Samo še par tednov nas loči do 3. rojstnega dneva igre Cyberpunk 2077, ki jo je razvijalec in založnik CD Projekt RED splavil 10. decembra 2020 in si z njegovo izdajo sicer prislužil veliko evrov, a si je hkrati nakopal ogromno težav, ki so mu načele od prej skorajda popoln sloves. Razvijalec se je nato podal v mukotrpno popravljanje in poliranje izdelka in vse to mu je vzelo ogromno časa in denarja, vendar se mu je to izplačalo. Skozi posodobitve je popravil ugled sebi in franšizi Cyberpunk 2077, svoj trud pa je letos okronal z izdajo dodatka Phantom Liberty, ki bo tudi edina vsebinska razširitev originalne igre.
Big news… Cyberpunk 2077: Ultimate Edition arrives on December 5th in digital AND physical form for Xbox Series X|S, PlayStation 5, and PC!
CDPR se je odločil to triletno posodobitveno odisejado obeležiti s posebno izdajo igre, ki se bo imenovala Cyberpunk 2077: Ultimate Edition, ta pa bo, vsaj tako so zapisali na uradni strani, najboljši način za preigravanje te igre. Gre v bistvu za paket, ki bo znotraj sebe vseboval originalno kampanjo, ki je bila začinjena s posodobitvijo 2.0, k vsemu temu pa je bil priložen še dodatek Phantom Liberty. In to je v bistvu vse kar boste notri našli, saj Ultimate Edition v sebi ne vsebuje nobene nikoli prej videne vsebine in kot ultimativna izdaja bi lahko notri zapekli vsaj še anime serijo Cyberpunk: Edgerunners.
Je pa to prva fizična verzija igre za trenutno generacijo konzol PlayStation 5 in Xbox Series X. Cyberpunk: Ultimate Edition bo na voljo samo za te in za PC, medtem ko za konzoli PlayStation 4 in Xbox One ne bo na voljo, saj je bil za te konzole že dolgo nazaj opuščen razvoj, tako da nikoli niso dobile večjega popravka 2.0 in vsebine uradnega dodatka. Fizične kopije igre pa ne bodo vsebovale čisto vse vsebine: izjema je samo konzola Xbox Series X, ki bo v paketu nosila tri ploščke, medtem ko bo verzija za PlayStation 5 vsebovala samo osnovno kampanjo, Phantom Liberty pa bo treba prenesti preko interneta. Fizična verzija za PC pa bo praktično samo lepa škatla, ki bo vsebovala listek s kodo igre, ki jo bomo nato aktivirali na platformi GOG.
Cyberpunk 2077: Ultimate Edition bo za nakup na voljo od 5. decembra dalje, cena pa zaenkrat še ni znana.
Če ste morda naveličani enega in istega preigravanja battle royale streljačin in ste si zaželeli igrati nekaj povsem novega, potem bodite pomirjeni v dejstvu, da pri tem niste edini. Že večkrat v zgodovini se je pokazalo, da imajo ljudje za večigralsko zabavo že vrh glave Fortnita in Call of Dutyja in bi takoj pograbili za karkoli drugačnega, samo da bi bila stvar zabavna.
Tem vašim željam zna zdaj ustreči nova igra Lethal Company, ki je v obliki Early Accessa izšla 23. oktobra in od takrat začela vztrajno pridobivati na novih igralcih. Gre za igralno formulo, ki malce spominja na še eno uspešnico Phasmophobia in tako kot ta ima Lethal Company korenine v žanru grozljivk, le da tule ne raziskujete strašljive hiše, ampak morate skakati po raznih lunah, na njih pa je treba za svoje podjetje, znano samo kot “Company”, nabrati raznorazne surovine.
Pri teh naših odpravah na tuje planete pa stojijo pasti, saj površine teh niso prazne in v megli skrivajo raznorazne nevarnosti. K sreči se lahko na pustolovščino odpravite še s kakšnim prijateljem, ki lahko nato ostane zadaj na vesoljski ladji in vam iz varnih kotičkov kabine sporoča nasvete glede navigacije skozi labirintaste stopnje.
While I was asleep Lethal Company passed 100,000 concurrent players. Unbelievable, thank you for playing. Releasing updates for this game will be very fun. pic.twitter.com/VYQgfve4hr
Igralna formula je očitno hudo privlačna, saj je Lethal Company kljub svoji bolj preprosti grafični podobi jadrno začel pridobivati na igralcih. Igra je že 19. novembra presegla mejo 100k igralcev, 21. novembra pa je dosegla svoj rekord, ki znaša 117.511 istočasnih igralcev. To so za tako majhno igro, ki za povrh še vedno tiči v Early Accessu, presneto impresivne številke, ki bodo ta teden zagotovo še narasle, saj se igralna baza najbolj napihne med vikendi.
Razvijalec Zeekerss, ki je na Steamu že prej izdal nekaj iger, a nobena ni niti približno dosegla uspeha Lethal Company, predvideva, da bo igra v Early Accessu ostala še nekje pol leta, med tem časom pa se bo v igralno izkušnjo dodajalo nove lune, nevarne kreature in orodja, s tem, da že zdaj igra v raznolikosti ni revna, saj za raziskovanje ponuja sedem različnih lun.
Lethal Company na Steamu nosi oceno “Overwhelmingly Positive”, za eno kopijo pa je treba odšteti 9,75 €.
Ena najbolj popularnih streamerk na Twitchu Imane “Pokimane” Anys se je nedavno zapletla v težave s svojimi piškoti, ki jih prodaja po naravnost enormni ceni in so v bistvu kopija nekega drugega izdelka, ki se prodaja za precej manj.
Tako kot vsi streamerji danes je tudi Pokimane začutila potrebo po iskanju alternativnega vira zaslužka. Zato je prišla na idejo, da bi spočela svojo lastno znamko zdravih piškotov oziroma prigrizkov, za te namene pa je ustvarila podjetje Myna, to pa je nato predstavilo svoj prvi izdelek Myna Snacks – mini piškotki, ki se prodajajo po ceni 28 $ na vrečko, ta pa vsebuje za 400 g dobrot.
To je tudi za pregrešno drago Ameriko naravnost komična cena in če malce primerjamo cene v Sloveniji lahko za enako količino v Mercatorju kupim slastne piškote Manner po ceni dobrih 3 €. Resda ti niso tako zdravi kot tisti, ki jih promovira Pokimane, a stavim, da lahko hitro najdem tudi bolj zdrave alternative in to nekajkratni nižji ceni.
Ravno ta cena je najbolj razburila nekatere njene sledilce in nekateri med njimi so se spravili v detektivsko raziskovanja sestavin Myna Snacksov. In ni trajalo dolgo, da so našli izdelek, ki očitno ni služil samo kot navdih: piškotki Midnight Mini Cookie izpod podjetja Toatzy so vizualno praktično identični, prodajajo pa se po ceni 10 $. Edina razlika med obema paketoma je dodatek vitamina D3 in da Pokimane za piškote, ki vsebujejo njen uradni žegen, zahteva skoraj trikratnik cene.
Podjetje Myna se je na govorice že odzvalo in predstavnik je za spletno stran Dexerto izjavil, da so bili njihovi mini piškotki v razvoju dve leti, ta proces pa je zahteval veliko testiranja in spreminjanja sestavin.
pokimane's new product is apparently just a rebranded 'toatzy midnight mini cookie' which she sells for three times the price. the only difference between the cookies is vitamin D3. $28 vs $9.99 for 400g.
Obtožbe glede kopiranja in drage cene so se nato zvrnile tudi na samo Pokimane, tej pa je 18. novembra med prenosom v živo prekipelo. Pred kamero je povedala, da ji ni jasno, kako se lahko nekateri pritožujejo nad ceno 28 $, če dobiš znotraj 4 vrečice piškotov, vsaka od njih pa stane 7 $. Nakar je k temu dodala, da verjetno idioti ne razumejo matematike in da se nad ceno pritožujejo samo reveži, ki jim je sama nadela vzdevek “broke boys”. Stvar je zaključila z opazko, da nekateri plačujejo 8 $ za verifikacijo na X-u in da je stvar posameznika, kako misli porabiti svoj denar.
Njen izliv čustev me malce spomni na serijo Odbita rodbina, ko premožna milijonarka Lucille Bluth svojemu sinu potoži o ceni denarju za eno banano, s slavnim stavkom: “I mean it’s one banana Michael, what could it cost? Ten dollars?”.
Pokimane je s tem samo še bolj razburkala vode, saj so jo ljudje začeli obtoževati, da sploh ne razume, kakšen je realen svet in kako se je v zadnjem letu vse podražilo, zato izraz “broke boys” ni primeren za ljudi, ki si enostavno ne morejo privoščiti razkošja kot je plačevanje skoraj 30 $ za vrečko piškotov.
i also want to clarify that this was said towards ONE rude chatter, i did not at all intend it to be a general statement or towards my community.
Streamerka se je kmalu zavedala svoje napake, zato se je na X-u kmalu opravičila. V izjavi je zapisala, da je bila vse skupaj samo šala, a da razume, da je morda izrečeno koga prizadelo, zato se za svojo opazko opravičuje in da se bo s svojo ekipo trudila, da bi njeni piškoti dosegli ceno, ki bi si jo lahko privoščili vsi njeni privrženci. Kasneje je še dodala, da je bila opazka namenjena samo enemu nesramnemu gledalcu in ne njeni splošni publiki.
To ni edini takšen kontroverzen primer streamerja, ki se je podal v svet kulinarike in se ob tem grdo opekel. Slavni YouTuber MrBeast je denimo nekaj časa prodajal svoje hamburgerje, a so bili ti naravnost katastrofalni, zaradi česar se je na koncu zapletel v tožbo s podjetjem, ki se je ukvarjalo z distribucijo njegove hrane.
Ena najboljših iger leta 2023 in verjetno tudi najmočnejši kandidat podelitve nagrad The Game Awards, kjer velja za največjega favorita lovorike Igra leta, je končno na voljo za brezplačni preizkus. Zahvala gre na račun Sonyja, ki je Baldur’s Gate 3 vključil v svojo naročnino PlayStation Plus Premium, ta stopnja pa ponuja preigravanje časovno omejenih iger večjih iger in med temi se je zdaj znašla tudi tale RPG mojstrovina.
Naročniki te storitve lahko do demota dostopate že zdaj, za preigravanje pa boste imeli na voljo točno dve uri. To za tako ogromen naslov kot je Baldur’s Gate 3 pomeni sicer bore malo, a je dovolj časa, da si ustvarite svoj prvi lik in preverite, če vam odgovarja igralna formula tega naslova, ki vsebuje veliko raziskovanja, pogovarjanja s spremljevalci, sodelovanja v globoki zgodbi in bojevanja, ki se tule, za razliko od prvih dveh delov, izvaja iz poteznega načina.
Baldur’s Gate 3 je eden tistih naslovov, ki je na voljo samo digitalno, a razvijalec Larian Studios je nedavno najavil, da v prvi četrtini naslednjega leta namerava izdati fizično Delux Edition izdajo po ceni 80 €, ta pa bo na voljo za PC, PlayStation 5 in Xbox Series X.
Ni pa Sony dodal samo te igre v svojo ponudbo. Poleg potencialno najboljše igre tega leta je demo dobil tudi morda najslabši naslov letošnjika. Govora je o igri The Lord of the Rings: Gollum, ki je bila ob izidu takšna katastrofa, da se je razvijalec Daedalic Entertainment moral javno opravičiti in znotraj opravičila je še prisegel, da bo igro izboljšal preko posodobitev, a kasneje je sporočil, da je obupal nad razvojem iger. Gollum je pri odmeri svojega igralnega časa bolj skopuški, tako da lahko v njem “uživate” zgolj eno uro, a verjetno je že ta dovolj za sprožanje nočnih mor.
🚨 GOTY 2023 (1-hour) and Baldur's Gate 3 (2-hour) Trial Versions Now Available on PS Plus Premium. pic.twitter.com/B4o7tKUGlk
Sony nove igre ta mesec ponuja tudi naročnikom drugih stopenj PlayStation Plusa. Tisti, ki vztrajate na osnovni stopnji Essentials, se ta mesec lahko pozabavate v igrah Mafia II Definitive Edition, Dragon Ball: The Breakers in Aliens Fireteam Elite, plačniki stopnje Extra pa že lahko igrate naslove Dragon’s Dogma: Dark Arisen, Teardown in Dead Island: Riptide Definitive Edition.
Nekatere franšize iger so preprosto zavite v neko antično prekletstvo in naj se založniki še tako trudijo, tega zla, ki jih zasleduje leta in celo desetletja, ne morejo umiriti ali preklicati. Primerov takšnih upravičenih vraževerij je cel kup in v igričarski zgodovini ne manjka naslovov, ki so bile hudo kvalitetne in so si zaslužile cel kup nadaljevanj, a je slaba prodaja nato to zatrla v kali: Deus Ex, Gothic, Dishonored, System Shock, Silent Hill in Dead Space so imena, ki jih štejem med svoje najljubše izkušnje, a preprosto niso imela sreče za sveže izdaje.
Sem notri lahko prištejemo tudi igro Star Wars: Knights of the Old Republic, ki jo je leta 2003 spočel razvijalec BioWare in to je bila ena redkih zadev znotraj univerzuma Vojne zvezd, ki si je upala povedati povsem originalno zgodbo in se ni zanašala na izročilo originalnih filmov. Namesto tega smo se vrnili tisoče let v preteklost, takrat pa je bilo Sithov in Jedijev kot mravelj in so se preganjali po celi galaksiji.
Prva igra je bila velika uspešnica in je služila kot odskočna deska za BioWare, ki je iz nje spočel svojo serijo znanstveno-fantastičnih RPG-jev Mass Effect, Lucas Arts pa si je takrat zaželel nadaljevanja, ki ga je zaupal razvijalcu Obsidian Entertainment. Tudi ta je že takrat veljal za starega mačka RPG-jev, saj je bil sestavljen iz članov legendarnega studia Black Isle, a žal jim je založnik odmeril zelo skop razvojni čas. KotOR 2 je bil bolj temačen in ambiciozen naslov, ki pa je zaradi pohitrenega razvoja trpel zaradi poplave hroščev in izrezane vsebine, zato ocene kritikov niso bile tako visoke, čeprav so vsi priznavali neverjeten potencial, ki ga je kazal ta naslov.
In pri drugem delu iz leta 2004 se je zgodba te franšize tudi ustavila in čeprav je EA leta 2011 izdal MMO The Old Republic in je ta vseboval dokaj močne štorije, to ni bil enoigralski RPG z dobro spisanimi stranskimi liki in privlačno zgodbo, ki sta bila pečata prvih dveh delov.
Zakaj torej zdaj pišem o tej igri osmrtnico, čeprav je bila leta 2021 najavljena predelava prvega dela? Odgovor je preprost: vse od najave predelave smo igralci prejemali same slabe novice in zdaj se zdi, da je projekt praktično mrtev in samo še čakamo na uradno besedo iz strani novega založnika Embracer.
Na predelavi je najprej delal studi Aspyr, ki je pred tem obe igri predelal za telefone in konzolo Nintendo Switch, tako veliki predelavi pa očitno ni bil dorasel, zato naj bi jim bil razvoj vzet iz rok in zaupan studiu Saber Interactive. Težave v razvoju so sicer samo govorice, a slabi znaki so se začeli kazati tudi drugje: Sony je denimo iz svojega YouTube kanala umaknil originalni dražilnik, omembe igre pa je očistil iz vseh svojih družabnih omrežij.
Pri zadnjem finančnem poročilu je nekdo Larsa Wingeforsa, direktorja Embracerja, povprašal o statusu te igre, ta pa je odvrnil, da karkoli reče glede te zadeve postane predmet naslovnic člankov, tako da je to njegov edini komentar. Ne sliši se ravno dobro in da so stvari res kritične je v nedavnem Giant Bomb podcastu potrdil novinar Jeff Grubb, ki je izjavil, da na tej igri trenutno nihče več ne dela in da se razvoj ni preselil k kakšnemu tretjemu studiu. Prav tako je slišal, da Sony noče imeti s tem naslovom nobenega opravka, tako da se jim je očitno Embracer hudo zameril ali pa je že ustvarjeno delo bilo tako zanič, da Sony v njem ne vidi več nobene rešitve.
Podjetje OpenAI, ki na področju razvoja umetne inteligence velja za najbolj napredno in je preko pogovornega bota ChatGPT in ustvarjalca slik DALL-E umetno pamet prineslo v dnevne sobe navadnega človeka, se je tekom vikenda soočilo z ogromnimi pretresi, ki so bili tako siloviti, da razsežnost njihovih posledic še niso znane.
V petek je namreč upravni odbor odpustil direktorja Sama Altmana, ki je bil hkrati ustanovitelj tega podjetja. Stvar je bila povsem nepričakovana, edino uradno pojasnilo odbora pa je bilo, da “Altman ni bil povsem odkrit pri svoji komunikaciji”. To se sliši, kot da naj bi Altman lagal odboru in hitro so se začele razne teorije, kaj se je točno dogajalo v ozadju, da je sploh prišlo do te situacije. Spletna stran Bloomberg je denimo poročala, da naj bi Altman želel spremeniti vizijo podjetja, ki je bilo zasnovano kot neprofitabilno in za njihovimi hrbti naj bi sklepal razne pogodbe, ki bi nato spočele alternativno podjetje, to pa bi nato delalo na čipovju, ki bi poganjalo umetno inteligenco. Odbor se s tem ni strinjal, zato ga je odpustil, s tem pa je sprožil celo kaskado dogodkov.
Sam and I are shocked and saddened by what the board did today.
Let us first say thank you to all the incredible people who we have worked with at OpenAI, our customers, our investors, and all of those who have been reaching out.
Altman je bil namreč v podjetju hudo priljubljen, zato je velik del zaposlenih zagrozil, da bodo z njim odšli tudi drugi talentirani zaposleni. V podporo mu je stopil tudi Greg Brockman, ki je bil ravno tako soustanovitelj podjetja OpenAI in je v njem deloval v vlogi predsednika. Greg je tako kot Altman zapustil pisarne, upravni odbor pa je hitro začutil pritisk ne samo zaposlenih, ampak tudi Microsofta, ki je v OpenAI zlil milijarde dolarjev in je ravno v tranzicijskem obdobju, kjer njegovo umetno pamet pari s svojimi lastnimi izdelki kot je operacijski sistem Windows in iskalnik Bing.
Satya Nadella, trenutni vodja Microsofta, je bil ob novici, da je bil Altman odpuščen, povsem šokiran in bil je eden od glavnih akterjev, ki so začeli na upravni odbor pritiskati, da naj Altmana na vse načine pripeljejo nazaj. Altman je bil pripravljen na pogovore, a eden od pogojev za njegovo vrnitev je bil, da se zamenjajo vsi člani odbora, ki so bili zaslužni za njegovo odpustitev.
Zdelo se je, da se bo to tudi zgodilo. Odbor je v vmesnem času na mesto direktorja posadil Miro Murati, ta pa se je sama zavzemala za vrnitev bivšega šefa, to podporo pa je javno priznala. Altman je bil prepričan v svojo zmago in je na X-u tudi delil sliko, kjer drži značko, ki ga označuje kot obiskovalca prostorov podjetja OpenAI, nad njo pa je pripisal, da je to prvič in zadnjič, da bo na tej lokaciji označen kot zgolj obiskovalec.
A samo nekaj ur nazaj se je zgodil nov preobrat. Odbor namreč ni odstopil ampak je na mesto direktorja posadil Emmetta Sheara, ki je nekoč isto vlogo zastopal pri Twitchu. Sam Altman tako ostaja odpuščen in kakšna bo njegova nadaljnja pot ostaja neznanka, Microsoft pa je prav tako pošteno jezen, saj je preko zamenjave odbora na te sedeže želel posaditi nekaj svojih ljudi, zdaj pa se jim je očitno ta priložnost izmuznila.
Satya se je očitno sprijaznil z odločitvijo odbora in preko X-a je napovedal nadaljnje sodelovanje z OpenAI-jem, Sam Altman in Greg Brockman pa se bosta preselila k Microsoftu, kjer bosta novo ekipo, ki se bo ukvarjala z razvojem umetne inteligence.
Ko je igra že v napovednikih videti katastrofalno to pomeni, da bo ob izidu videti še slabše. Razvijalec namreč v promocijske videe zapakira tiste najboljše in najbolj razburljive scene, ki so pazljivo režirane na način, da se ja ne bi kje pokazal kakšen hrošč ali pa nepopolna animacija. In če že pri kreiranju napovednika vidimo takšne stvari to pomeni, da je to preprosto tisto najboljše, kar lahko igra ponudi, zato lahko z zadržanim dihom pričakujemo končni izdelek, ki bo zagotovo za magnitude hujši.
Po tem pravilu se ravna tudi nedavno splavljena igra The Walking Dead Destinies, ki jo po licenci stripov Živi mrtveci izdelal studio Flux Game Studio. Igra je v bistvu zunaj že vse od 7. novembra, a šele zdaj so se po spletu razširili igralni posnetki, ki kažejo katastrofalno stanje igre.
Destinies ima sicer zanimivo idejo, saj se zgodba ravna po tisti, ki smo jo videli v televizijski seriji, igralcem pa ponudi možnost alternativnega razpleta dogodkov. Igranje sestavljajo tretjeosebne stopnje, kjer nabiramo surovine in se preko nerodnega pretepanja in skrivanja poskušamo otresti nemrtvih, v določenih vmesnih sekvencah pa preko pomembnih odločitev vplivamo na razplet dogodkov. Zgodba se lahko tako odvije drugače kot pa smo jo videli v seriji, kar zna biti dejansko zanimivo za vse oboževalce, ki jih je od vedno zanimalo, kaj bi se zgodilo, če rasističnega Merla takrat Rick ne bi z lisicami ujel na streho in kakšen bi bil lahko alternativni razplet spopada med Rickom in Shanom.
Igra se teh razpletov celo drži, tako da lahko tekom kampanje ubijete določene like in pustite pri življenju nekatere druge. Žal pa vse skupaj pade v vodo zaradi katastrofalnih animacij, ki so videti povsem amatersko in nedodelano, včasih pa jih sploh ni. Internet se norčuje iz določenih sekvenc, kjer razvijalec očitno ni imel časa, da bi te spočel, tako da slišimo samo glasovno igranje, medtem ko se pred nami v slogu PowerPointa menjajo razne slike.
Kakor je stvar videti grozno sem še vedno mnenja, da si letošnjo lovoriko najslabše igre leta zasluži Skull Island: Rise of Kong, ki je res videti kot povsem zgrešen izdelek, ki ga je po sili izdelalo kup zdolgočasenih študentov, medtem ko Destinies vsebuje vsaj zanimivo idejo, glasovno igranje pa celo ni povsem za odmet. Vendar pa si stvar niti približno ne zasluži 50 €, ki jih od nas zahteva založnik GameMill Entertainment, to pa je ravno tisti založnik, ki stoji tudi za prej omenjenim katastrofalnim Skull Islandom.
Razvijalec Naughty Dog je sprožil veliko debat in polemik glede svoje predelave The Last of Us Part 1, ki je v bolj moderno podobo spravila originalno igro iz leta 2013, ki je bila grafično še vedno videti dobro in takšne nadgradnje niti ni potrebovala. Igralci so se hitro začeli šaliti, da bi bilo nemara dobro, da bi predelavo doživela tudi druga igra, ki je te dni stara vsega tri leta in je še vedno ena od najbolj grafično impresivnih izkušenj, kar sem jih do sedaj videl.
Vendar pa je nekdo ta hec pri razvijalcu vzel zares in tako je Naughty Dog pred kratkim napovedal čisto pravo predelavo, ki nosi uradni naslov The Last of Us Part II Remastered.
S to obnovo namerava razvijalec igro prirediti za vse pritikline sodobne konzole PlayStation 5 in čeprav je Naughty Dog igri, ki je originalno izšla samo za PlayStation 4, naknadno dodal popravek, ki je odklenil sličice na sekundo, tako da smo na novodobni konzoli uživali v boljši izkušnji, je še vedno mnenja, da lahko doda kar nekaj nadgradenj, ki bi lahko izkušnjo pripeljale na naslednjo stopnjo.
In te nadgradnje so dejansko konkretne. Najprej je treba izpostaviti grafično plat, ki bo pridobila bolj podrobne teksture, bolj realistično svetlobo in boljše sence, meja izrisovanja pa bo tokrat večja, tako da bodo tiste porušene zgradbe v daljini zdaj bolj detajlne. Na voljo bosta dva grafična načina:
Fidelity – ločljivost 4K
Performance – ločljivost 1440p, ki bo nato razpotegnjena v 4K
Poleg grafičnih izboljšav bo tu še polna podpora kontrolerjem DualSense, tako da bomo zdaj napenjanje loka zares začutili pod prsti, nalaganje stopenj pa bo zaradi hitrega diska tokrat bliskovito hitro.
Potem je tu nova vsebina, kjer bo prednjačil nov igralni način No Return. Gre za roguelike avanturo v kateri bomo prevzeli nadzor nad liki, ki prej nikoli niso bili igralni, z njimi pa se bomo spustili skozi serijo naključnih spopadov proti zombijem, ki nas bodo napadali v valovih. Na nas je da poskušamo preživeti čim dlje, naše rezultate pa bomo nato lahko na lestvici primerjali z drugimi igralci. Vrača se tudi igralni način Speedrun Mode, ki je bil prisoten tudi pri predelavi prvega dela, tako kot tam pa se bomo lahko uvrščali na lestvico igralcev, ki so kampanjo zaključili najhitreje.
Prvič bomo lahko skočili v igranje nekaterih stopenj, ki so bile v razvoju, a nato niso prispele v finalni produkt. Stopnje tule še vedno ne bodo dokončane, a za oboževalce bo to vseeno zanimiv pogled v zakulisje, ki ga bodo s svojim komentarjem obogatili še glasovni igralci Troy Baker, Ashley Johnson in Laura Bailey, tem pa se bosta pridružila še vodja zgodbe Halley Gross in režiser Neil Druckmann.
Potem so tu še druge zanimivosti. Brenkanje po kitari zdaj ne bo zaklenjeno na samo eno igralno sekvenco, saj boste preko načina Guitar Free Play igrali na različne instrumente in to v vlogi različnih likov, te pa boste lahko preselili na različne lokacije v igri in si tako ustvarili ultimativnega kantavtorja postapokaliptične Amerike.
The Last of Us Part 2 je imel že z originalno izdajo veliko možnosti za ljudi s posebnimi potrebami, Remastered pa bo preko kontrolerja DualSense igralcu lahko sporočil, s kakšno intonacijo trenutno govori kaka oseba.
Dobra novica je tudi to, da bo Naughty Dog za lastnike originalne kopije igre iz konzole PlayStation 4 omogočal poceni nadgradnjo na novo verzijo, ki bo stala 10 €. Večina bi si verjetno želela brezplačne nadgradnje, a dejansko je razvijalec prinesel dovolj vsebine, da je ta znesek upravičljiv.
The Last of Us Part II Remastered se bo rodil 19. januarja 2024, na voljo pa bo samo za konzolo PlayStation 5, o PC verziji pa zaenkrat ni nobenih informacij.
Originalni Half-Life iz leta 1998 ta teden praznuje že svojo 25. obletnico, kljub svoji starosti pa je igra še danes vredna igranja, saj je bila ob svojem izidu revolucionarna in je pobrala toliko nagrad za najboljšo igro leta, da se ji je po uspehu približal šele Half-Life 2, ki smo ga nato dobili leta 2004.
V čast te obletnice razvijalec Valve podarja brezplačne kopije prve igre in to vsakemu, ki skoči na Steam preko naslednje povezave in si tam stvar aktivira na svojem računu. Časa za to nimate več veliko, saj se ponudba izteče že danes, 20. novembra ob 19.00.
The Half-Life 25th Anniversary Update brings back a bunch of long-lost content, including the "Half-Life: Uplink" standalone demo, launch day main menu, and old deathmatch maps created by the original team, plus brand new deathmatch maps made by current Valve level designers. pic.twitter.com/PUWBmnUmm4
Valve pa se ni samo zadovoljil samo z eno brezplačnico, ampak je ta 25 let stari naslov dodobra tudi nadgradil. Impozantnih grafičnih nadgradenj tule sicer ne boste našli – za to je bolje preigrati ločen naslov Black Mesa, ki v novejši pogon predela celotno izvirno kampanjo – a vseeno je razvijalec priskrbel svojo verzijo ultimativne različice te igre. Popravil je nekaj hroščev, dodal podporo za široke zaslone, izboljšal uporabniški vmesnik ter primaknil še uradno podporo za kontrolerje. Ta prenova je igri dodala dovolj funkcionalnosti, da si je prislužila značko Steam Deck Verified, tako da jo zdaj lahko v celoti lahko preigrate na svoji prenosni napravi Steam Deck, ki je nedavno prejela svojo nadgradnjo in to na bolj barvit OLED zaslon.
Poleg teh popravkov je Valve dodal nove večigralske mape, omogočeno pa je bilo tudi preigravanje ločene kampanje Uplink. Uplink v bistvu ni ravno neka druga kampanja, kot sta bila to denimo dodatka Opposing Force in Blue Shift, ampak demo za originalni Half-Life, ki smo ga njega dni dobivali na CD-jih ob igričarskih revijah. Vendar pa je zadevo še vedno smiselno preigrati, saj notri najdemo stopnje, ki nato niso bile na voljo v polni različici igre.
Za konec je Valve priskrbel še posebni dokumentarec, ki je na kup zbral tistih nekaj najbolj pomembnih glav, zaslužnih za to 25 let staro mojstrovino. Uro dolg video je za ogled na voljo preko YouTuba in bo zanimiv vsakemu pravemu oboževalcu te igre, saj se dotakne praktično vseh vidikov razvoja in iz njega se da izluščiti marsikakšno zanimivo podrobnost kot je denimo dejstvo, da je za vse teksture znotraj igre poskrbel samo en samcata ženska z imenom Karen Laur.
Kaj čaka Half-Life v prihodnosti ne ve nihče in že davno tega smo obupali nad pravim tretjim delom, čeprav je sušo vsaj malce nadomestila igra Half-Life: Alyx. Bomo pa v prihodnosti dobili znatno grafično posodobitev za drugi del, ki je že v dražilniku bila videti naravnost fantastično.
Football Manager 2024 je mešanica sanj in resničnosti, kot bi jedel čokolado s poprom – sprva je čudno, a potem ugotoviš, da je nekaj prav posebnega. Gre za že dvajseto igro v najbolje prodajanem franšiznem nizu, ki je desetletja prevladoval v svojem trgu. Po lanski razočarani izkušnji z Football Managerjem 2023, ki je bil ocenjen najslabše od vseh nogometnih menedžerjev v zadnjih petih letih na Metacriticu, so pri Sports Interactive obljubili, da se bodo popravili. In kdo bi rekel, res so se.
Pogosto se zdi, da Football Manager vsako leto naredi le majhne korake, s komaj dovoljšno spremembo, da upraviči nadaljevanje in ohrani zvestobo oboževalcev. Vendar so tokratne izboljšave na področju realizma ter nadgrajene grafike kar velik korak naprej. Skupaj s presenetljivo količino novih funkcij prekinejo ta niz in nas nagradijo z eno najboljših nogometnih simulacij doslej.
Razvojna ekipa: Sports Interactive Založnik: SEGA Platforme: PC, PS4, PS5, XSX, XO, NS Steam:Povezava Datum izida: 6. november 2023 Cena: 59,99 €
Zvrst: Športna simulacija
Pamet v roke in oči na pašo
Miles Jacobson, vodja studia, je priznal, da so lani “zajebali” stvari, toda letos nas je presenetil z ljubezenskim pismom franšizi. Res, igra prinaša nekaj prepotrebne svežine, dovolj, da pozabiš na lanske frustracije in se zaljubiš v igro, kot da bi se zaljubil v najboljšega prijatelja po tem, ko si ga lani zasovražil, ker ti ni hotel dati denarja za burek.
Moram priznati, da sem bil sprva skeptičen glede obljub razvijalcev, vendar sem bil prijetno presenečen nad doživeto izkušnjo. Tako sem se odločil, da se poglobim v igro, raziščem vse novosti in delim svoje mnenje glede te neverjetne izkušnje za vsakega zagrizenega ljubitelja nogometa.
Dve od najopaznejših sprememb novega nogometnega menedžerja sta pametnejša umetna inteligenca in izboljšana grafika. Končno se zdi, da so naredili več kot le kozmetične popravke, kar daje igri nov zagon. Grafika je boljša, vendar še vedno opazimo nekatere čudaške animacije. Občasno izgleda, kot da bi igralci imeli mišice, polnjene z betonom. Kljub temu je to morda le predjed tega, kar nas čaka z novim Unity motorjem naslednje leto.
Velik poudarek so letos dali izboljšanju prestopnega trga, in rezultati so očitni. Umestili so več inteligence v umetno inteligenco, ki zdaj sprejema bolj inteligentne in realistične odločitve. Pogajanja so težja, klubi pa zdaj zares izbirajo igralce, ki se prilegajo njihovi strategiji. Sprva se to sliši kot slaba novica, vendar v praksi pomeni bolj avtentično izkušnjo, ki te vedno drži na trnih.
Izboljšave prodaje in kupovanja igralcev
Preizkusil sem tudi novo funkcijo posrednika pri prodaji igralcev, ko sem skušal prodati odvečne igralce pri Bristol City. Naivno sem pričakoval, da bom z lahkoto zaslužil gore denarja, a igra me je hitro spustila nazaj na realna tla.
Posrednik je hitro in učinkovito pomagal pri nekaterih poslih, vendar ni šlo za čudežnega dečka, ki bi kovčke napolnil s 500 € bankovci. Čeprav bi bilo lepo, če bi ta funkcija veljala tudi za posojanje igralcev, sem bil zadovoljen z njeno učinkovitostjo pri prodaji odvečnih igralcev. Na žalost sem moral posoditi nekatere igralce, ki jih nisem mogel prodati, kar kaže, da umetna inteligenca ne kupuje več vsakega dostopnega igralca, temveč izbira glede na potrebe kluba. To pa pomeni, da moramo menedžerji postati bolj premišljeni pri prestopnih odločitvah.
V teh izzivih na trgu so neposredni pogovori z agenti igralcev, kar je sicer nezakonito v pravem nogometu, a v igri se zdi povsem sprejemljivo. Agent ti direktno pove, ali je igralec zainteresiran za prestop in kakšne pogoje želi v svoji pogodbi. To prihrani veliko časa, kar je dobrodošlo, saj je igra že tako časovno potratna.
Vendar pa igralski trg še vedno ni brez napak. Doživel sem situacijo, ko mi je Man City pošiljal ponudbe za nakup igralca, ki sem ga že prodal, kar je povzročilo zmedo in zavlačevanje v prestopnem roku. Tudi nekateri izkoriščevalski triki so še vedno prisotni, na primer kratki koti, ki skoraj vedno privedejo do strelov na gol.
Taktične izboljšave na zelenici
Glede taktičnih in igralnih vidikov igre sem bil navdušen nad dodatkom nove vloge igralca, in sicer Inverted Fullback. Ta vloga omogoča, da se bočni branilec premakne v osrednji vezni vrsti, ko je žoga na nasprotni strani igrišča, medtem ko se drugi igralci ustrezno umaknejo. To ti omogoča posnemanje sloga menedžerjev, kot je Pep Guardiola, vendar je celoten koncept pozicijske igre še vedno v razvoju. Sanjam o dnevu, ko bom lahko nastavil sekundarno formacijo, ko moja ekipa nima žoge, kar bi dodalo še en realističen vidik taktiki.
Vendar pa je razvijalec uspešno popravil zastarele aspekte igre, kot so koti in prosti streli, kar je velik plus. Novo oblikovanje “set-piecov” je preprosto za nastavitev, saj umetna inteligenca zdaj samodejno prilagaja postavitve glede na veščine posameznega igralca. To je močno olajšalo postopek nastavljanja podrobnejše taktike in petnajstminutno delo je postalo petminutni sprehod skozi nastavitve.
Posebno sem bil zadovoljen tudi z novo opcijo trenerjev za kote in proste strele, saj to odraža sodobno stvarnost v svetu nogometa. Novosti niso samo realistične, ampak tudi dodajajo kakovost igri, saj je veliko tekem odločenih s pomočjo kotov in prostih strelov, igra pa to zdaj dosti bolje odraža.
Trn v metaforični grafični peti
Glede na vizualni izgled gojim mešane občutke. Na eni strani so igralci in igrišče videti privlačnejši, z nekaj izboljšavami v animacijah igralcev in teksturi igrišča. Gibanje žoge in določeni gibi igralcev so veliko bolj avtentični kot prej, čeprav v veliki meri še vedno gre za isto stvar, ki nam je poznana.
Toda na drugi strani še vedno opažam nekaj togosti pri teku igralcev, kot da imajo pošten “muskelfiber”, in tako igralci kot gledalci še vedno izgledajo kot liki iz starejših animacij na YouTube. Čeprav so udarci boljši, obrambe vratarjev še vedno izgledajo nerodno. Kljub temu, da težave s grafiko trajajo že vrsto let, gojim upe, da bo to naslednje večje področje izboljšav z novim Unity motorjem. Videli bomo, kaj bo prinesla prihodnost, a dotlej bo Football Manager 2024 več kot potešil želje vsakega, ki se pred ekrani rad kritizira trenerja njegove najljubše ekipe.
Razsodba
(+) Izboljšana umetna inteligenca, sploh na prestopnem trgu: (+) Nova funkcija posrednikov pri prodaji igralcev (+) Pogovori z agenti igralcev (+) Izboljšave na področju set-piecov (+/-) Mešani občutki glede grafičnih izboljšav (-) Hrošči in izkoriščevalske prakse
Naslov članka zna biti lastnikom konzol PlayStation 5 nekam smešen, saj je lastnikom teh že privzeto, da se kontrolerji in druge naprave, ki jih priklopimo gor, že privzeto polnijo, a stvar je na PC-ju malce drugačna. Svet računalnikov je namreč bolj odprte narave, kar je en del njihove privlačnosti, vendar pa ta raznolikost strojne opreme hkrati tudi pomeni, da ima vsak PC malce samosvoje obnašanje zaradi katerega je treba včasih pogledati pod pokrov.
Tema tokratnega članka se tiče USB vhodov, ki pri nekaterih služijo tudi za napajanje brezžičnih mišk, tipkovnic in slušalk, ti vhodi pa se vedno ne obnašajo ravno tako kot bi si želeli. PC nekaterim namreč služi oziroma bi lahko služil tudi ko je ugasnjen, saj bi nekateri njegovo mirovanje skozi noč rad izkoristili za polnjenje brezžične periferije, nakar presenečeno ugotovijo, da se ob izklopu računalnika ugasne tudi dobava elektrike do vhodov USB, kar pomeni, da je polnjenje onemogočeno. Spet drugim dela težave ravno ta funkcija, kjer ob izklopu računalnika USB-ji še vedno obratujejo, to pa pomeni, da se bodo svetile tudi razne RGB tipkovnice in polnilci kontrolerjev, kar, če je vaš PC v isti sobi kot postelja, hudo zmoti nočni spanec.
Kako torej prilagoditi obnašanje računalnika, da bo ustrezal vašim zahtevam? No, postopek je relativno preprost in ga na lep način oriše YouTube kanal “Mike’s unboxing, reviews and how to“. Bo pa treba za vklop oziroma izklop funkcije dobavljanja elektrike do vhodov USB malce zavihati rokave, kar pomeni, da bomo najprej morali skočiti v nastavitve BIOS-a.
Dostop do tega je odvisen od matične plošče, vendar splošno velja pravilo, da ob zagonu računalnika neprestano pritiskate tipko “Delete”, dokler se pred vami ne pojavi BIOS zaslon. Stvar je malce drugačna pri prenosnikih, kjer ne velja eno univerzalno pravilo, zato se je najbolje poslužiti malce daljšega postopka, ki pa bo na koncu deloval tako na PC-jih kot tudi prenosnikih.
Postopek je na Windows 10/11 sledeč: pritisnite tipko “Start”, nakar izberite “Nastavitve”, potem pa levo zgoraj izberite zavihek “Sistem”. Nakar pri opciji “Napredni zagon” kliknite “Znova zaženi zdaj”. Računalnik se bo zdaj ponovno zagnal in se ustavil pri novem zaslonu, kjer izberete “Odpravljanje težav”, nato “Dodatne možnosti”, na koncu pa izberete opcijo “Nastavitve vdelane programske opreme vmesnika UEFI”, nakar samo še ponovno zaženete računalnik.
Če je šlo vse po načrtih ste zdaj v BIOSU, ki ga v novejših inačicah lahko navigirate preko miške. Kot rečeno, vsak BIOS je drugačen, zato se bomo na tem mestu osredotočili na tiste tri najbolj popularne proizvajalce matičnih plošč: ASUS, MSI in Gigabyte.
Pri ASUS-u boste poiskali možnost “Advanced Mode”, ki jo najdete spodaj desno, alternativno pa samo stisnete tipko F7 na tipkovnici. Nakar v meniju zgoraj izberete “Advanced”, nato pa skočite v razdelek “Onboard Device Configuration”. Nakar povsem spodaj izberete možnost “USB power delivery in Soft Off state (S5). To je ta glavna nastavitev, ki omogoča dve možnosti:
Enable – ta poskrbi, da bodo vhodi USB še vedno dobivali elektriko, tudi ko je PC ugasnjen
Disable – vhodi USB ne bodo dobivali elektrike, kar pomeni tudi, da se naprave ne bodo polnile, RGB razsvetljava pa bo ugasnila.
Shranite nastavitve s tipko F10 in ponovno zaženite računalnik in vaš problem bi moral biti razrešen.
Pri BIOS-u podjetja MSI Gigabyte je postopek podoben. Tudi tu najprej poiščite možnost “Advanced”, ki bi morala biti na vrhu zaslona ali pa pritisnite tipko F7 na tipkovnici. Nakar levo kliknite meni “Settings”, nato izberite možnost “Advanced”, nakar skočite pod razdelek “Wake Up Event Setup”. Na koncu izberite možnost “Resume By USB Device”, ki, tako kot v ASUS-ovem primeru vsebuje dve opciji: Enabled priskrbi v vhode USB električni sok za napajanje naprav, Disabled pa naredi ravno obratno. Tudi tukaj na koncu pritisnete tipko F10 preko katere nastavitve shranite, PC ponovno zaženete in že ste si svoj računalnik podredili svojim zahtevam.
Najbolj enostavna sprememba je pri lastnikih Gigabyte matičnih plošč. V BIOS-u skočite v razdelek “Power”, tam pa samo izberite možnost “ErP”, ki je v bistvu funkcija varčevanja z energijo. Obnašanje te je tako malce drugačna od prej omenjenih iz MSI-ja in ASUS-a:
Disabled – izklopi varčevanje z energijo, kar pomeni, da bodo vhodi USB še vedno prejemali elektriko
Enabled – varčevanje z energijo je vklopljeno, kar pomeni, da je dotok elektrike do vhodov USB ustavljen
Tako, to je v bistvu kratek opis vklopa in izklopa te dokaj enostavne funkcije, ki pa lahko igra pomembno vlogo pri vsakdanji uporabi računalnika. Če se morda pri uporabi ne znajdete ali pa posedujete BIOS, ki tule ni naštet, nas lahko za nasvet vedno vprašate pod komentarji.
Oboževalci fantazijskih iger so v začetku drugega tisočletja uživali kot še nikoli prej. Praktično ni minilo leto, da na računalnike privržencev žanra RPG ni izšla neka nova mojstrovina in igralci so se takrat najbolj zabavali znotraj iger Baldur’s Gate 1 in 2, tem pa je družbo delala malce manj prepoznavna serija Icewind Dale, ki je prav tako delovala na pogonu Infinity Engine, le da je v igranje prinesla več bojevanja in malce manj čvekanja.
Te legendarne igre je v zadnjih nekaj letih ponovno obudil razvijalec Beamdog, ki jih je nato prodajal pod oznako Enhanced Edition in na tak način so predelali kopico Infinity Engine iger, z izjemo ene. Icewind Dale 2 namreč nikoli ni dobil takšne uradne predelave in za to obstaja tehten razlog: izvorna koda je bila namreč izgubljena, saj so se za pravice do licence dobrih 20 let nazaj udrihali založniki Interplay, Atari in Wizards of the Cost, v tem času pa je očitno nekdo napačno založil CD-je in tako je koda izginila, brez nje pa Beamdog ni mogel spočeti nadgrajene verzije.
Zato so za delo poprijeli modderji, ki so se združili pod oznako Red Chimera Group, plod njihovega dela pa je neuradna verzija “Enhanced Edition”, ki sicer še vedno deluje na starem pogonu, a s sabo kljub temu prinese bogato število nadgradenj. Icewind Dale 2 je s tem modom bolj kompatibilen za moderne sisteme, ločljivost pa lahko po novem navijete vse do 4K, čeprav se je bolj pametno držati razmerja 1280 x 720m saj drugače ikone in liki postanejo premajhni za uspešno navigacijo.
Poleg tehnoloških nadgradenj so tu tudi igralne spremembe: na voljo je 110 novih urokov, 170 novih magičnih predmetov, po novem pa lahko v svojo ekipo naberete NPC-ji, ki so v originalu samo stali na svojem mestu in jih ni nikoli premamil vonj zaklada bližnje temnice. Pomembna je tudi funkcija Quick Loot, ki omogoča hitro pregledovanje padle opreme nasprotnikov, namesto da je treba klikniti na vsakega posebej.
The Infinity Engine community is 🔥! Congratulations to The Red Chimera Group for finishing their modding project and releasing Icewind Dale 2: Enhanced Edition!🎊
Nad rezultatom moda je navdušen tudi razvijalec Beamdog, ki je dosežke prostovoljne ekipe delil na X-u in jim ob tem čestital za ta ogromen projekt. Navodila glede namestitve najdete na Beamdogovem forumu, igranje pa boste seveda potrebovali originalno kopijo igre, ki se na GOG-u te dni prodaja za slabih 10 €.
Kako inovirati na področju telefonov? S tem vprašanjem si glave belijo največja podjetja tipa Samsung, Apple in Google in razen nadgradenj strojnih specifikacij v zadnjih letih nismo dobili ničesar res revolucionarnega. Podjetje Humane pa je mnenja, da vse te firme samo lenarijo, zato so se sami spomnili rešitve v obliki naprave Ai Pin, ki je resda nekaj dokaj novega, a je stvar tako draga in omejena pri uporabi, da je ne moremo označiti za drugega kot pa traparijo.
Ai Pin je miniaturna naprava v obliki značke, ki si jo lahko nataknemo na sprednji del jopiča ali majice, nakar se spravimo v izzive zunanjega sveta. Ker naprava nima zaslona praktično vso interakcijo opravljamo preko zvočnih ukazov, znotraj značke pa najdemo majhen procesor, ki je zmožen poganjati umetno inteligenco, ta pa zna nato odgovarjati na naša vprašanja, preko 13 MP nameščene kamere pa ji lahko zaukažemo delanje fotografij ali pa snemanje videov. Za razliko od pametnih zvočnikov in telefonov, kjer takšne pomagače sprožimo z besedami “Hey Siri” ali pa “Hey Google” pri Ai Pinu ne rabimo sprožati takšnih zvočnih ukazov, ampak napravo samo pritisnemo v slogu junakov iz Zvezdnih stez in že lahko umetni inteligenci sporočimo, da odgovori na sporočila ali pa da nam obnovi vsa zadana opravila dneva.
Ai Pin bo zmožen tudi projecirati razne informacije preko mini projektorja znotraj naprave, z gestami prstov pa se bomo lahko sprehajali po različnih menijih, tako da si bomo lahko hitro ogledali informacije glede vremena in podobne drobnarije.
Vse to se na papirju sliši super, vendar pa Humane rešuje problem, ki v bistvu ne obstaja. Vse to namreč lahko že zdaj storimo preko telefonov, Ai Pin pa ne pokaže ničesar res takšnega, kar bi človeka takoj pritegnilo k nakupu, tiste funkcije, ki pa jih ima, so presneto zapletene in zamudne. Zakaj bi projeciral neko enobarvno sliko na dlan, če pa lahko vse to naredim na telefonu in to v nekaj sekundah ter s potegom prsta nato dobim še informacije vremena za cel teden? Zakaj bi spraševal umetno inteligenco, da odgovarja na sporočila drugih, če moram vsak ukaz dvakrat potrditi in ga naknadno spreminjati?
Da sploh ne omenimo vse drugih težav takšne naprave. Projeciranje je videti kulsko, a kaj se zgodi, če se nahajam v zelo osvetljenem prostoru ali na soncu? Kako sploh vem, kaj sem slikal oziroma posnel in če je zajeto izpadlo v dobrem formatu? Da sploh ne omenimo dejstva, da se moraš v javnosti pogovarjati s svojo značko, kar hitro skoči v cringe teritorij, hkrati pa ljudem ni ravno všeč, da ima nekdo proti njim ves čas usmerjeno kamero, čeprav ta snema neprestano. Ai Pin je tudi lepa vaba za tatove, ki vam lahko stvar snamejo na tako prefinjen način, da tega sploh ne boste opazili.
Izum je vsekakor zanimiv, vendar pa ta igračka ni poceni. Humane bo naročila začel sprejemati jutri, 16. novembra in očitno je zadeva zaenkrat namenjena samo za ameriški trg. Cena je zasoljena, saj stvar stane 699 $, a to ni edini strošek, saj boste za namene opravljanja klicev in povezovanja na internet preko 5G-ja morali podjetju T-Mobile mesečno plačati še 24 $ drago naročnino.
V bistvu smo presenečeni, da serija The Sims med vsem svojim dolgoletnim obstojem nikoli ni dobila kakšne resne konkurence, saj so se posamične igre in dodatki vedno dobro prodali. Založnik EA za četrti del še vedno izdaja nove posodobitve in vsebino, pridno pa dela na čisto pravem nadaljevanju The Sims 5.
Slednje pa zna prvič v zgodovini dobiti močno konkurenco. V ta žanr se je namreč podal tudi založnik Krafton, ki je najbolj znan po svoji battle royale streljačini PUBG, preko igre The Callisto Protocol pa so se podali tudi v smer enoigralskih iger. Na najbolj popularnem južnokorejskem igričarskem dogodku G-Star so predstavili igro inZOI, ki je glede na prikazano videti presneto impresivno.
Povsem jasno je, da se inZOI zgleduje po seriji The Sims, a formulo dodobra spremeni na račun hudo realistične podobe, ki je mestoma že tako podrobna, da jo že malce težko ločiš od resničnega življenja. Serija The Sims je od vedno nosila bolj risankasto podobo, zaradi česar se liki nikoli niso čutili kot res žive osebe, ampak bolj kot lutke, ki jim pač upravljamo vsakdan.
Igra inZOI pa je iz drugega testa, saj je Krafton vsem nastopajočim priskrbel tudi napredne animacije, zaradi česar kreganje med osebami mestoma lahko preraste do čisto pravih fizičnih obračunov in ob klofuti lahko postane igralcu kar malce neprijetno. Izražanje čustev je narejeno na presneto realističen način in ko se dva NPC-ja strastno poljubita zna ta interakcija komu pospešiti srčni utrip. Kljub realistični podobi pa se liki med sabo še vedno pogovarjajo v “simščini”, tako da poslušamo kar neke izmišljene besede, saj bi bilo glasovno snemanje vseh teh oseb potrata časa in denarja.
YouTuberka Acottonsock se je dokopala do predčasnega testiranja igre in v zgornjem videu se je dotaknila nekaj največjih pritiklin tega naslova. Ustvarjevalnik likov je zelo obsežen in podroben, bila pa je malce razočarana nad tem, kako so vsi NPC-ji dovzetni za flirtanje in v samo nekaj urah se je že lahko poročila in začela planirati nosečnost, ki je instantna, z dojenčkom pa med odraščanjem ni možno izvajati kakšnih posebnih interakcij, kar je razočaranje. Prav tako ni možno voziti avtov, vas pa lahko ti med neprevidnim prečkanjem cest zbijejo na tla.
Dotaknila se je tudi opremljanja stanovanj in hiš, kar je še en pomemben aspekt takšnih iger. inZOI je na tem mestu hudo napreden in je mestoma videti že kot nek urejevalnik tipa Unreal Engine. Vsak kos pohištva bo možno prebarvati in bo modularen, tako da se boste denimo lahko spustili celo v takšne podrobnosti kot je izbira nog postelje in miz. Prav tako je v opremljanje vdelana umetna inteligenca, ki vam zna, glede na vaš ukaz, izrisati unikatne teksture tapet, ki jih nato polepite po stenah.
Igra inZOI zaenkrat še nima napovedanega datuma izida, razvijalec pa bo moral še malce narediti na optimizaciji, saj se igra v uradnem posnetku mestoma grdo zatika. Ime igre je nekam trapasto, vendar pa nosi zadeva ogromno potenciala, tako da bo res zanimivo videti njen spopad z igro The Sims 5, ki prav tako še nima datuma izida.
Originalna Ted je danes star že 11 let in čeprav nekaterim ni bil všeč črni humor Setha MacFarlana, ki je najbolj znan po svoji risani seriji Family Guy, je bila stvar vseeno gromozanska uspešnica, ki je nato leta 2015 pripeljala tudi do drugega filma Ted 2, ta pa žal ni bil tako dobro sprejet, saj so so očitno zaradi memov v treh letih od originala vsi prenažrli podobe porednega plišastega medveda, ki pa lahko govori, preklinja in se zapija, zaradi česar ni tipična otroška igračka.
Pretočni servis Peacock je zdaj mnenja, da je preteklo dovolj časa, da se Ted zopet vrne v naša življenja, zato je preko kratkega dražilnika napovedal njegove nove avanture, ki se vračajo v obliki serije.
Prva sezona bo s sabo prinesla sedem epizod, dogajanje pa se bo vrnilo nazaj v leto 1993. Ted je bil sicer takrat nekako enake velikosti, čeprav nam napovednik namigne, da je bil pliško takrat bolj optimističen glede prihodnosti. Ted bo spremljal odraščanje Johna Bennetta, ki ga je v filmih odigral Mark Wahlberg, v podobi 16-letnika pa bo njegovo vlogo prevzel igralec Max Burkholder, medtem ko bo vlogo mame Susan prevzela Alanna Ubach, ki smo jo gledali v seriji Euphoria, očeta pa bo odigral Scott Grimes, ki je svoje talente pokazal v seriji The Orville. Druščini se bo v vlogi sestre Blaire pridružila igralka Giorgia Whigham, ki je najbolj znana po nastopu v seriji 13 Reasons Why.
1993 Ted, you are going to love the internet.#ted the event series is coming Jan 11 to Peacock. pic.twitter.com/53kDNKNeFs
Vrača se tudi Seth MacFarlane, ki bo zopet svoje glasilke posodil Tedu, pri seriji pa bo sodeloval tudi kot njen soustvarjalec, izvršni producent, režiser in pisec scenarija. Skratka Seth bo tule precej bolj prisoten kot pa pri Family Guyu, kjer že dolgo pride samo uglasiti tiste najbolj pomembne like, medtem ko scenarij in režijo prepusti drugim.
Ted bo premiero doživel 11. januarja 2024 in to samo na pretočnem servisu Peacock. Ta pri nas sicer ni na voljo, je pa do njegove delne vsebine možno dostopati preko servisa SkyShowTime. Če bo ta vključevala tudi novo Ted serijo zaenkrat še ni znano.
Na originalni Outcast imam lepe spomine, saj je bila to ena mojih prvih resnih videoiger, ki me je naučila osnov premikanja po prelestnem in odprtem 3D svetu. Stvarca je izšla leta 1999 in je bila ena prvih iger, ki so se odvijale v resnično odprtem svetu, kar je bilo za tisti čas nekaj unikatnega. A za razliko od igre Half-Life 1, ki je izšel leto pred tem, je Outcast nekako utonil v pozabo in priznam, da se tudi sam nanj spomnim bolj poredko, slabo pa se spomnim tudi glavnega junaka Cutterja Slata, ki se je znašel na tujem planetu Adelpha, kjer je pomagal prestrašenim prebivalcem.
Cutter se vrača tudi v nadaljevanju Outcast – A New Beginning, na katerem dela originalni razvijalec Appeal Studios, v drugem delu pa bo očitno oponašal Marvelove junake, saj bo ves čas nekaj žlobudral in občasno izustil kakšno humoristično opazko, to pa zna hitro postati utrujajoče.
Vendar tema tokratnega članka ni Cutter ampak bojevanje, ki ga bo tule ogromno. Naš junak bo kmalu na začetku avanture naletel na pokalico, ki pa bo vsebovala modularno zasnovo, tako da jo bomo lahko ves čas nadgrajevali in ji odklepali nove načine streljanja. Na voljo bo točno 30 modulov streljanja, tako da bomo v praksi pripravljeni na vsako situacijo, seveda pa bo za primernega sovraga treba preklopiti na ustrezno sejalo smrti.
Raznovrstnost sovragov je videti že v napovedniku nekam ubogo. Nasproti nam bodo stali običajni vojaki, nenormalno veliko časa pa si je v videu rezerviral nek ogromen črv, ki ima seveda zelo ostre zobe in Cutterja premetava na vse strani. Naš junak se ne bo zanašal samo na orožje, saj bo lahko ven potegnil tudi energetski ščit, za tiste težje dosegljive barabeže pa bo prav prišel tudi raketni nahrbtnik, ki bo priročen tudi za hitro prečkanje Adelphe.
Outcast – A New Beginning kljub novem napovedniku še vedno ni izdal datuma izida. Založnik THQ Nordic ni zakoličil niti leta izida, čeprav sumimo, da je glede na prikazano igra dovolj dokončana, da bo izšla enkrat naslednje leto.
Igralci igre Dark Souls ves čas iščejo nove izgovore, da bi se lahko vrnili v preigravanje te mojstrovine, ki je leta nazaj spočela povsem svoj žanr interaktivne zabave. Pri tem največkrat na pomoč priskočijo razni večji in manjši modi, ki lahko povsem spremenijo potek igranja ali pa na nekaterih mestih naredijo samo malenkostne popravke.
Scena moddanja originalnega Dark Soulsa je danes bolj živa kot kadarkoli prej in vsako leto dobimo nekaj novih izgruntavščin, ki nas presenetijo s svojo kvaliteto. Tako je tudi v primeru moda Pixel Souls: Demastered, ki ohrani vse vidike originalne kampanje, le da grafično paleto naredi bolj pikslasto in ta retro izgled dopolni tudi s predelano glasbo in zvočnimi učinki nižje kvalitete, zaradi česar res dobimo občutek, da smo stopili v neko drugo igralno ero.
Animacije pa so še vedno napredne, zaradi česar to mešanje modernega in retro podob na koncu izvrže rezultat, ki nemalo spominja na vikinško igro Valheim. Modder “thegreatgramcracker” je predelal čisto vsako teksturo, ki jo srečamo znotraj igre, šel pa je tako daleč, da je v pikslast izgled spremenil tudi uporabniški vmesnik in izpisano besedilo, za nič od tega pa ni poskrbela umetna inteligenca, ampak je bilo vse spočeto ročno.
Mod je videti res kvalitetno in bi se lahko brez kakšnih posebnih pritožb dandanes prodajal kot košček uradnega DLC-ja. Modder je dobil tudi dovoljenje od YouTuberja illusory wall-a, da v modu uporabi dve njegovi predelani skladbi, ki jih slišimo med sprehajanjem po območju Firelink Shrina in ob srečanju zadnjega šefa, obe melodiji pa sta zdaj 8-bitni, kar še pridoda k občutku, da res igramo neko moderno verzijo igre iz konzole NES.
Pixel Souls: Demastered si lahko snamete iz spletne strani Nexus Mods, pred namestitvijo pa si preberite obširna navodila. Mod je na voljo samo za verzijo igre Dark Souls Remastered, avtor pa opozarja, da bi zadeva sicer morala delovati tudi v večigralstvu, a da je morda na začetku najbolj pametno igrati brez povezovanja na strežnik, dokler zadeva ni dodobra testirana.
O slovenskih YouTuberjih oziroma streamerjih na splošno se v Sloveniji bolj redko piše. Največkrat jih kakšen večji medij tipa 24ur omeni takrat, ko se nek novinar, ki še živi v kameni dobi, spomni napisati članek z naslovom: “Tale YouTuber s svojim delom dejansko služi!”, kot da slednje ni bila praksa že zadnjih deset let. Slovenske YouTuberje se omeni še bolj poredko in navadno se o njih spiše kakšna beseda, ko nekdo spočne naraščaj.
Splošno gledano pa so streamerji pri nas še vedno zapostavljeni in če se o njih že nekaj spiše, jih ne bo nihče kritiziral in o njih spisal žalo besedo. Zato toliko bolj preseneča nedavni članek spletne strani Ljubljanainfo, ki se je kar konkretno spravila nad početje popularnega streamerja Perota Martića in ga obtožila, da s svojimi prenosi v živo mladoletne gledalce spodbuja k igranju iger na srečo.
Perota na naši strani sicer dobro poznamo, saj je v preteklosti spočel več tekmovanj in resničnostnih šovov, o teh pa je bilo mestoma silno zanimivo pisati, saj je tip na slovenskih trg prinesel še kaj drugega kot pa dolgočasno preigravanje Fortnita. Še vedno se veliko ljudi spomni njegove vojne s še enim streamerjem Dinottijem, nazadnje pa smo o njem pisali ko je pri sebi gostil vplivnico Denise Dame. Slednje se je zgodilo dobri dve leti nazaj, Denise pa je od takrat naredila nekaj plastičnih operacij in zdaj v Srbiji snema čisto prave pornografske filme.
Pero pa je med tem časom še naprej delal na svoji YouTube vsebini in pred kratkim je spočel novo serijo posnetkov Trollgambler. In ravno ob to se je spotaknila spletna stran Ljubljanainfo, ki je zapisala, da ti posnetki niso nič drugega kot pa spodbujanje mladoletnih gledalcev, ki naj bi sestavljali večino Perove publike, k igranju iger na srečo. Članek je pri tem priznal, da imajo prenosi v živo jasno zapisano, da se tega igranja lahko lotijo samo polnoletni, a da naj bi si Pero s tem samo ščitil lastne interese, saj je njegova primarna naloga napeljati čim več gledalcev, da se registrirajo in zapravijo gore denarja. K temu je še dodano, da ima Pero najbrž podpisano posebno pogodbo s spletnim kazinojem, ki njegove poskuse igre na srečo priredi, tako da je njegovo igranje precej bolj dobičkonosno kot pa tista izkušnja, ki jo dobijo navadni igralci.
To so dokaj hude obtožbe, ki bi znale pri živčni slovenski zakonodaji, ki je začela preverjati vsako minuto delovnega časa, sprožiti tudi kakšno inšpekcijo zato preseneča, da jo je spletna stran LjubljanaInfo zapisala, saj za svoje obtožbe nima nekih dokazov. Igranje iger na srečo pred kamero sicer na svetovni ravni niso nič novega in nekateri od njih res dobro služijo. En bolj znanih promotorjev takšne vsebine je xQc, ki sam priznava, da je odvisnež od kockanja, po tej vsebini pa so zdaj začeli posegati tudi drugi YouTuberji. Stvar je namreč hudo dobičkonosna, saj lastniki teh virtualnih kazinojev zelo radi mastno podplačajo streamerje (tudi naša stran je v zadnjih letih prejela več takšnih ponudb za oglaševanje sumljivih stavnic in kazinojev), nekateri od teh pa so v zadnjem letu začeli beležiti padce prihodkov od navadnih prenosov v živo. K padcu ogledov je botrovalo več faktorjev, a najbolj je zabolelo tiste, ki si kruh služijo na YouTubu in imajo mlajše gledalce: ti odrastejo in denar od donacij raje zapravijo za lastne namene, nova generacija pa zdaj raje gleda v TikTok kot klasične platforme tipa YouTube in Twitch. Dodajo k temu še draginjo, ki pomeni, da prejšnji zneski donacij ne pomenijo več toliko kot prej in hitro se znajdeš v situaciji, ko moraš spočeti prenose v živo, ki si jih v bistvu ne želiš, a v sili hudič še muhe žre.
Vsebine igranja iger na srečo se otepajo tudi same platforme. Twitch je denimo prepovedal vsebino iz štirih večjih digitalnih kazinojev, zaradi česar se je rodila alternativna platforma Kick, ki je bila spočeta ravno zaradi vsega zaslužka, ki ga prinašajo kazinoji.
Pero ima na svoji uradni strani povezavo, ki vas preusmeri na spletno stran Tsars.com, ta pa ponuja celo kopico iger, ki vam lahko odtuji denar ali pa prinese dobičke. Žal Tsars na spletu nima ravno dobrih ocen: na Trustpilotu nosi porazno oceno 1,5/5, uporabniki pa se pritožujejo, da jim stran enostavno ni hotela izplačati denarja – nekatere od kritik je treba jemati na pol resno, saj nekateri preprosto ne razumejo, kako izkoristiti začetni priliv, ki ga dobijo ob registraciji.
Igranje iger na srečo je stara znanka igričarskega sveta. Največ težav si je nakopal založnik EA, ki je preko franšize FIFA in “loot boxov” zaslužil tako veliko denarja, da se je v EU samo zaradi tega spremenila zakonodaja. Nevarnost namreč ne tiči samo v temu, da nekdo lahko zapravi gore denarja, ampak da postane čisto pravi odvisnež od iger na srečo, kar je v bistvu duševna bolezen. Pri nas se s takšnimi zadevami ukvarja spletna stran MladiHazarder, ki ima posebno sekcijo strani rezervirano za hazardiranje na spletu.
Pričakovanja za igro Suicide Squad: Kill the Justice League so bila presneto visoka. Na igri namreč dela razvijalec Rocksteady Studios, ki je leta nazaj spočel trojico Batman Arkham iger, te pa so bile tako vplivne, da je njihov stil pretepanja in napadanja sovražnikov iz zasede kopiralo ogromno iger – celo frišni Spider-Man 2 še vedno izrablja nekatere trike, ki jih je leta 2009 prvič predstavil Arkham Asylum.
Prva najava igre pa se ni izšla po načrtih. Rocksteady je po letih razvoja pokazal prvi igralni napovednik in ta je naletel na izjemno slab odziv igralcev. Ne samo, da je igralna formula biti povsem drugačna od Arkham iger in da se četverica junakov igra praktično identično, zadevo je še dodatno potopilo dejstvo, da bo tole “live service” naslov, kar pomeni polno ceno igre, nakar je treba denarce odštevati še za kopico mikrotransakcij. Vse to se je dogajalo aprila letos in zaradi negativnega odziva se je Warner Bros. odločil, da izid igre zamakne na 2. februar 2024, ob tem pa nihče ni dodal kakšnega bistvenega razloga za prestavitev.
In zdaj je jasno zakaj, saj je Rocksteady zagnal prvo epizodo iz nove serije posnetkov Suicide Squad Insider, ki oriše zgodbo in pokaže nekaj malega igranja, od prvega napovednika pa se ni spremenilo nič. Antiheroji Dead Shot, Harley Quinn, Captain Boomerang in King Shark se večinoma še vedno nekako premikajo enako in tudi strelska akcija ni videti nič kaj preveč posebnega. Zgodba pravi, da je Brainiac napadel Zemljo in ekipo junakov Justice League spremenil v zlobce, ki se jim čudno svetijo oči, zato jih mora nazaj v dimenzijo normalnosti spraviti grupa Suicide Squad. Ta na začetku obišče muzej Lige pravičnih, kjer izmaknejo nekaj priročnih onegajev, nakar se spravijo reševati mesto Metropolis, čigar prebivalci so izginili ali pa se spremenili v podložnike Brainiaca.
Od igre zatorej ni za pričakovati, da bo kopirala Arkham igre, saj je tole zdaj postala streljačina, s čimer sicer ni nič zares narobe, le da akcije ni videti ravno nekaj posebnega, nasprotniki pa so videti nekaj povsem nezanimivega. Prav tako je mesto Metropolis med enim kadrom, ko ga junaki samo prečkajo in se ne streljajo, videti povsem prazno, kar je daleč od tega kar so nam predstavili igri Batman: Arkham City in Arkham Knight, ko so ravno grupe zlobnežev, posejanje naokoli, veliko pridodale k atmosferi. Igri Spider-Man in Spider-Man 2 sta nato stvar samo še izboljšali, ko sta mesto poselili s civilnimi prebivalci, zaradi česar se je svet zdel živ in vreden raziskovanja. So pa vsaj vmesne sekvence videti zabavno in za razliko od Marvel izdelkov bomo tule videli več nasilja in celo nekaj preklinjanja.
Razvijalec Rocksteady v novem videu ni omenil prav ničesar glede mikrotransakcij, ki v igro zagotovo še prihajajo, saj je založnik Warner Bros. nedavno potrdil, da bo še več njihovih izdelkov vsebovalo “live service” elemente.
Med igranjem in hkratnem ocenjevanjem igre Alan Wake 2 sem kolebal med mislima, da je tole zgolj povprečna izkušnja in da gre morda za eno boljših iger leta. Tehtnico je na koncu najbolj nagnila naravnost fantastična glasbena točka, ki je jo doživimo v četrtem poglavju We Sing, ki me je ujela povsem nepripravljenega in čeprav navadno ne maram muzikalov, je stvarca tule tako dobro vkomponirana, da sem preprosto moral med preigravanjem te sekvence ves čas na obrazu nositi trapast nasmešek in ta glasbena točka je hitro postala ena od najbolj zapomljivih igralnih izkušenj leta 2023.
Če morda igre Alan Wake 2 še niste preizkusili in se še nameravate spraviti v njeno igranje potem je morda bolje, da tule zaustavite branje članka, saj sledijo manjši kvarniki, ki pa na splošno niso preveč hudi, a opozorilo je kljub temu na mestu.
Poglavje We Sing se odvije med preigravanjem Alanove zgodbe, naš junak pa je takrat še vedno ujet znotraj temačne entitete The Dark Place, ki zelo rada izkrivi realnost in Alana velikokrat pripelje na rob popolne norosti. V enem od takšnih segmentov se znajdemo sredi odrov, nakar se na ogromnih zaslonih začne odvijati muzikal, ki v glavne vloge postavi Alana, njegovega izmišljenega detektiva Alexa Caseyja in voditelja Mr. Doora, vse to pa spremlja odlična rockovska glasbena spremljava benda The Old Gods of Asgard.
Medtem ko Alan na ekranu poje in pleše naš lastni junak poskuša najti izhod, vmes pa se je treba spopadati z navali temačnih entitet, ki lezejo na plano iz vsake špranje. Rezultat je kaotična sekvenca, kjer moramo paziti na strelske obračune, a vmes nam neprestano kradejo pozornost nastopajoči na zaslonih, ki so svojo nalogo opravili naravnost odlično.
Razvijalec Remedy Entertainment je zdaj celotno sekvenco muzikala naložil na YouTube kanal, ki seveda nosi ime The Old Gods of Asgard, tako da si ga lahko v miru ogledamo brez nepotrebnih distrakcij in če vam je bila stvar všeč si lahko celo naročite uradne gramofonske plošče ali pa si stvari dodate na Spotifyju, kjer bodo na voljo od 8. decembra dalje.
Morda se vam bo zdelo, da nastopajoča kitarista in pevca izmišljene skupine The Old Gods of Asgard malce preveč dobro odigrata svoji vlogi, da ne bi bila resnična in prav bi imeli. Skupina je namreč zasnovana po resničnem finskem bendu Poets of the Fall, ki imajo svoj, zelo bogat YouTube kanal, z Remedyjem pa sodelujejo že dolga leta in so se pojavili v praktično vseh njihovih izdanih naslovih.
