pamet, vpeljana pa bo tudi podpora za proceduralno ustvarjanje okolice. Slednje ne pomeni, da bo kar naenkrat vse ustvarila umetna inteligenca, ampak da bo to orodje le olajšalo delo ustvarjalcem, ki bodo morali v Starfield ustvariti cele planete. Vse lokacije bodo še vedno dobile ročno obdelavo, tako da se še vedno lahko veselimo čudovito ustvarjenih svetov.
Igralci lahko pričakujejo velika mesta, ki bodo veliko bolj glomazna v primerjavi z njihovimi prejšnjimi igrami, poseljena pa bodo tudi z NPC prebivalci, ki naj bi igrali veliko večjo vlogo v vseh njihovih prihajajočih igrah.
Žal je datum izida še vedno neznanka in Todd je povedal, da nas čaka še kar nekaj čakanja. To se sliši, kot da igra ne bo nared v 2021, tako da je potrpežljivost na mestu.
Če se morda praskate po glavi in se vam ne sanja, kaj za vraga je Baby Shark in kako je lahko zadeva tako popularna, potem bodisi nimate otrok ali pa se niste še nikoli sredi zabave, polne alkohola, zatekli v objem te pesmi, ki bi nekatere dvignila na plesišče, druge pa spravila na rob solz in obupa.
Baby Shark je pesem, ki je namenjena predvsem otrokom, saj vsebuje preprosto besedilo in enostavne plesne gibe, ki se jih lahko naučite v samo nekaj minutah.
Zgodovina tega štiklca je precej zanimiva, saj nihče ne ve, kdo točno je originalno spisal to otroško rimo. Je pa veliko lažje izslediti zgornji posnetek, ki se je na YouTubu pojavil leta 2016. Tega je namreč posnela 10-letna korejska pevka Hope Segoine, za produkcijo pa je poskrbelo podjetje Pinkfong. Skladba je nato postala viralna najprej v jugovzhodni Aziji, nato pa se je norija pojočih morskih psov preselila tudi v ZDA in Evropo.
Zanimivo je, da ima pesem tudi temnejšo preteklost. Prejšnji mesec se je na zatožni klopi znašlo zaporniško osebje zapora v Oklahomi, ki naj bi si izbralo zapornika, ga zaprlo v sobo za izpraševanje, tam pa so ga priklenili na ograjo. Nato je moral ubožec stati dve uri, medtem pa je nekdo preko računalnika dve uri vrtel Baby Shark brez prestanka. Glede na to, da je Baby Shark ena od pesmi, ki se ti ob samo enem poslušanju zakoplje v možgane in nato noče nikakor ven, potem si sploh ne predstavljam groznih noči, ki so jih preživeli ti zaporniki.
Minuto in enaindvajset sekund dolga pesem pa medtem podira rekorde in pred kratkim je podrla tudi tistega največjega. Nabrala je več kot 7 milijard ogledov in se končno povzpela nad Despacito pesem iz leta 2017, ki sta jo ustvarila Luis Fonsi in Daddy Yankee.
Baby Shark je vsekakor hudo popularna zadeva, a ni všeč ravno vsem. Nasprotno, na seznamu YouTube posnetkov, ki so prejeli največ palcev navzdol zaseda 4. mesto, saj je posnetek nabral kar 10 milijonov neodobritev. Kljub temu še dolgo ne bo premagal šampiona na tem področju, ki ga z 18 milijoni nevšečki drži tisti nesrečni YouTube Rewind 2018.
Igralci so se čudili RPG igri Godfall vse odkar so videli njen prvi video. Razvijalec Counterplay Games je namreč ponosno najavil, da je bila ta igra razvita specifično za konzolo PlayStation 5 in zato lahko od nje tudi pričakujemo grafično podobo nove generacije.
Godfall vsekakor je barvit in po napovednikih sodeč se bomo veliko pretepali v okolici, ki bo v sebi držala kar veliko morskega življa. A ne morem mimo tega, da je podoba precej zmedena. Ob vsem bliskanju, skakanju in ostri barvni paleti že malce težko ločiš nasprotnika od okolice, saj se oba zlijeta v eno. Upam, da bo končni rezultat artistično bolje udejanjen, saj mi tole ne vzbuja ravno veliko upanja.
Boste morali pa vse to grafično lepoto drago plačati s svojo strojno opremo. Razvijalec je namreč včeraj zapisal uradne sistemske zahteve, ki jih je razdelil na minimalne in priporočljive in te so hudo zahtevne. So tudi pomanjkljive, saj denimo ne vemo, kakšno količino prostora namerava zasesti Godfall in kakšne sličice in ločljivosti lahko pričakujemo. Razvijalec je naknadno na Redditu zapisal, da pri priporočljivih zahtevah lahko pričakujemo igranje v ločljivosti 1080p in 60 sličicah na sekundo. Poleg tega boste morali držati stalno povezavo na internet, pa čeprav je tole enoigralski naslov.
Prepare to ascend on PC! The PC specs for #Godfall are available now.
Kot vidite, zahteve niso majhne in če ste zadnja leta životarili z 8 GB pomnilnika, potem je napočil čas za nadgradnjo. Če morda iščete povsem svež PC za minimalno količino denarja pa si lahko ogledate naš cenovno ugoden in zmogljiv HOPsi računalnik.
Presneto, če mi ni prihajajoči Assassin’s Creed Valhalla čedalje bolj všeč. Tisti prvi napovedniki na meni niso pustili dobrega vtisa, a zalotil sem se, da mi je bil vsak nadaljnji video bolj všeč in zaradi splošnega pomanjkanja iger sem se začel hudo veseliti nove Assassin’s Creed avanture, ki nas bo tokrat odpeljala v dobo Vikingov. Iger iz tega obdobja preprosto ni in v zadnjih letih se je tej niši še najbolj približal God of War iz leta 2018, le da je bil tisti seveda popolnoma fantazijski.
Ubisoft nam je včeraj prikazal povsem nov napovednik, ta pa se tokrat ne osredotoči na bojevanje ali pa karakterje, ampak predvsem na božanstva. Kot vsi vemo, so bili Vikingi hudo veren narod in v imenu Bogov so izvajali raznorazne grdobije, vera pa je tudi narekovala njihovo vsakdanje življenje.
To naj bi čutili tudi v igri, ki bo med drugim vsebovala RPG mehanike in razvejana pogovorna drevesa. Vse to bo nato pomembno vplivalo na nadaljnje podajanje dogodkov. Zanimivo je, da lahko v posnetku celo vidimo obljubljena nebesa Vikingov, Valhallo in očitno nas bo naše potovanje odpeljalo tudi v onstranstvo. Stavimo, da bo naš junak Eivor pojedel kakšne čudne gobice in bo ta nebesa samo haluciniral. Ubisoft je namreč znan po tem, da v igre rad vpelje sanjave sekvence in glede na to, da se Assassin’s Creed igre vsaj približno držijo realizma, sprehajanje po Valhalli ravno nima smisla.
Assassin’s Creed Valhalla izide že 10. novembra, kar je samo še en teden stran. Pred izidom si je pametno še enkrat ogledati sistemske zahteve, za prednaročila konzolnih verzij pa se obrnite semkaj.
Gabe Newell, vrhovni vladar razvijalca Valve in oče digitalne trgovine Steam, te dni preživlja na Novi Zelandiji, kamor se je preselil že na začetku pandemije. To se je izkazalo za hudo pametno potezo, saj na njegovih rojstnih tleh ni trenutno nič kaj preveč prijetno: koronavirus se je razpasel že povsod, nocoj pa bodo tudi znani rezultati naslednjega ameriškega predsednika, kar bo zagotovo pustilo novo opustošenje po ulicah.
Skratka Gabe se ima na Novi Zelandiji prav lepo in tej državi je že izkazal hvaležnost in priredil večji festival, ki je bil brezplačen za vse udeležence, sedaj pa želi še bolj na široko odpreti denarnico preko posebnega dogodka, ki bo navdušil zlasti Half-Life igralce.
Kaj za vraga ima pri tej novici potem vrtni palček? Odgovor se skriva v igri Half-Life 2: Episode 2. V tej igri so igralci odkrili, da če v roke vzamejo vrtnega palčka, ki je dobil ljubkovalni naziv Gnome Chompski, in ga zvlečejo skozi vse stopnje ter ga na koncu posadijo v raketo in pošljejo v vesolje, potem bodo na koncu nagrajeni s prav posebnim dosežkom Little Rocket Man.
Gabe je vzel ta koncept in ga prenesel v resnično življenje. Tako se je povezal s podjetjem Wellington’s Weta Workshop, ki je poskrbelo za maske in posebne učinke v trilogiji Gospodarja prstanov in ti so izdelali čisto pravega, 150 mm visokega Gnome Chompskega, ki je bil oblikovan iz titana. Tega bodo nato posadili v raketo podjetja Rocket Lab in dvojec bo skupaj zaplaval v vesoljsko črnino. Resnični namen rakete je sicer dostaviti 30 satelitov, naš vrtni palček pa si bo samo izposodil vožnjo. Ko bo tovor dostavljen, se bo raketa obrnila nazaj proti Zemlji in bo med padanjem povsem izgorela, kar pomeni, da Chompski ne bo imel ravno veliko možnosti za preživetje.
Celoten podvig ima dobrodelno noto. Izstrelitev rakete bomo namreč lahko spremljali v živo, Gabe pa bo v imenu vsakega gledalca doniral 1 dolar pediatrični kliniki v Novi Zelandiji.
Izstrelitev rakete lahko pričakujemo od 16. novembra dalje, v časovnem oknu dveh tednov. Za bolj natančen in posodobljen čas se obrnite na uradno stran, prenos v živo pa boste gledali na uradnem YouTube kanalu Rocket Laba.
Vsakoletni Blizzardov festival BlizzCon je bil zaradi koronavirusa preklican že dolgo nazaj, je pa razvijalec takrat povedal, da namerava dogodek vseeno speljati, le da ga bomo tokrat lahko gledali samo v digitalni obliki.
BlizzConline, kakor se zadeva po novem uradno imenuje, bo potekal 19. in 20. februarja 2021 in bo za ogled popolnoma brezplačen. Na prejšnjih BlizzConih smo lahko gledali samo otvoritveno ceremonijo ter tiste redke najave, ne da bi odprli denarnico, medtem ko je bilo treba za e-športna dogajanja, globlje intervjuje z razvijalci in za dodatne posnetke iger kupiti virtualno vstopnico, ki ni bila ravno poceni in so zanjo zahtevali 40 €.
Letos so se zaradi koronavirusa pravila seveda spremenila in predsednik studia, J. Allen Brack je v včerajšnjem videu povedal, da želijo na široko odpreti vrata vsem gledalcem, ki jih zanimiva Blizzardova vsebina.
Kaj točno bomo videli, je seveda za zdaj še skrivnost. Vemo, da nas čaka cosplay tekmovanje, kandidati pa se bodo poskusili tudi izkazati v pripovedovanju zgodb. Vendar večino bolj zanimajo igre, med katerimi bomo zagotovo dobili kakšen večji vpogled v Diablo 4 in Overwatch 2. Razvijalec naj bi poleg tega delal na vsaj še enem nerazkritem projektu in kdo ve, morda ga bo razkril ravno BlizzConline.
Ali je možno narediti strategijo upravljanja kraljestva, le da svojega igranja ne izvajamo iz ptičjega pogleda, ampak iz 2D stranskega gledanja? Seveda da lahko. To je leta 2015 dokazala simpatična igra Kingdom: Classic, ki nas postavi v vlogo junaka, ki v srednjem veku poskuša zgraditi svoje kraljestvo, vmes pa se bo moral spopadati z zavojevalci, nezadovoljnimi podaniki in zamerljivimi princesami.
Igra je zavita v retro pikslasto podobo in je kasneje dobila nadaljevanje New Lands, ki ga je že nekaj časa nazaj brezplačno ponudila trgovina Epic Games. A tudi Classic ni odveč in če obiščete Humble Bundle trgovino, se prijavite v trgovino in kliknete na ogromni zeleni gumb Get the Game, vas bo v vašem e-poštnem nabiralniku pričakala koda za igro, ki jo boste nato lahko aktivirali na Steamu. Igra drugače zase zahteva 5 €.
Ne pričakujte pa lahke izkušnje, saj Kingdom: Classic velja za precej težko igro, še posebej na začetku. A če vam te dni česa ne manjka, je to čas za učenje novih igralnih mehanik.
Kakšen je občutek, ko se zavedaš, da imaš preveč denarja? Upam, da enkrat moja pisunska kariera res skoči v stratosfero in da vam bom znal na to vprašanje odgovoriti s člankom, ki ga bom stipkal na zlato podkovani tipkovnici in miški, okrašeno z diamanti.
Znajo pa na takšno vprašanje odgovoriti streamerji, saj veliko med njimi služi mesečno pošteno zaobljene dolarske številke, zato niti ni presenetljivo, da si lahko privoščijo drage avte, ogromne vile ter naročnino na Netflix in HBO hkrati. Ena izmed takšnih bogatunk sliši na ime Pokimane, katere trenutna vrednost je ocenjena med 1 do 2 milijona ameriških bankovcev.
worked with @streamlabs to create a donation cap of $5 for my channel!
Thank you for supporting me to the point where I consider anything more than that unnecessary. To anyone that was more generous- please support growing channels, charities, and treat yourselves.❤️😊 pic.twitter.com/QhrusbDFxD
To je v teh kriznih časih dovolj, da se ji za prihodnost ni treba pretirano obremenjevati. To miselnost drži tudi streamerka, ki kljub svoji popularnosti ostaja v realnosti in se ne zapleta v kakšne drage podvige ter živi dokaj normalno življenje.
Pred kratkim se je odločila združiti moči s platformo StreamLabs in tako je omejila maksimalno vsoto, ki ji lahko kdo nakaže na njen kanal. Meja je skromnih 5 $ in Pokimane pravi, da trenutno več ne potrebuje in da naj gledalci svojo podporo namenijo tudi drugim streamerjem.
Zahvalila se je še vsem svojim podpornikom, ki so stali ob njej tudi takrat, ko so njeni dolgovi presegli 20.000 dolarjev in neizmerno je lahko vesela, da je lahko danes na tem položaju, kot je.
Lepa poteza, a zlobni jeziki so že začeli razlagati, da je to samo premeten marketinški trik, ki naj bi ji prinesel nove sledilce in jih hkrati celo dvignil število donacij. To je pač internetna mentaliteta in danes človek ne more narediti več ničesar, ne da bi bil takoj obtožen alternativnih motivov.
Pokimane je dva tedna nazaj nagovorila svoje gledalce, da naj prenehajo streamerjem donirati stvari, saj imajo dovolj denarja in da naj razmislijo, kaj delajo s svojimi financami in komu jih ponujajo.
Spletna stran Gamespot je pred kratkim na intervju dobila enega od članov ekipe, ki je leta 2002 delal na predelavi igre Silent Hill 2 za PC. Razvojna ekipa naj bi imela za predelavo samo 6 mesecev časa in zaradi tega je bil končni izdelek sicer funkcionalen, a mu je manjkalo kar precej stvari, ki so dejansko vplivale na igralno izkušnjo.
Za igranje Silent Hill 2 se je tako dolgo priporočalo, da se PC igralci poslužijo emulatorja za PlayStation 2 in tam preigrajo igro. Ta verzija je namreč vsebovala boljšo zvočno podobo ter naprednejšo meglo, kar pri tako atmosferični igri kot je Silent Hill 2 nosi pomembne posledice.
K sreči pa zatekanje emulatorjem ni več potrebno. Skupina oboževalcev namreč že nekaj časa dela na svoji predelavi Enhanced Edition, ki vse dobrote iz PS2 različice prenese tudi na računalnike.
Mod je že na voljo za prenos na uradni strani, ustvarjalci pa pridno dodajajo nove lastnosti. V zadnji posodobitvi so dodali možnost 3D pozicijskega zvoka, izboljšali grafično podobo nekaterih predmetov, dodali glajenje SMAA glajenje robov, nadgradili meglo ter odpravili en kup hroščev, ki jih morda ob prvem igranju sploh ne bi opazili.
Silent Hill 2: Enhanced Edition je tako modifikacija, ki je priporočljiva tudi za veterane igre. Žal pa se tu pojavi problem, saj igre za PC ni mogoče kupiti preko uradnih kanalov. Konami je nedolgo nazaj omogočil prodajo četrtega dela na GOG trgovini, a dvojka takšne sreče še ni imela. Za igranje modifikacije se morate tako odpraviti na iskanje fizične kopije po Amazonu ali pa si na glavo obesite piratski klobuk in zaplavajte v torrent vode.
O modifikaciji Apotheosis smo pisali na začetku leta in tisti prvi napovednik je navdušil, veseli pa smo bili tudi novice, da je baje zadeva že zelo blizu izida. 8 mesecev kasneje in mod je še vedno v razvoju, nas pa je razvijalec pred kratkim vsaj razveselil s povsem novim napovednikom.
Žal novi video ni kaj preveč razjasnil, kaj točno bomo v Apotheosisu sploh delali. Vemo, da nas čaka 16 različnih lokacij v Oblivionu in Dreamsleevu in da nas tam čaka ogromno pošasti, temnic in nalog, ki bodo vsebovale zvočno podajanje igralcev. Prav tako je več kot jasno, da je razvijalec svoj navdih črpal iz Dark Souls mitologije, saj celotna atmosfera močno spominja na FromSoftwarove izdelke. Dobili naj bi tudi zanimive karakterje, ki nas bodo spremljali na poti, šefe in cel kup novih orožij in oklepov.
Vendar pa so besede poceni in še vedno čakamo na neki dejanski igralni posnetek, ki bo pokazal vse te nove sisteme v akciji. Dvomimo recimo, da bo bojevalni sistem dobil takšno prenovo, ki bi ga približala Dark Souls igram, saj je pogon Skyrima preprosto preveč zastarel, da bi lahko na tem mestu dobili res prave spremembe – razen če je nekdo razvijalcu omogočil dostop do kode v jedru pogona, kar je pa seveda praktično nemogoče.
Je pa napovednik impresiven za neko amatersko ekipo in glede na to, da je Apotheosis v razvoju že 4 leta, zna to celo biti projekt, ki bo enkrat dokončan. Datum izida ostaja neznanka, napredek pa lahko spremljate na njihovi uradni strani.
Grozljivka P.T. je bila kratki demo, ki pa je svoje okove že davno presegel. Bil je to genialen marketinški trik, saj so igralci lahko našli ta skrivnostni demo, ki se je pojavil iz praktično nikjer. Igralci po celem svetu so reševali njegovo igralno zanko, ki je bila v bistvu sestavljena samo iz enega in istega sprehajanja skozi hodnik, le da je okolica ob vsakem sprehodu malce spremenila vsebino, hkrati pa se je za vašimi petami začel poditi zloben duh. Igralci, ki jim je uspelo zadevo preigrati do konca, so bili nagrajeni z napovednikom, ki je napovedal polno igro Silent Hills.
Žal se je takrat založnik Konami zaradi neznanega razloga odločil razdreti projekt in je šel celo tako daleč, da je demo umaknil iz PlayStation trgovine. Zdaj se konzole, ki imajo nameščen P.T., na Ebayu prodajajo za visoke številke, igralci pa se bodo za vedno spraševali, kakšen bi bil končni projekt.
P.T. ni nikoli uradno izšel za PC, a to ne pomeni, da ga ni možno igrati. Čez čas se je pojavilo že veliko neuradnih predelav, od katerih je bila najbolj impresivna tista, spočeta v Unreal Engine pogonu. Zdaj smo dobili še eno predelavo, ki pa tokrat nosi malce drugačno podobo, saj je bila narejena v DOOM motorju.
Če ste zdaj pomislili, da boste v roke vzeli veliko strojnico in se odpravili v lov za duhovi, potem boste razočarani. P.T. je bil namreč narejen v pogonu GZDoom, ki nosi ostarelo, retro podobo. A ravno zato je GZ P.T., kakor se projekt uradno imenuje, nekakšna posebnica. Spomni namreč na tiste strašljivke tipa Resident Evil 1 in Silent Hill 1, ki niso imele čudovitih tekstur, a arhaična grafika je prinesla prav posebno sorto groze – takšno, kjer moramo pomanjkljivosti zapolniti z našo domišljijo.
Razvijalec Andrea Gori je predelal celotno izkušnjo, tako da se boste lahko skrivali pred strašljivim duhom, poslušali jokanje zapuščenega dojenčka in gledali groteskno zapuščino v umivalniku. Torej, prav vse, kar je ponujal P.T.
Za igranje obiščite naslednjo povezavo, kjer si modifikacijo lahko prenesete povsem brezplačno.
O poljskem razvijalcu CD Projekt RED in njegovi igri Cyberpunk 2077 se te dni veliko govori, a žal boste težko našli kakšen članek, ki bi nekdanjega ljubljenca PC igralcev orisal v pozitivni luči.
V igričarski industriji se namreč že dolgo govori o neusmiljenem delovnem tempu, ki naj bi ga podjetje izvajalo nad svojimi delavci, pred kratkim pa je na površje privrela tudi informacija, da te dolge ure niso ravno dobro plačane. Seveda je igralce pred kratkim najbolj razburil nov zamik datuma izida in nekateri so bili nad to novico celo tako razburjeni, da so razvijalcu začeli pošiljati grožnje s smrtjo.
Vse te težave so pripeljale tudi do burnega dogajanju na trgu z delnicami. CD Projekt RED je bil namreč avgusta v povsem drugačnem položaju kot danes. Takrat je bilo pričakovanje igre Cyberpunk 2077 na višku, hkrati pa je bila takrat tudi najavljena AR The Witcher igra, ki močno spominja na Pokemon GO. Takrat je tržna vrednost podjetja znašala 9,6 milijarde evrov, za eno delnico pa si odštel nekje 100 €.
Od takrat so se zadeve zasukale na slabše. V samo dveh mesecih je vrednost podjetja padla za kar 25 %, in čeprav je bil padec pričakovan, je to še vedno veliko izgubljenega denarja. CDPR je zdaj ocenjen na 7,2 milijarde evrov, kar je za 2,5 milijarde manj od avgusta.
Razvijalec je na sestanku z investitorji razložil razlog za zamik iz 19. novembra na 10. december in povedal, da trenutne konzole preprosto potrebujejo še dodatno optimizacijo. Novi datum pa pa ni več tako trdno zakoličen kot prejšnji in v izjavi soustanovitelja se je lahko začutilo nekaj dvoma, da bomo igro sploh videli v letu 2020.
Od zadnje igre razvijalca FromSoftware sploh ni preteklo veliko vode, saj je lani marca izšel Sekiro: Shadows Die Twice. Vendar pa je bilo leto 2020 presneto dolgo, prav tako pa je bil Sekiro malce drugačna izkušnja, ki smo jo vajeni iz rok tega razvijalca. S tem seveda namigujem na Dark Souls igre in tisto temačno, srednjeveško fantazijo z vrhunskim bojevalnim sistemom in visoko stopnjo težavnosti.
Razvijalec nas je lani presenetil z napovednikom za njihovo naslednjo igro Elden Ring, žal pa od takrat dalje pa nismo slišali skoraj ničesar novega. FromSoftware je letos preskočil vse večje konference in trenutno sploh ne vemo, ali bo igra izšla samo za naslednjo generacijo konzol ali tudi za trenutno.
Med oboževalci se je tudi pojavil strah, da je bil morda projekt preklican, kar bi bila velika škoda, saj gre za FromSoftwarov najbolj ambiciozen projekt do sedaj. Pri delu se jim je pridružil znani pisatelj George R. R. Martin, igra pa naj bi se dogajala v velikem odprtem svetu, ki ga bomo lahko prečkali na konjskem hrbtu.
We also greatly appreciate all the enthusiasm and support shown for "ELDEN RING", our next Dark Fantasy Action RPG. We hope you look forward to it. pic.twitter.com/NOUBeacOPd
FromSoftware je nedavno končno potrdil, da Elden Ring še vedno obstaja. V svoji Twitter objavi so zapisali, da je pred kratkim izšla nova vsebinska posodobitev za igro Sekiro: Shadows Die Twice, nato pa so se še zahvalili vsem besedam podpore za Elden Ring. Žal ob tem nismo dobili kakšnega napovednika ali pa slike, a dovolj je že to, da vemo, da se na projektu še dela.
Morda pa letos dobimo še kakšne informacije. Konec leta se približuje podelitev nagrad The Game Awards in FromSoftware nas zna tam presenetiti z novim napovednikom, morda pa nas pričaka celo datum izida.
Približuje se zimski čas in za letošnje koledarsko leto držim fige, da končno dobimo vsaj malce snežne odeje. Vem, da nekateri snega ne marajo preveč, a osebno mi ni lepšega, kot da se lepo zavlečem pod odejo, v roko primem skodelico kakava in se spravim k branju, zunaj pa počasi padajoče snežinke vihrajo v vetru in pričarajo zimsko idilo.
Že nekaj let svoje bralne aktivnosti ne izvajam več samo na fizičnem papirju, ampak knjige berem na e-bralniku. Kindle mi na tem področju že dolgo zvesto služi in čeprav je otip prave knjige nepogrešljiv, imajo elektronski bralniki celo vrsto prednosti, zaradi katerih sem presedlal na elektronsko tiskano besedo. V enem bralniku lahko naenkrat nesem tisoče knjig in kot človek, ki nikoli točno ne ve, kaj bi mi v tem trenutku sedlo v branje, se lahko instantno odločim za novo knjigo in začnem branje v sekundi.
VIDEO RECENZIJA
Kakor pa je Kindle priročen in zadostuje praktično vsem mojim pogojem, nosi s sabo še vedno eno večjo črno piko in ta sliši na besedno zvezo “slovenske knjige”. Teh na Amazonovi trgovini praktično ni, vendar pa to ne pomeni, da slovenske e-knjige ne obstajajo. Že nekaj let jih namreč podpira Biblos, ki preko knjižnice omogoča celo izposojo knjig. In tu naletimo na problem: Kindle ima zaprt sistem, ki ne omogoča branja Biblosovega zapisa. Tako se za branje knjig iz knjižnice obrišemo pod nosom, vendar rešitve obstajajo. Biblos je namreč pred kratkim predstavil povsem svoj elektronski bralnik inkBOOK Calypso, ki podpira cel kup zapisov, poleg tega pa vsebuje integracijo slovenskih knjižnic za enostavno branje izposojenih knjig.
Poglejmo si najprej strojne specifikacije inkBOOK Calypso bralnika.
Zaslon na dotik: 6-inch E Ink® Carta EPD, osvetlitev zaslona z možnostjo nastavitve kontrasta osvetlitve Ločljivost: 1024 x 758 (212 dpi) Dimenzije: 159 × 114 × 9 mm Teža: 155 g Procesor: dvojedrni Cortex-A7 Pomnilnik: 512 MB Notranja shramba: 16 GB Priključki: micro-USB 2.0, microSD do 32GB Baterija: Li-ION polimer, 1900 mAh Polnjenje: V celoti se napolni v približno 5 urah. Operacijski sistem: OS inkBOOK (temelji na operacijskem sistemu Android) Povezljivost: Wi-Fi (802.11b / g / n) Podprti formati: EPUB s PDF (reflow) z Adobe DRM (ADEPT), MOBI (brez DRM), TXT, FB2, HTML, RTF, CHM Podpira: Windows, Linux, MacOS Jeziki: slovenski, angleški, nemški, francoski, poljski, ruski, ukrajinski Barva ohišja: siva, črna, modra, rdeča
Biblos mi je prijazno poslal svoj bralnik na test in že prvi stik s paketom je prijeten za dotik in oči. Bralnik je namreč zapakiran v okolju prijazen papirnat material, ki spominja na fizično knjigo. Dejansko sem sprva mislil, da mogoče prišlo do pomote in da sem dobil neki razstavni, kartonast eksponat, moje sumi pa so se nato še poglobili, ko sem paket dejansko prijel v roko. Bralnik je namreč težak samo 155 g, tako da je praktično brez teže, kar je hudo dobra lastnost izdelka, ki ga navadno nepremično držiš v roki nekaj ur.
Embalaža je privlačna in bi skoraj lahko služila za ohišje bralnika.
Ko sem zadevo vendarle odpakiral, sem si lahko končno oddahnil. V paketu se je namreč nahajal bralnik, ovit v mično sivo ohišje, poleg tega pa sem dobil zraven še nekaj dokumentacije in polnilec. Žal prvi stik malce zmoti embalaža, saj bi glede na to, da je to slovenski bralnik, pričakoval na sprednji strani slovenske besede, a žal temu ni tako. inkBOOK bralniki namreč niso slovenski, saj jih proizvajajo Poljaki, kjer je podjetje inkBOOK tudi registrirano. Biblos je tako dobil licenco za prevod programske opreme in namestitev svoje aplikacije na Android operacijski sistem, ki ga najdemo znotraj bralnika.
Calypso je na voljo v različnih barvnih odtenkih in privoščite si ga lahko v črni, sivi, modri ali pa rdeči barvi. Na spodnji strani najdemo vtič za polnjenje micro USB 2.0 in čeprav sem upal na bolj sodobno USB-C polnjenje, bralniki niso ravno stvari, ki jih je treba nujno napolniti v eni uri in če je starejši priključek pomagal pri nižanju cene, potem se osebno na tem mestu ne bom preveč pritoževal.
V primerjavi s Kindlom je Calypso malce manjši in lažji.
Zadnja stran bralnika vsebuje plastično stranico, ki pa je meni osebno hudo prijetna na dotik. Vsebuje neko mehkobo in že malce spominja na gumo. Na zgornjem levem kotu se nahaja tudi tipka za vklop, ki je malce vdolbena v zadnjo stran. Na sprednji strani se pod zaslonom ločljivosti 1024 x 758 nahaja dodatna tipka za zbuditev naprave, na levi in desni strani zaslona pa najdemo tudi fizične tipke za obračanje strani. Kar se tiče fizične plati, je Calypso čist, lahek, prijeten za otip, velikost pa je dovolj majhna, da ga mimogrede smuknete v malce večji žep.
Zbujanje naprave je malce zmedeno. Kot Kindle uporabniku se mi niti sanjalo ni, da naprava vsebuje na hrbtu še eno tipko, zato sem kot nor najprej pritiskal sprednjo tipko. Šele nekoliko kasneje sem izgruntal postopek operacije: najprej pritisneš tipko zadaj, nakar se obarva sprednja tipka in ko to končno pritisnemo, se naprava zbudi. Bralnik vsebuje dve stopnji spanja in ko ga ne uporabljamo dlje časa, vstopi v drugo stopnjo varčevanja baterije. V praksi to pomeni, da je treba zadnji gumb tiščati dlje časa, preden se naprava zbudi. Res ne razumem potrebe po še enem dodatnem gumbu zadaj, saj bi vse te naloge zlahka opravil samo sprednji gumb. Zmeda se nadaljuje, ko napravo povežeš preko kabla na računalnik. Včasih bralnik zazna, a ne prikaže njegove vsebine. Nakar nisi siguren, ali je naprava povsem zbujena ali ne, tako da je treba včasih kabel odklopiti in še enkrat vklopiti, da je vsebina bralnika končno prebrana.
Bralna izkušnja ponuja vse, kar bi uporabnik lahko zahteval. Na sliki temni način, ki je izjemno priporočljiv za branje ponoči.
Dobra novica je, da Calypso podpira cel kup zapisov, tako da lahko brez skrbi berete EPUB, PDF, MOBI in celo Amazonov AZW3 zapise. Takoj, ko knjigo prekopiramo v pomnilnik, se ta tudi pojavi v napravi in to celo hitreje kot na Kindlu. Calypso v sebi drži kar 16 GB prostora za shranjevanje, kar je res ogromna številka za bralnik, ki je ne doseže niti dražji Kindle Paperwhite. Poleg tega lahko hrambo še dodatno razširimo s SD kartico, kar je malce čudna funkcija. Kdo za vraga bo zapolnil 16 GB pomnilnika s knjigami in bo potem še potreboval dodatni prostor?
Na tem mestu velja kakšno besedo spregovoriti tudi o integraciji za slovenske knjižnice. Žal sem bil malce razočaran, ko sem videl, da Calypso ponuja samo sinhronizacijo izposojenih knjig, neposrednega izposojanja pa ne omogoča. V praksi to pomeni, da boste za izposojo knjige morali obiskati stran knjižnice preko računalnika ali aplikacije in si tam izposoditi knjigo. Nato na bralniku pritisnete na gumb za sinhronizacijo in knjiga se vam bo prenesla na napravo. Takšen sistem izposoje knjige ne preseneča, saj je e-črnilo za bralnikih udobno za branje, za kakšno bolj napredno delo, kot je skakanje po spletu in tapkanje po virtualni knjižnici, pa je bolj muka kot ne. Vseeno sem upal, da so pri razvoju vendarle iznašli kakšen napreden sistem, ki bi omogočal izposojo knjige neposredno iz bralnika.
Knjige si moramo izposoditi na kakšni drugi napravi, nato pa jih sinhroniziramo na bralnik.
Sama uporabniška izkušnja je zadovoljiva in med branjem boste dobili vse tisto, kar ste od sodobnega bralnika vajeni. Izkušnja je veliko boljša kot na Biblos aplikaciji, kjer je včasih besedilo prekrivalo število stranice (čeprav to moti tudi na tem bralniku), na spodnji strani pa lahko med listanjem lepo spremljamo svoj napredek. Zaradi neznanega razloga mi je zelo prijala siva črta, ki se je skladno z napredkom branja pridno večala. Zanimivo, kako lahko takšne malenkosti popestrijo branje. Pogrešal sem kakšne bolj napredne funkcije, kot je denimo označevanje neznanih besed, ki bi se lahko povezale s slovarjem in takoj izpisale definicijo. Sicer lahko zaženemo za vsako besedo Googlov brskalnik ali pa prevajalnik, a kakor sem omenil prej, surfanje na e-bralniku je recept za glavobol.
Naprava vsebuje tudi fizične tipke za premikanje stranic, lahko pa to počnemo tudi preko preprostega tapkanja po zaslonu.
Calypso ponuja tudi ozadno razsvetljavo zaslona, ki jo lahko poljubno izključimo ter prilagajanje velikosti in stila besedila. Prilagajanje velikosti bi bilo lahko boljše, saj je tista sledilna črta preprosto premalo natančna, tako da sem ob tapkanju neprestano skakal med besedilom za največje slepce in mikroskopskim besedilom. Pohvalno je, da naprava omogoča prilagajanje toplote svetlobe, kar izjemno prav pride pri nočnem branju in preklopimo lahko tudi na temni način, ki ozadje zatemni, črke pa postanejo svetle. Žal pri tem načinu ob vsakem obračanju strani zaslon zaradi neznanega razloga zasveti za kakšno sekundo, kar je ponoči precej moteče.
Naprava celo vsebuje priklop za SD kartico, a že pošastnih 16 GB pomnilnika bo več kot zadostilo vaše potrebe po knjigah.
O bateriji ne morem povedati ničesar res spodbudnega. Calypso namreč vsebuje zgolj 1900 mAh baterijo, kar je veliko manj od Kindla in to se opazi tudi v praksi. Ob prižganem zaslonu boste baterijo ob rednem branju izpraznili v samo nekaj urah in razlika v vzdržljivosti v primerjavi s Kindlom je tu precej opazna. Calypso ima vse druge specifikacije na mestu, zato mi res ni jasno, zakaj so se odločili za sekanje ovinkov pri bateriji. Naprava je zaradi slabše baterija lažja, a raje bi žrtvoval tistih nekaj gramov za bolj vzdržljivo napravo.
inkBOOK Calypso mi je ob mojem testiranju ponudil nekaj prijetnih ur branja in razen baterije in manjši malenkosti, ki bi jih lahko vpeljali s posodobitvami, nekih resnejših pripomb nimam. Potožil bi še nad enim čudnim hroščem, saj mi je med branjem vsake toliko zaslon za sekundo utripnil na črno barvo, kar je morda posledica testne verzije. Pri Biblosu zanj zahtevajo 129 €, kar je zame osebno malce predrago, a po drugi strani je to edini bralnik, ki omogoča branje slovenskih knjig iz knjižnice. Če to upraviči njegovo ceno, je odvisno od vas in vašega cenjenja slovensko zapisane besede.
YouTuber Vitaly Zdorovetskiy je eden tistih ljudi, ki radi konstantno živijo na robu. Podjetni Rus je svoje traparije do nevarnosti dobro unovčil in si skozi leta nabral široko gledanost in celo krdelo sledilcev, ki ga radi spremljajo na njegovih avanturah.
O 28-letniku smo pisali tudi na naši strani in to kar dvakrat. Prvič nam je padel v oči, ko se je spravil na plezanje piramid v Gizi in je moral zaradi tega podviga nekaj dni preživeti v egipčanskem zaporu. Nato pa smo gledali njegovo tedanjo dekle Kinsey Wolanski, ki je lani sredi tekme Lige prvakov stekla na igrišče in v izzivalni obleki oglaševala njegovo spletno stran Vitaly Uncensored.
Ta zadnja potegavščina mu je močno dvignila slavo in trenutno ima Vitaly na YouTubu več kot 10 milijonov naročnikov, na Instagramu pa ga spremlja 2 milijona ljudi. Slednji so kakšne štiri tedne nazaj gledali njegove skoke iz letala s padalom, nekaj dni nazaj pa je Vitaly preko svojega Instagramovega profila sporočil žalostne novice.
Pri skoku s padalom je namreč prišlo do zapletov in na zgornjem posnetku lahko vidite, kako popularnega YouTuberja umeščajo na nosila. Vitaly je nato v bolnici podelil nove informacije, saj naj bi utrpel zlomljen vrat in hrbet. Povedal je, da verjetno ne bo potreboval operacije in da lahko trenutno premika noge in glavo, a pot do okrevanja bo še zelo dolga.
To je potrdilo tudi njegovo nekdanje dekle Kinsey, ki ga je tolažila v bolnišnici. Zahvalila se je vsem oboževalcem za besede podpore, ki mu te dni pomenijo veliko, zraven pa dodala, da nista nazaj skupaj in da mu trenutno stoji ob strani kot prijateljica, saj bo potreboval vso podporo, ki jo lahko dobi na svojem dolgotrajnem okrevanju.
NEW: YouTube star @Vitalyzdtv was arrested Sunday for ambushing a jogger in Miami Beach and punching her in the face, injuries that would require stitches, police report states. pic.twitter.com/vm09dF8FyV
Vitaly se je letos že znašel v časopisnih člankih, ko je aprila zaradi neznanega razloga napadel žensko tekačico v Miamiju. Zbil jo je na tla in začel udrihati po obrazu in ji nad očesom naredil veliko brazgotino. Ženska je povedala, da Vitalyja ne pozna in da mu je pobegnila samo zato, ker so ji na pomoč priskočile priče. Vitaly je bil aretiran, a je bil izpuščen iz zapora, potem ko je plačal 7500 $ kazni.
