Leto 2019 je bilo bolj preprosto in nedolžno, saj nas takrat še ni prizadela koronavirus kriza, splet pa je bil večji vir zabave in malce manjši dejavnik vsakdanjega ustrahovanja. Tistega leta je na sceni tudi eksplodirala punca z imenom Belle Delphine, ki je najprej postala popularna na račun svojega orgazmičnega, animejevsko obarvanega zavijanja z očmi, nakar je napolnila še vse naslovnice spletnih častnikov preko genialnega prodajnega produkta.
I apparently broke one of their ToS, and each time you break a ToS you receive a -$2,500 penalty. So each payment of bathwater that went through was a break of ToS which resulted in -$2,500 every time without me realising. They wouldn’t tell me which PayPal rule I broke and they…
Podjetna Belle je namreč testirala idejo, kaj vse bi oboževalci kupili od nje, zato je skočila v kad, to napolnila z vodo, nakar je to vodo zapakirala v kozarčke in te začela prodajati s cenovno nalepko 35 $. Stvar je naravnost letela iz prodajnih polic in ni trajalo dolgo, da je bila stvar povsem razprodana, Belle pa je preko te prodajne akcije postala pravcata internetna zvezda, kar je bila tudi odlična reklama za njen OnlyFans.
Kar je pri tej punci unikatnega je dejstvo, da vsake toliko povsem izgine iz interneta, nakar se zopet nenadoma pojavi z neko novo bombastično objavo. Belle je pred kratkim za spletno stran Business Insider povedala, da v bistvu pri prodaji kozarčkov kopeli ni ničesar zaslužila. V podcastu The Louis Theroux Podcast je povedala, da je takrat zapakirala okoli 600 kozarčkov dragocene tekočine, kar bi ji moralo nanesti okoli 90.000 dolarjev. Vendar pa ji je nato PayPal ves ta denar preprosto vzel, saj naj bi kršila nek njihov pravilnik, za vsako od teh kršitev pa je morala plačati 2.500 dolarjev. Na koncu je v bistvu naredila minus, saj je morala sama poskrbeti za stroške pakiranja in pošiljanja.
No i sold them for $35 each. But each time a sale went through it counted as a 'break of ToS' which was a $2,500 fine. So before i knew it i lost everything, very quick. Also another fun fact is it cost me $11 dollars to ship ONE PACKAGE to america. you do the math 🙃🔫
Belle je poskušala denar dobiti nazaj, a PayPal njenih pritožb ni želel uslišati, sama pa o tem ni želela govoriti javno. Preprosto je bila zgodba, da je prodala toliko vode iz kopeli, tako odmevna, da ji je sama od sebi delala reklamo, poleg tega pa se je ob norenju interneta presneto zabavala, zato je vse skupaj ohranila za skrivnost. O tem je spregovorila šele nedavno, a to razkritje je brž postalo viralno in o dogajanju je slišal tudi PayPal, ki se je brž spravil zajeziti negativne kritike, tako da je OnlyFans zvezdnici povrnil ves odtujeni denar.
Belle Delphine je od leta 2019 svojo kariero na OnlyFans preselila v čisto prave pornografske vode, vsake toliko pa se še vedno spomni kakšnega novega produkta. Nedavno je začela denimo prodajati realistične lutke, imenovane Belle DOLL-phine, ki so poustvarjene po njeni figuri, nosijo njene lastne obleke in do stranke pridejo zapakirane v rozasto obarvani krsti. Cena zaenkrat ostaja skrivnost. Potem je tule cel seznam igričarske periferije, ki vključuje celo pokrovček tipkovnice, napolnjen z vodo iz njene kopeli, seveda pa je podjetna Belle skočila tudi v smer umetne inteligence in spočela pogovornega bota, ki temelji na njeni osebnosti.
Vse glasnejše so govorice, da bo Microsoft na svoji letošnji prezentaciji Xbox Games Showcase prvič prikazal tudi naslednjo igro razvijalca id Software, za katero se je dolgo govorilo, da bo izhajala iz dolgo speče franšize Quake. Vendar so se zdaj očitno mnenja spremenila in id Software naj bi nadaljeval delo na seriji Doom, za nas pa naj bi pripravljal povsem svež del, imenovan Doom: The Dark Ages.
Govorico je potrdila spletna stran Insider Gaming, a razen imena se o novi igri, če ta res obstaja in bo kmalu razkrita, ne ve ničesar več. Vendar pa je podnaslov The Dark Ages dokaj zgovoren – lani so sredi pravdanja med FTC-jem in Microsoftom na plano prilezli dokumenti, ki so razkrili cel kup še nenapovedanih iger in ena izmed njih se je imenovala tudi Doom: Year Zero. Čisto možno je, da se je naslov igre od takrat spremenil, a v obeh primerih podnaslov namiguje na nek začetek oziroma opis dogodkov, ki so se zgodili pred temi, ki smo jih spoznali v preteklih dveh igrah: torej Doom in Doom Eternal. Leaker Nate the Hate dodatno trdi, da ne samo da je govorica resnična, ampak da bo novi Doom poleg Xbox konzol obiskal tudi PlayStation 5.
To expand upon the report with some additional information:
DOOM: The Dark Ages will be announced at the Xbox Games Showcase next month and will be revealed as a multiplatform release — Yes; it's coming to PlayStation 5. https://t.co/7l0Zxb4vcN
The Dark Ages se sliši dokaj srednjeveško in če se morda spomnite, smo med igranjem Eternala naleteli na kar nekaj duhov starodavnih vitezov. Bi imel id Software dejansko toliko poguma, da bi nov Doom spočel sredi srednjega veka in bi moderno orožarno zamenjale sekire, dvoročni meči in samostreli? Prvoosebnega mečevanja še nobena igra ni naredila res privlačnega, a če bi bil kdo kos tej nalogi je to vsekakor id Software, ki je preprosto mojster ustvarjanja sila dobrega bojevalnega sistema in morda so so si po vseh teh letih zaželeli novega izziva.
Xboxovo konferenco bomo spremljali 9. junija, ob 19.00.
Brcanje virtualne žoge je zelo dobičkonosen posel, kar je leta izkoriščal založnik 2K in je bil že dve desetletji nazaj obtožen, da je vsaka nova iteracija igre FIFA samo nosila drugače obarvan menu, medtem ko je bila igralno zadeva enaka lanskoletni verziji. Nakar je EA še pogruntal, da so igralci pripravljeni odšteti mesečne plače za “loot boxe” in nakupovanje virtualnih kartic FIFA Ultimate Team, ki vam je omogočila sestavljanje perfektne nogometne ekipe, je mesečno prineslo take kupe denarja, da bi lahko verjetno EA osnovno igro ponudil brezplačno, pa bi še vedno zaslužil ogromno cekinov.
Ta zaslužek pa je zahteval svoje žrtve, saj je bilo treba ves čas plačevati tudi pravice do licence imena FIFA, ki je bilo vsako leto dražje, dokler ni EA prerezal popkovine in zagnal svojo lastno serijo nogometnih iger EA Sports FC, ki je lani dobila izjemno obetaven začetek, saj se je EA pohvalil, da je igra v prvem tednu od izida nabrala 11,3 milijona igralcev, medtem ko so za igro FIFA 23 lani v istem času pridobili 10,3 milijona špilavcev. Ločitev založnika tako ni preveč bolela, a to se zna kaj kmalu spremeniti, saj FIFA licenca medtem visi v zraku in zdaj naj bi se do nje dokopal založnik 2K.
2K has secured the official license from FIFA to create the next FIFA video game!
The partnership is confirmed, and 2K will be developing a new football game series.
👀✨ FIFA 2K25 is set to launch this year, just in time for the FIFA World Cup 2K26!
Da 2K in FIFA flirtata o medsebojnem partnerstvu se ve že nekje od začetka tega leta, a leaker MohPlay Inc je šele nedavno potrdil, da je bila pogodba zdaj čisto zares tudi podpisana in da je 2K zdaj postal novi razvijalec FIFA iger. Besede leakerja so morda malce zapretiravane, saj ta trdi, da bo FIFA 2K25 izšla že letos in to ravno ob pravem času, saj bomo naslednje leto gledali svetovno prvenstvo v nogometu in nova FIFA bi bila idealna spremljevalka tega tekmovanja.
More smoke to this. No one is willing to talk to me on the record about it, but we could be getting an announcement of a new partnership sooner rather than later https://t.co/cy6gqGGftl
— Mike Straw of Insider-Gaming.com (@MikeStrawMedia) May 26, 2024
EA bo tako dobil konkurenco in to dokaj močno. 2K je namreč zdaj že prepoznavno ime raznih športnih iger, saj imajo pod prstom licenci za košarkarsko ligo NBA in golf simulacijo PGA, pred kratkim pa so skočili tudi v tenis in to preko igre Top Spin 2k25.
Žal pa je naivno pričakovati, da bo njihova verzija FIFA iger vsebovala manj mikrotransakcij kot pa pretekli naslovi, ki so izšli izpod založnika EA. V bistvu ima 2K v tem pogledu še hujše navade, saj je vsaka iteracija košarke NBA 2K bolj oderuška in prišlo smo do točke, kjer v tistih igrah razvoj kariere brez odštevanja dodatnih evrov preprosto ni mogoč. Kritiki sicer to navado založnika pljuvajo, vendar pa je založniku vseeno in najverjetneje bo te prijeme preselil tudi v svet nogometnih simulacij.
Warhammer 40K: Rogue Trader, najnovejši naslov razvijalca Owlcat Games, je izšel decembra lani in gre več ali manj po korakih predhodnih iger tega razvijalca. To pomeni, da je večino igričarske baze ob izidu očaral s svojo globino naprednih sistemov igranja fantazijskih, oziroma v tem primeru, znanstvenofantastičnih vlog, hkrati pa so igralci dobili zvrhan koš raznoraznih hroščev, ki jih razvijalec pridno odpravlja, a vse to seveda zahteva svoj čas.
Bolj potrpežljivi veterani Owlcat iger zato po izidu pametno počakajo nekaj mesecev, da so pobiti tisti največji žužki, tisti bolj pretkani pa počakajo še kakšno leto po izidu, saj je takrat navadno zaključen razvoj vseh dodatnih DLC-jev. Prvi od teh, Void Shadows, je bil napovedan nedavno in tole bo mesnata razširitev, ki bo ponudila do 15 ur igranja dodatne vsebine.
Void Shadows obljublja veliko, saj nas bo pričakala povsem nova in baje vznemirljiva zgodba, ki jo bomo večino spremljali na krovu lastne vesoljske ladje. V globočinah te se je namreč naselila nova grožnja, ki jo predstavlja kult Genestealer, ta pa naši zvesti posadki kvari preko zlonamerne kode, s čimer predstavljajo resno grožnjo ne samo nam in rodu von Valancius, ampak tudi veri v nesmrtnega Imperatorja.
Česa takšnega na domačih tleh preprosto ne bomo trpeli, zato bo treba te zlikovce odpraviti. Tule nam bo zelo prav prišel nabor novih zaveznikov Death Cult, njihova glavna predstavnica Kibellah pa se bo lahko pridružila v naš nabor spremljajočih kompanjonov in z njo bo moč spočeti tudi osebno razmerje, ki bo kulminiralo v čisto pravi romanci.
Void Shadows izide 8. avgusta in to je šele prvi DLC, ki ga prinaša s sabo sezonska prepustnica te igre. Če bodo tudi vse naslednje razširitve tako obilne, potem nam vsebine ne bo kmalu zmanjkalo, cena pa zaenkrat še ni znana. Igra je trenutno sicer močno znižana: na Steamu si jo lahko pridobite za 34,99 €, enaka cena pa velja za PlayStation različico.
Na operacijski sistem Windows XP marsikakšnega igričarskega veterana vežejo topli spomini in to upravičeno. V zgodovino je zapisan z zlatimi črkami, saj je Microsoft leta 2001 svetu predstavil moderen operacijski sistem, ki se je resnično čutil kot nekaj novega in resnična nadgradnja je prišla šele leta 2009, ko je na svet prilezel Windows 7. Tudi slednji je danes že tako star, da mu je bila ukinjena uradna podpora, a še vedno na svetu obstajajo trmasti uporabniki, ki ga preprosto nočejo zamenjati za kar modernejšega, s tem pa se izpostavljajo nevarnostim interneta.
Kako so te velike je nedavno preizkusil YouTuber Eric Parker, ki se je lotil sila zanimivega eksperimenta. Na virtualno mašino je namestil svežo kopijo operacijskega sistema Windows XP, nato pa je temu izključil požarni zid, nad datotekami pa ni bedel prav noben antivirusnik.
Eric je operacijski sistem zgolj namestil, ga priklopil na internet in nato čakal kot v policijski zasedi. Zagnal ni nobenega brskalnika in kliknil ni na nobeno sumljivo internetno povezavo, a kljub temu je Windows XP sredi preprostega mirovanja na namizju že po 10 minutah prejel prvega trojanca, ki se je v Upravitelju opravil skrival pod imenom “conhoz.exe”, pod opisom pa je pripadal pravopisno nepravilnemu “Microsoft compilation”.
Stvari so od tu šle samo navzdol, saj se je na Windows XP prisesalo še cel kup dodatnih zlonamernih pijavk. Napadalec je na operacijski sistem navlekel cel kup neprijetnih obiskovalcev: vzpostavil je celo FTP strežnik in nov, administratorski račun, kar pomeni, da je imel praktično popoln nadzor nad računalnikom. Seveda je bila ves ta napadalčev trud zaman, saj je ta Windows XP stal na virtualnih tleh in Eric vanj ni vnesel nobenih podatkov, tako da so virusi in črvi zaman iskali kakšen podatek, ki bi ga nato lahko izkoristili za praznjenje bančnega računa.
Eric je na koncu izsledil naslov napadalca, ki je, seveda, izviral iz Rusije. Nakar je ubogi operacijski sistem pregledal preko programa Malwarebytes in odkril kar 8 virusov, ki so se na sistemu zaredili zgolj zaradi tega, ker je bil Windows XP povezan na internet.
Zanimiv eksperiment je tole in lep prikaz nevarnosti, ki se skrivajo po internetu in pred katerimi nas ščitijo vsak dan požarni zidovi in antivirusniki. Spletni nepridipravi imajo dandanes tako napredna orodja, da ta skenirajo internet in nato izvohajo ravno takšne nezaščitene sisteme, ki jih nato lahko instantno začnejo zalagati z zlonamerno programsko opremo. Hkrati Ericov eksperiment lepo pokaže, da brez popravkov in posodobitev stari operacijski sistemi dobijo okužbo zgolj zaradi tega, ker so priklopljeni na internet, zato previdnost uporabnika tule niti ne igra kakšne vloge.
Franšiza simulacij kmetovanja Farming Simulator je izjemno popularna tudi pri nas in to z razlogom. Razvijalec Giants Software je namreč skozi leta te igre samo izpopolnjeval in gradil na preteklih vzpostavljenih temeljih, dokler nismo prišli do izjemno globoke simulacije, ki vam ob vožnji traktorjev, obdelovanju njiv ter razvažanja izdelkov ponudi ure in ure zabave, ta pa je postala tako razširjena, da se je celo preselila v e-športne vode, Logitech pa je začel s prodajo namenskega skupka pedalk, volana in stranskih gumbov.
Farming Simulator 22 je vsemu skupaj dodal še lepo grafično podobo ter ponudil poglobljeno skrb nad živino. Zunanjemu opazovalcu, ki ni nikoli namočil prstov v to franšizo, bi se morda zdelo bizarno, da nekdo lahko zapravi celo popoldne za pozorno obdelovanje virtualnih njiv, a ko enkrat zadevo preizkusiš sam in se začneš ubadati z optimizacijo ekonomske linije za čim večji izkoristek časa in priliv denarcev, ti privlačnost takšne igralne formule postane hitro jasna.
Vsi ti neverneži lahko zdaj digitalno kmetovanje preizkusijo tudi sami, saj trgovina Epic Games ta teden podarja brezplačne kopije igre Farming Simulator 22. Darilca se podeljujejo v sklopu obilne razprodaje, ki se je začela najprej s podelitvijo igre Dragon Age: Inqusition, ki, tako kot Farming Simulator 22, na tem servisu brezplačno še ni bila podeljena.
Če vam je osnovna zadeva všeč, jo lahko nato še nadgradite z nakupom DLC-jev, ki jih ta igra ponuja cel kup, dodatki pa vam prinesejo uradno licencirano mašinerijo različnih proizvajalcev.
Brezplačna podelitev igre se zaključi 30. maja, nakar na spored pride nov, zaenkrat misteriozni naslov.
Activision Blizzard in njegov novi lastnik Microsoft se pripravljata za zagon novega poglavja franšize Call of Duty, ki je bila tista glavna stvar, da se je Microsoft sploh odločil za tega založnika odšteti tako visoke zneske denarja. Call of Duty preprosto mora vsako leto prinesti novo poglavje in čeprav je marsikdo že pošteno sit teh neskončnih nadaljevanj, se vsako od teh tudi presneto dobro proda, govorice pa pravijo, da naj bi letošnji del že na datum izida skočil tudi na storitev Game Pass.
Po nekaj tednih namigovanj in ugibanj je Activision včeraj pokazal prvi dražilnik, nakar pa tudi uradno potrdil naslednji del franšize. In ta se bo imenoval preprosto Call of Duty: Black Ops 6.
Morda je kdo izmed vas presenečen, da je ločena Black Ops serija teh iger napredovala že do šestega dela, a od prvega poglavja je zdaj preteklo že 14 let, kar v dimenziji Call of Duty cela večnost in vsakoletni izidi pripeljejo do takšnega končnega rezultata. V bistvu se serija Black Ops štorijalno začne že leta 2008 z igro Call of Duty: World at War, nakar skozi nadaljnje dele spremljamo zgodbe likov kot so Frank Woods, Alex Mason in Viktor Reznov.
Včerajšnji dražilnik je zelo kratek in pokaže samo gručo ljudi, ki se spravi na goro Rushmore, nakar skozi kamnite obraze ameriških predsednikov obesi napise, ki skupaj tvorijo stavek: “Resnica laže”. Očitno bomo tokrat nastopali v vlogi nekih upornikov in dražilnik, ki zamegli obraze, bi znal namigniti, da se bo Black Ops 6 odvijal v moderni dobi, kar je v nasprotju s prejšnjimi govoricami, da naj bi skočili v začetek devetdesetih, ko se je odvila Zalivska vojna. Spočeta je bila tudi uradna spletna stran, kjer si lahko ogledate dražilnik in brskate po zanimivo zasnovanem katodnem televizorju.
Activision bo o Black Ops 6 veliko več povedal na naslednji Xboxovi predstavitvi, ki se bo odvila 10. junija in za napovednike ter druge dodatne novice je bila organizirana kar ločena predstavitev, ki naj bi trajala nekje eno uro.
Netflix bo iz serije The Witcher iztisnil še dve sezoni, nakar se bo tudi ta saga zaključila, a finalne epizode bodo malce drugačne kot smo jih bili vajeni. Glavni igralec Henry Cavill, ki se je dolgo boril za vlogo Geralta in je na koncu to tudi odlično odigral, se je namreč od serije poslovil že v prejšnji sezoni, saj se je nameraval vrniti v vlogo Supermana, nakar je postal glavni obraz prerojenega Warhammerja. To je bil za tole serijo, ki se v zadnjih dveh sezonah že tako bori s slabimi ocenami, hud udarec in situacijo bo poskušal razrešiti novi igralec Liam Hemsworth, ki je bil kot novi Geralt najavljen dve leti nazaj.
In včeraj smo Liama prvič videli nositi belolaso lasuljo Veščeca in to preko kratkega dražilnika, ki ga je Netflix prilepil na praktično vse svoje družabne kanale. In Liam v novi vlogi ni videti slabo, čeprav je tole res kratki napovednik, sestoječ v bistvu iz enega samega kadra, kjer se Geralt in njegov konj Roach sprehodita skozi meglo, nakar se za njim pojavi senca neke pošasti in končno lahko uzremo Liamov obraz in svetleče oči Witcherja.
Liam Hemsworth je bil v bistvu že ob izidu prve sezone zamišljen in izbran za vlogo Geralta, a mu je to mesto nato prevzel Henry, ki je bil tako strasten do tega projekta, da ustvarjalcem ni ostalo drugega kot pa da mu podarijo nastop. Ob zgornjem dražilniku sem tudi dobil asociacijo na prvo epizodo serije, saj Henryja kot Geralta vidimo v podobnem močvirju, skupaj z zelenkasto barvno paleto in se sprašujem, če je tole res samo naključje ali pa je tole namig producentov o nekakšnem ponovnem rojstvu glavnega junaka. Izvršni producent Tomek Baginski je namreč v intervjuju povedal, da bo menjava igralcev v seriji imela štorijalni smisel, čeprav ni točno povedal, kako nameravajo spočeti tale prehod.
Liama v novi vlogi še nekaj časa ne bomo videli, saj je 4. sezona začela snemanje šele letos aprila, tako da bomo nove epizode dobili nekje ob koncu 2024, če ne celo v začetku 2025. Tega leta se lahko veselimo še animirane serije Sirens of the Deep v kateri bo glas protagonistu posodil Douge Cockle, ki je to nalogo vrhunsko opravil skozi trojico iger razvijalca CD Projekt RED.
9 let po izidu igra The Witcher 3: Wild Hunt končno dobiva modderska orodja, kar je malce bizarna poteza razvijalca CD Projekt RED. V bistvu še nikoli prej kakšen večji razvijalec ni dekado po izidu igre izdal orodje, ki bi bilo tam za ustvarjanje nove vsebine, poleg tega pa so Poljaki za svoje naslednje igre preskočili na pogon Unreal Engine 5, zato je malce čudno, da zdaj izgubljajo čas za podporo svojega prejšnjega lastnega pogona REDengine in za tega spočenjajo tudi daljše vodiče.
Vendar pa se podarjenemu Roachu ne gleda v zobe in pred nami je zdaj REDkit, razširjeno moddersko orodje za igro The Witcher 3, ki vsakemu omogoča ustvarjanje povsem nove vsebine. CDPR je sicer že leta 2015 izdal orodje Modkit, a to je bilo zmožno le predrugačenje že obstoječih stvari, ki se nahajajo v igri. REDkit je precej močnejši, saj lahko zdaj modderji v igro vnesejo povsem nove lokacije, pošasti, NPC-je in za njih spišejo samosvoje zgodbe in CD Projekt RED očitno upa, da bo zaradi tega The Witcher 3 postal nekakšen novi Skyrim in bo še vsaj desetletje prejemal novo vsebino iz strani igralcev.
Samo nekaj ur po izidu je eden izmed teh že ustvaril prvi takšen mod. Modder AngryCatster je na spletno stran NexusMods zanimiv mod, ki v pogon tretjega dela vnese mapo igre The Witcher 1. AngryCatster sam priznava, da ima mod še veliko težav, saj so nekatere teksture nepravilne in da obstajajo težave z geometrijo, a vseeno je hudo zanimivo videti, kako se mapa prvega dela obnese v bolj modernem pogonu, saj Geralt lahko stopnjo prečka nemoteno in ob njegovem plezanju čez prepreke se mi je utrnila solzica. Igralci prvega Witcherja boste znali povedati, koliko časa ste izgubili med prečkanjem sveta, saj je bil Geralt tam tako okoren, da ni bil zmožen preplezati niti najmanjše ovire, kar je občutno podaljšalo potovanja – še posebej ob stranskih nalogah.
The Witcher 1 bo sicer dobil svojo uradno predelavo. Na njej dela poljski studio Fool’s Theory, CD Projekt RED pa bo deloval kot podporni studio. A na ta projekt bo treba še dolgo čakati, saj ima napovedan izid za naslednjim uradnim delom The Witcher franšize, ki trenutno nosi ime Project Polaris in je od izida oddaljen vsaj še leto ali dve.
Niso samo igričarski založniki tisti, ki v zadnjih letih na veliko kupujejo konkurenco, saj se je to zdaj začelo dogajati tudi na področju igričarskih novičarskih strani. Ziff Davis oziroma njegova divizija IGN je včeraj najavil odkup celotne branže Gamer Network, ki si lasti cel kup konkurenčnih igričarskih spletnih strani, kupčija pa je bila sklenjena za nerazkrito ceno.
IGN Entertainment acquires Eurogamer, GI, VG247, Rock Paper Shotgun and more. New owner makes redundancies across the Gamer Network portfoliohttps://t.co/tQLcmNxpPt
IGN si zdaj lasti popularne spletne strani Eurogamer, Rock Paper Shotgun, GamesIndustry.biz, Dicebreaker in VG247. Hkrati je IGN pridobil delež strani Outside Xbox, Digital Foundry in Hookshot, ki ima pod sabo strani PushSquare, Nintendolife, Time Extension in PureXbox.
Takšni ogromni prevzemi konkurenčnih igričarskih strani so vsekakor nenavadni, a tako kot je to v navadi bilo pri prevzemih raznih založnikov, bodo tudi tule določene službe postale odveč in že so se začela odpuščanja – urednik GamesIndustry.biza je moral po 12 letih zapustiti svojo pisarno in zdaj išče drugo zaposlitev.
Ta prevzem je začel dišati po monopolu trga, vendar pa je trenutno raznoraznih igričarskih tujih strani toliko, da kakšna tožba verjetno ne bi obrodila sadov. Strani, ki se bavijo z gamingom, so sicer v zadnjih desetih letih morale opraviti korenite spremembe: med drugim jih je mnogo opustilo izdajanje tradicionalnih fizičnih revij in so se preselile povsem na digitalno pisanje, vendar pa je ob tem bilo treba izgruntati nov način služenja denarcev. Nekateri so preklopili na nadležne oglase, tisti najbolj popularni pa za branje večjih člankov zahtevajo naročnino. Vsi se na novo ero digitalnega novinarstva niso odrezali enako dobro, v teh težkih časih, ko se odpuščanja dogajajo na vseh plateh igričarske industrije, pa je za nekatere bila rešitev samo v odkupu iz strani večje ribe kot je IGN.
Odkrito povedano mi je bil tisti prvi napovednik za dodatek Shadow of the Erdtree, ki ga bo kmalu prejela igra Elden Ring, čisto dovolj in v bistvu o njem niti nočem vedeti preveč, saj preferiram, da me razvijalec FromSoftware preseneti med igranjem. Vendar pa nas zdaj od izida loči samo še en mesec in založnik Bandai Namco mora nekaj dodatnega postoriti na promociji, zato je za nas pripravil frišni napovednik, ki se tokrat loti štorije.
Kljub temu, da sem že dolgo privrženec FromSoftwarovih iger, se mi velikokrat ne sanja preveč, kaj točno v teh igrah počnem, kdo so glavni liki in kakšna so med njimi razmerja. Raje uživam v naprednem boju in raziskovanju ter turobni atmosferi, hkrati pa se divim dizajnu šefov. To tradicijo zmedenosti sem nadaljeval tudi v Elden Ringu, čeprav je tokrat razvijalec za pisanje štorije sveta vpoklical priznanega pisatelja Georgea R. R. Martina in v ozadju je baje cela zgodovina političnih navez, ki pa so šle povsem preko moje glave.
Novi napovednik v glavo postavi Messmerja in Miquello, ki se je od tega ločila, to pa je spočelo pravo vojno. Nakar vidimo kadre velikih pošasti in zopet se pojavi tisti ognjeni velikan, ki ima tokrat družbo drugih titanov in že razmišljam, kako bo ta odporen na mojo nabrano orožarno trenutnega lika, ki ga imam pripravljenega za preigravanje tega dodatka. Moj Blasphemous Blade bo verjetno tule izpadel bolj šibek, saj njegov poseben napad izvrže ognjeni napad, ti nasprotniki pa se že zdaj kopajo v plamenih in jim ni nič hudega.
Dodatek Shadow of the Erdtree izide že 21. junija, tole pa bo edina razširitev za osnovno igro.
Tako kot nam modni trendi vsako leto narekujejo kakšno specifično barvo ali barvno kombinacijo, se tudi v svetu filmov, serij in knjig nenadoma nekdo oklene specifične tematike, nakar na to začnejo deževati razne ekranizacije iz vseh strani. Nekaj let nazaj so nenadoma postali popularni Vikingi in na televiziji smo skoraj istočasno spremljali dve seriji Vikings in The Last Kingdom, nakar se je ta norija preselila še v igričarske vode.
V to dobo je preskočil God of War in tudi Ubisoft je serijo Assassin’s Creed preko Valhalle preselil na zmrznjeni sever Evrope. Vmes pa smo dobili še malce drugačen vpogled v to kruto, s krvjo prežeto ljudstvo, saj nas je razvijalec Ninja Theory leta 2017 tja odpeljal preko igre Hellblade: Senua’s Sacrifice, ki se je takrat ponašala z nenavadnim naslovom “AAA igre v indie vodah”. Igra je nase navlekla tako veliko pozornosti, da je razvijalca kupil Microsoft, nakar se je Ninja Theory par let potikal po Islandiji ter pridno virtualno poustvarjal njene čare, dokler ni po vseh teh letih nadaljevanje Senua’s Saga: Hellblade II končno postalo nared.
In rezultat finalnega izdelka je fascinanten in čeprav se igra še vedno malce preveč oprijema šibkih igralnih temeljev predhodnika, je prezentacija vikinških bajk in povesti tako prepričljiva, da ji lahko oprostimo kakšen manjši mimosunek.
Razvojna ekipa: Ninja Theory Založnik: Microsoft Platforme: PC, XSX Nakup:Steam Datum izida: 21. maj 2024 Igrano na: PC
VIDEO RECENZIJA
Drugi del še vedno sledi avanturam bojevnice Senue, ki nas je v originalni pripovedi popeljala skozi njeno notranjo borbo proti demonom, ki so jo zasledovali na vsakem koraku, njen cilj pa je bil rešiti svojega ljubega iz prijemov vikinškega pekla Hel. Vmes jo je naskočilo cel kup nepridipravov ter bajeslovnih bitij, medtem ko so ji Furije ves čas šepetale v uho in jo vodile skozi njeno pot. A igra je hkrati namignila, da se te stvari okoli nje niso zares dogajale in da so vse te njene borbe le posledica duševnega bolnika, ki se bori s psihozo, zaradi katere vidi in sliši stvari, ki jih tam v bistvu ni.
Hellblade II nadaljuje to zgodbo, vendar pa so stvari že od začetka bolj zakoličene v realnosti. Senua se znajde ujeta na ladji sužnjelastnikov, nakar jim po spletu naključij uspe pobegniti, a njena pot naprej niti približno ne bo lahka. Da bo pot trnava nam nakaže že uvodna sekvenca, saj ubogo dekle nima niti minute predaha, da bi si iz obraza izprala kri, že je vržena v naslednji spopad oziroma jamo, ki je noče in noče izpustiti iz svojih krempljev, zato nas bo naprej gnala samo sla po preživetju in maščevanju proti tistim, ki so ji uničili domačo naselbino.
Grafična podoba je naravnost neverjetna in nihče vam ne bo zameril, če boste kakšno minuto samo opazovali bližnji potoček.
Bomo pa tokrat na naši poti manj osamljeni. Dobra, Senua tako ali tako nikoli ni zares sama, saj ji v glavi šepeta več različnih glasov in ti imajo skorajda svoje osebnosti, ki jih skozi igranje lahko izluščiš iz ozadja. Vendar pa jo bodo zdaj na poti spremljale takšne čisto prave osebe iz mesa in krvi, ki se zanašajo na njeno pomoč, saj severnjaškim deželam grozijo velikani, ti pa bodo tokrat naše glavne tarče, saj jih bo treba izničiti, kar je praktično nemogoča naloga, saj so označeni za nesmrtne bogove.
Že od uvodnega kadra je hitro jasno, da Ninja Theory teh zadnjih nekaj let ni sedel na rokah, ampak je izpopolnjeval tehnologijo realistične grafične podobe in ta je v končnem izdelku naravnost neverjetna. Mislim, da lahko upravičeno Hellblade II označim za grafično trenutno najbolj izpopolnjen izdelek, ki smo ga videli na vseh platformah do sedaj in čeprav so igre kot so The Last of Us Part 2 in Cyberpunk 2077 videti impresivno, je Hellblade vseeno videti kot naslednji korak sestavljanja realistične grafične podobe. Obstajajo kadri, kjer se Senua in njeni spremljevalci čutijo kot da bi jih samo preslikali iz resničnega življenja in čez njih poveznili kakšen filter, zato sem se med igranjem nekajkrat ustavil in preprosto zijal v ekran, saj nisem mogel verjeti, da je grafika res napredovala do te stopnje, ki jo zdaj lahko spremljal. Podoba, ki jo čara pogon Unreal Engine 5, ni impresivna samo na obraznih animacijah, ampak tudi pri slikanju fotorealistične okolice, za katero se vidi, da je bila poustvarjena po resničnih skalah Islandije. Hellblade 2 je tako impresiven, da lahko nekaj minut samo stojiš ob potočku in spremljaš njegovo realistično žuborenje.
Tole je videti kot neka skrivalna misija, a na žalost igra ne vsebuje tako razgibanega igralnega elementa.
Vse to podpira fantastična zvočna slika, ki je bila že v prejšnjem delu impresivna, tule pa zna celo pošiljati srh po telesu. Ninja Theory se je zopet poslužil tehnike binauralnega zvoka, kar pomeni, da imate res občutek, da vas iz različnih strani nagovarjajo razni glasovi in ti celokupno dodajo neverjetno stopnjo imerzije. To je eden od redkih naslovov, kjer sem izklopil podnapise, saj me je kakršenkoli element uporabniškega vmesnika samo odklopil od zatopljenosti in res me zanima, kako globoko bi v igro padel, če bi okoliški glasovi govorili slovenščino. Šepetanje, ki ga ves čas sliši Senua, je namreč velikokrat odražalo moje trenutne misli in prepričan sem, da bi glasovno podajanje v slovenščini izkušnjo prepeljalo na naslednjo stopnjo, zato lahko samo zavidam vsem tistim, ki jim je angleščina materni jezik.
Prezentacije je torej vrhunska, kaj pa igralnost? No, že prejšnji del na ta vidik igralne izkušnje ni stavil veliko in nadaljevanje gre bolj ali manj po korakih predhodnika. Večino časa boste tekali med lokacijami, poslušali notranje glasove ali pa tiste od spremljevalcev, nakar bo vsake toliko treba rešiti kakšno manjšo uganko, ki pa niso preveč zakomplicirane. Še vedno boste po okolici iskali simbole, ki jih bo treba ujemati s tistimi, ki jih ima Senua v glavi, a k sreči je teh delov manj kot v prejšnjem poglavju in njihove rešitve so lažje. V bistvu bi lahko shajali tudi brez njih, saj res ničesar ne prinesejo k izkušnji, ampak samo upočasnijo že tako počasno odvijanje dogodkov, zato so ti segmenti bolj nadležni, kot pa privlačni za igranje. Najbolj zabavni segmenti so tisti, kjer se moramo boriti proti velikanom, saj je tam igralna formula veliko bolj razgibana, a teh trenutkov je na žalost bolj malo in bi hkrati lahko bili malce težji.
Boja je manj kot v predhodniku in pariranje je tokrat bolj zahtevno.
Potem je tu boj, ki v primerjavi s predhodnikom ni naredil kakšne resne evolucije. Senua se tokrat zopet lahko bori samo z mečem in na voljo imamo lahek in težji udarec. Sovražniki, ki so zopet premalo raznovrstni, so presneto hitri in v bistvu je najboljša taktika, da počakamo na njihov zamah, tega pariramo, nato jih udarimo s težkim udarcem in nato spet ponovimo vajo. Ko se nam napolni merilnik lahko upočasnimo čas, kar nam omogoči hitro uničenje določenega grdavža, nakar na vrsto pride naslednji. Pariranje se mi je tokrat zdelo težje kot v predhodniku in čeprav boj ni preveč raznovrsten, se vsaj malo odkupi na račun spektakularnih kadrov in realističnih animacij.
Hellblade 2 je v svoji srži čistokrvno nadaljevanje, tako da samo nadgradi že vzpostavljene elemente prejšnjega dela, k izkušnji pa ne doda nič resnično novega. To je še vedno izjemno linearna avantura, ki nas naprej pelje samo po eni in edini poti, Senua pa je včasih tako lesena, da ne zna preskočiti niti najmanjše prepreke, ampak lahko skoči ali spleza samo tam, kjer si je to začrtal razvijalec. Zaradi te premočrtnosti raziskovanje stranskih poti nima res kakšnega pomena, zato boste skoraj vedno držali gobico ali tipko za naprej, včasih pa vas zna od tega zaboleti prst. Hellblade 2 namreč vsebuje polno ozkih prehodov skozi katere se mora nato Senua boleče počasi premikati in ob tem včasih ne veš, ali se premika sama od sebe ali na račun našega držanja tipke. Ninja Theory je v tem pogledu včasih pretiraval in stavim, da zna ta počasnost kakšnega igralca odvrniti že v uvodnem segmentu igre, kjer Senua več kot 2 minuti pleza po kamnih.
Omeniti moram še optimizacijo. Zadevo sem igral na PC-ju in čeprav je stvar v redu optimizirana, je izjemno požrešna do pomnilnika grafične kartice. Moja RTX 3070 vsebuje 8 GB tega pomnilnika, a vsake toliko se je zgodilo, da je igra preprosto presegla to velikost – navadno se je to zgodilo ob prehodih scen, zaradi česar se je vse skupaj začelo hudo zatikati in sličice na sekundo so zgrmele na številko 10 in manj. Pomagal je samo skok nazaj v začetni meni, a s tem sem velikokrat izgubil storjeni napredek, kar je še posebej najedalo, če se je to zgodilo sredi daljše bitke.
Celokupno gledano je Senua’s Saga: Hellblade II odlična izkušnja, vendar pa se morate pred igranjem zavedati, da je to linearna igra, ki zahteva veliko potrpežljivosti igralca in vam po končanju dokaj kratke kampanje ne ponuja resnih izgovorov za ponovno preigravanje. A če vam je to po godu, potem je tole vsekakor stvar, ki jo morate preigrati, saj tako intimnega spusta v vikinške bajke še nisem izkusil, fantastičen dizajn okolice, sovražnikov, velikanov ter naravnost neverjetna grafična preobleka pa iz zadeve naredijo zapomljiv izdelek, ki si zasluži še vsaj en del in morda bo ta naredil nekaj večjih potrebnih sprememb tudi na dejanskem igralnem področju, zaradi katerega bi franšiza lahko postala zanimiva tudi širšemu krogu igralcev.
Slovenija vsako leto resda ne gosti kakšnih večjih mednarodnih igričarskih ali anime sejmov, vendar pa se zna to kmalu spremeniti. Naša dežela drži kopico pridnih navdušencev nad takšnimi tematikami, ki so nato začeli delati na svojih lastnih sejmih. Imamo svojo anime konvencijo MofuCon, vsako leto pa nas zdaj že tradicionalno pozabava sejem Na meji nevidnega, ki je zdaj že tako velik, da ga društvo Šmaug prireja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in tako bo tudi letos.
Da te konvencije sploh obstajajo je pravi čudež, saj delujejo na principu prostovoljcev, tako da organizatorji resnično verjamejo v svoje delo in ga naprej goni samo strast do takšnih prireditev. Kljub prostovoljcem pa je konvencija Na meji nevidnega profesionalno spočet dogodek, ki je vsako leto po vsebini samo še širši.
Sejem nosi oznako “največji slovenski geek dogodek” povsem upravičeno, saj se odvije 25. maja, to pa gre na račun praznika dneva brisače. Kaj je dan brisače, porečete? Če tega ne veste, potem niste pravi geek, zato brž skočite v lokalno knjižnico po kopijo knjige Štoparski vodnik po galaksiji priznanega avtorja Douglasa Adamsa, kar vam ne bo samo spremenilo vsakdanjega dojemanja življenja, ampak vam bo prineslo tudi novega spoštovanja do delfinov.
Za obisk sejma poznavanje geekovske kulture sicer ni nujno, je pa priporočeno. Najbolj znan del konvencije je tekmovanje v cosplayu in to bo prisotno tudi letos in bo dodatno razširjeno, saj bomo gledali tudi v mednarodno tekmovanje Cosplay Champions, kar pomeni, da bomo ugledali tudi pet tekmovalcev iz tujine, ti pa se bodo spopadli z našimi domačimi kreatorji cosplay vsebine.
Ma glavnem odru ne bo manjkalo dogajanja, saj se stvari začnejo odvijati že ob 10.00, čakajo pa vas razne delavnice, predavanja, izzivi, tekmovanja in kvizi. Ločeno bo moč obiskati tudi predavalnica z raznimi zanimivimi temami tipa “Ženske v Star Treku” in zgodovinskim pregledom fantazijske znamke Dungeons & Dragons, ki letos praznuje že svojo 50. obletnico.
Ne bo pa vam treba samo sedeti na stolu, saj vam bo izdelke predstavilo več kot 100 razstavljavcev in ustvarjalcev, marsikakšen od teh pa bo ponudil kakšen preizkus izdelka. Prisotno bo tudi slovensko podjetje UVI, ki si lasti svoj nabor periferije, stolov, miz in dirkalnih simulatorjev, tam bo Lenovo s svojimi računalniki in prenosniki, kot vedno pa bo ponujena tudi opcija VR igranja – za to bo tokrat poskrbelo slovensko društvo VR SLO.
Poskrbljeno bo tudi za hrano in jedačo, najmlajši pa imajo rezerviran svoj posebni kotiček, z interaktivnimi dejavnostmi, ki so prilagojene prav za otroke. Starši ste lahko tako brez skrbi, da bi vaš pomladek zehal zaradi zdolgočasenosti – prej bo imel odprta usta ob gledanju vseh odlično kostumiziranih cosplayerjev, saj bodo njegovi najljubši junaki naenkrat oživeli pred njegovimi očmi.
Več informacij najdete na uradni strani, kjer lahko tudi kupite vstopnice – omogočen je tudi nakup družinskih paketov, ki pošteno znižajo ceno nakupa individualnih vstopnic.
Ljubitelji virtualnega cestnega dirkanja smo se pod eno streho zopet združili pretekli vikend, saj je na lovljenje ovinkov čakala igra Assetto Corsa Competizione, streho pa nam je gostoljubno ponudil partner Mimovrste, ki zdaj že drugo leto zapored izvaja tekmovalne dogodke Gaming terminal.
Dober glas očitno res seže v deveto vas, saj smo enak dogodek spočeli že lani, letos pa se je zaljubljencev v bencinske hlape kmalu nabralo toliko, da smo morali zvišati mejo tekmovalcev in na fizični lokaciji trgovine Mimovrste nas je obiskalo kar 35 igralcev, vsak od njih pa je bil pripravljen dokazati, da si zaslužijo lovoriko najboljšega Gaming terminal dirkača v 2024, kar ni samo laskav naslov, ampak je tudi dobičkonosen, saj smo podelili kar nekaj lepih nagrad med osem najboljših dirkačev.
Igralci so lahko izbirali med dirkanjem izza televizorja ali ukrivljenega monitorja.
Zaradi razpona tekmovalcev smo tokrat pripravili štiri simulatorje, ki so bili sestavljeni iz računalnika Lenovo Legion, simulatorja UVI Racing PRO V2 ter paketa volana in pedalk Logitech G923. Igralci so se lahko usedli bodisi za ukrivljen monitor ali pa televizor, nakar so si na ušesa še poveznili slušalke in se spustili v divje preganjanje ovinkov, ki je bilo sestavljeno iz 10 minutah treninga, temu pa je nato sledilo še 10 minut merjenja najboljšega kroga proge Monza.
Na tekmovanje so prišli bolj resni in manj resni igralci, tako da je bil razpon časov velik, dirkač Primož M. pa je že dokaj zgodaj postavil čas 2:03:687, ki se je cele ure zdel praktično neulovljiv. Tekmovalci so se sicer temu času približali, a ga niso premagali. Primož se je tako že praktično veselil zmage, dokler čisto na koncu za volan ni sedel Jernej S., ki si je s časom 02:03:490 prislužil zlato kolajno, z bronom pa se je na koncu zadovoljil Gašper M., ki je tretje mesto zgrešil za pičlih 8 stotink.
Nagrade so bile prava poslastica in dejansko so partnerji prispevali več kot smo načrtovali. Vsak tekmovalec je domov odnesel darilno vrečkico, ki je odtehtala vplačano prijavnino, prvih osem pa je dobilo še nekaj dodatnih priboljškov. Bronasta medalja je s sabo prinesla tudi slušalke JBL Quantum 360p, srebrna pa miško Logitech G502X. Zmagovalec je domov odnesel čisto pravi PC in sicer gre za vrhunski Lenovo Legion T5, ki v sebi drži grafično kartico RTX 4070, kar pomeni, da ni priročen samo za dirkanje, ampak tudi igranje najnovejših in grafično najbolj intenzivnih iger.
Prvi trije so bili s svojim izplenom več kot zadovoljni.
Poleg samega dirkanja so se tekmovalci tudi malce podružili, zunaj pa jim je stregel čisto pravi picopek, ki je vsakemu tekmovalcu dostavil mini pico – če je bil ta seveda željan potešiti lakoto. Prisotno je bilo tudi društvo 32nd Drift Squadron, ki je zunaj postavilo dva mična cestna dirkalnika, hkrati pa je bil tam prisoten napredni simulator Racing SIM Extreme.
Kot vedno se moramo na tem mestu zahvaliti tudi partnerjem. Seveda je tu trgovina Mimovrste, ki je priskrbela prijeten prostor in nekaj nagrad, topla zahvala pa gre tudi v smer Logitecha, ki nas zdaj pridno spremlja že vrsto let. Ne smemo pozabiti tudi na Lenovo, ki je dodal glavno nagrado in na UVI, ki je s svojimi dirkalnimi simulatorji samo še dodal češnjico na vrh slastne dirkalne tortice.
Podjetje MSI se je na začetku višanja pomladnih temperatur domislilo akcije, ki bi šla ravno v nasprotno smer in bi znižala cene nekaterih njihovih prenosnikov, ki jih majo po svojem dolgoletnem poslovanju že cel kup in tekom razvoja so se ti izdelki razvili v različne smeri – bodisi igričarske ali pa pisarniške.
V trgovini BigBang so znižanja pridobili predstavniki obeh taborov in za vas smo si ogledali dva najbolj zanimiva predstavnika, ki pa se tudi cenovno pošteno razlikujeta, tako da bo vsak žep našel svojega potencialnega lastnika.
Če morda te dni iščete nekaj, kar bi lahko izkoristili zgolj za tipkanje dokumentov in brskanje po internetu potem je morda za vas pripraven prenosnik MSI Modern 15. Pri iskanju cenovno ugodnih računalnikov vedno utrpi kakšen vidik izkušnje, vendar pa kupec velikokrat ušteje že pri svojih pričakovanjih, saj morajo ta stati na realnih tleh. Za prenosnik izpod jurja evrov boste bolj težko dobili nekaj, kar bo igre poganjalo pri najvišjih grafičnih nastavitvah in visokih sličicah na sekundo. Modern 15 je zato usmerjen v delo, ampak to svojo nalogo opravi dostojno. Premer ekrana znaša 15,6 palca, maksimalna izgotovljena ločljivost pa je 1920 x 1080, kar zadostuje za prijetno delo, brez pretiranega naprezanja oči. Procesor Intel Core i5-1235U poskrbi za hitro nalaganje spletnih strani, 16 GB pomnilnika pa je ravno tako dovolj za vsakdanje delo in tudi pri shranjevanju datotek ne boste imeli problemov, saj znotraj najdemo 512 GB velik SSD.
Škoda samo frekvence osveževanja, ki teče pri 60 Hz, a za vse to se odkupi trenutna cena, ki je padla na vsega 549 €, zraven pa je vključen tudi operacijski sistem Window 11 Home.
Če pa si morda ob delu občasno zaželite tudi nekaj preigravanja iger, potem je morda bolje pogledati v smeri prenosnika Cyborg 15. Ta si sicer s prej opisanim modelom deli marsikakšno podobnost: tudi tule vas denimo čaka 16 GB pomnilnika in 512 GB velik SSD, a vse ostalo je znotraj tega računalnika znatno nadgrajeno.
Premer zaslona je sicer isti: 15,6 placa z enako ločljivostjo 1920 x 1080, a se slika tule osvežuje pri močno bolj prijetnih 144 Hz. Tudi procesorska moč je tule pošteno višja, saj znotraj prenosnika brni Intel Core i7-12650H, nakar pridemo še do grafične kartice, ki je prejšnji model sploh ne vsebuje, tule pa je na voljo Nvidia RTX 4060. Gre za aktualno generacijo grafičnih kartic, ki se jih da pridno izrabiti tudi v najbolj modernih igrah: 4. generacija RTX grafičnih kartic vsebuje tehnologijo “Frame Generation”, ki v igrah dobesedno podvoji sličice na sekundo in ta stvar še posebej pride prav prenosnikom, ki so navadno glede moči podhranjeni v primerjavi s svojimi PC bratranci. Skratka, Cyborg 15 bi znal tudi kakšnega lepotca tipa Cyberpunk 2077 poganjati pri visokih grafičnih nastavitvah, kar iz njega naredi priporočljiv nakup.
Cyborg 15 je znižan na 1.099 €, ob njem pa ne dobite nameščenega operacijskega sistema, zato boste tega morali poiskati na svojo roko. Alternativno je na voljo tudi prenosnik MSI GF63 Thin, ki za 999 € vsebuje podobne zmogljivosti, le da grafična kartica RTX 4050 malce šibkejša, a se prenosnik pri tem odkupi z že nameščenim operacijskim sistemom Windows 1 Home.
Akcijske cene veljajo do 26. maja, polno ponudbo popustov pa si lahko ogledate na sledeči povezavi.
Microsoft je po letih sodniških bitk, ubadanja z regulatorji in sklepanji kupčij z zunanjimi partnerji lani vendarle uspelo doseči dokončno zmago in odobritev nakupa založnika Activision Blizzard. Kupčija je bila vredna neverjetnih 75 milijard dolarjev, kar je tako visok znesek, da tudi za Microsoft ni ravno drobiž.
Založnik je letos začel pošteno prevetritev svojega igričarskega finančnega modela, saj ob tako veliki vsoti šef Satya Nadella pričakuje določene rezultate. Začela so se tako odpuščanja in zapiranja kupljenih razvijalcev, zdaj pa so se začele tudi priprave za izkoristek največjega dela prej omenjene nabave: franšize Call of Duty.
Ko je Microsoft prvič najavil nakup založnika Activision-Blizzarda, je večina igralcev odločitev pozdravilo z navdušenjem, saj se je v misli takoj prikradla ideja, da bodo zdaj vse predhodno izdane igre franšize Call of Duty postale tudi del naročnine Game Pass. To je vsekakor razlog za slavje, saj je založnik Activision bil znan po ohranjanju visokih cen preteklih poglavij CoD-a, pa čeprav je od izida teh preteklo mnogo let. Poteza je bila sicer za založnika logična, saj je ta želel igralce privabiti v najbolj aktualen del, ki je hkrati ponujal ogromno priložnosti za dodaten zaslužek preko mikrotransakcij, hkrati pa ni želel preveč drobiti igralne baze navdušencev nad večigralstvom.
Spletna stran The Wall Street Journal zdaj poroča, da Call of Duty res prihaja na Game Pass in to na malce drugačen način, kot pa so morda pričakovali igralci. Na Game Pass naj bi namreč prišel svež del, ki ga bo Microsoft razkril na svoji junijski konferenci, špekulacije pa pravijo, da bo to nov del sage Black Ops. Igralci bodo tako dobili možnost, da namesto nakupa svežega poglavja CoD serije, ki stane med 60 do 80 € in celo več, tega na dan izida dobijo kar vključenega v Game Pass, ki stane 9,99 € mesečno.
To je vsekakor dobra ponudba in Microsoft naj bi jo razkril sredi svoje junijske konference, poročilo pa ne omenja, ali bodo na servis istočasno prispele tudi ostale igre te franšize.
IMPORTANTE ACTUALIZACIÓN 💥
Podemos asegurar que vienen cambios en los Tiers de Xbox Game Pass debido sobretodo a Call Of Duty.
Aún quedan cosas que confirmar, pero espero poder informar sobre ello pronto. https://t.co/ccQAilp63s
— eXtas1s 🎮 Noticias & Rumores (@eXtas1stv) May 17, 2024
Prihod Call of Dutyja bi znal s sabo pritegniti tudi negativne posledice, saj so se na spletu razširile govorice o dražjih cenah storitve Game Pass. Na X-u se je oglasil Extas1s, ki je pred tem napovedal belo različico konzole Xbox Series X, in po njegovih informacijah naj bi Game Pass pridobil novo stopnjo naročnine, ki bo tam specifično zaradi serije iger Call of Duty. Več informacij ni znanih, a hkrati bi se ob tem lahko spremenile naročnine tudi za druge stopnje.
Microsoft namreč v regijah, ki uradno podpirajo konzolo Xbox Series X, že zdaj nudi 4 stopnje naročnin: Game Pass Core, Game Pass za Xbox Series X, Game Pass za PC in Game Pass Ultimate – slednji ponuja tako igre za PC, kot tudi konzolo, hkrati pa omogoča pretočno igranje. Teh stopenj je malce preveč in morda Microsoft razmišlja o bolj enostavnem in manj zmeden pristopu trženja naročnine, ki bi jo znal nato lažje predstaviti novim potencialnim trgom.
Čistokrvnih ugankarskih iger tipa Myst nam hudo primanjkuje in tega žanra se dandanes v bistvu lotevajo samo še indie razvijalci, od malce večjih založniških hiš pa v bistvu živi samo še Cyan Inc., ki nam je leta 2021 prinesel predelavo igre Myst in trenutno dela na povsem sveži igri Riven.
Razvijalec Littlefield Studios je vsekakor privrženec Cyanovih iger, zato so se lotili svojega lastnega projekta Machinika: Museum in tega so leta 2021 spravili na Steam, kjer si je igra pridobila kar lepo število zvestih igralcev. Njena ocena na tej platformi je napredovala do statusa “Very Positive“, zdaj pa se bo ocen nabralo še malce več, saj nam razvijalec ta naslov ponuja povsem brezplačno.
Premisa te igre je dokaj originalna: človeštvo je v prihodnosti naletelo na tako velik skupek nezemeljskih predmetov, da so te postavili kar v muzej, na nas pa je, da vse te nenavadne naprave podrobno pregledamo in popravimo. To je sicer naš vsakdanjik, a tokrat je naša naloga zaradi neznanih razlogov še posebej urgentna, tako da tekom igranja ne boste reševali samo raznih ugank, ampak boste dobili tudi priliv misteriozne zgodbe.
Igranje tako spominja na igro The Room, saj ne boste potovali po celem svetu, ampak boste večino časa preživeli znotraj muzeja, čaka pa vas veliko pretikanja raznoraznih stikal, številčnic in praskanja po glavi. Pri vsaki napravi bo najprej treba ugotoviti, kako ta sploh deluje in kakšne posledice ustvari naše klikanje, nakar je treba vse skupaj pripeljati do logičnega sosledja, dokler uganka ni rešena.
Pri ugankarskih igrah je največkrat največja težava ravno uganka, ki mora biti dovolj logična, da igralec čez čas ne postane živčen in začne klikati na slepo. Glede na recenzije je Machinika: Museum to nalogo opravila dostojno in največ slabih kritik je delež uporabniški vmesnik ter nekoliko nerodne kontrole. Dobra novica je uradna podpora za kontrolerje, kar pomeni, da je stvar ugodno možno preigravati tudi na Steam Decku.
Machinika: Museum bo za brezplačni prevzem na voljo vse do 27. maja in zabave tu še ne bo konec. Razvijalec Littlefield Studio namreč še za letos načrtuje splovitev nadaljevanja Machinika: Atlas, ki vsebuje svojo lastno Steam stran s slikami in napovednikom.
Za igro Redfall sem imel slabe občutke že ob njenem prvem napovedniku, ki se ga še spomnim kot zaključno presenečenje Microsoftove prezentacije za katero se je predhodno govoričilo, da bo predstavila novi projekt razvijalca Arkane. A igralci smo pričakovali napoved igre Prey 2 ali pa morebiti Dishonored 3 in ne večigralske vampirske streljačine, ki preprosto ni bila videti kot nekaj, kar bi bila strast tega razvijalca.
Nakar je Redfall izšel v dokaj slabem stanju in Microsoft se je opravičil in nam takrat zatrdil, da bo stvar popravljena in bo vsekakor dosegla svoj polni potencial. Samo eno leto kasneje pa se je situacija korenito spremenila, saj je bilo nedavno najavljeno, da bo razvijalec Arkane Austin zaprl svoja vrata in delo na Redfallu se ne bo nadaljevalo več.
No, Microsoft je nekdo prepričal, da bi bilo dobro za Redfall izdati vsaj še eno posodobitev, ki je bila verjetno že v razvoju, še preden je ven prišla novica o zapiranju studia. Uradni X račun je zapisal, da bo igra dobila svojo 4. posodobitev in ta je videti konkretno, saj bo vsebovala stvari, kot je možnost igranja brez internetne povezave, prenovljeno mapo in možnost pavziranja med igranjem.
Thank you for all your supportive messages.
We are working to release our final update, Game Update 4, that brings revamped Neighborhood and Nest systems, Single Player Pausing, Offline Mode, and more.
We’ll provide additional details soon. Thank you all.
Redfall se sicer igra kot povsem enoigralski naslov, a četudi kampanje ne nameravate preigravati v navezi z drugimi igralci, brez konstantne internetne povezave stvar preprosto ne bo delala. Microsoft se zaveda, da to ne bi bilo dobro za prihodnost tega naslova, saj bodo strežniki slej ali prej zaustavljeni, nakar bi v svoji knjižnici Game Pass naslovov držali igro, ki bi bila nefunkcionalna. Zato so odobrili izdajo še ene posodobitve, datum izida te pa zaenkrat ostaja neznanka.
Redfall je ob izidu prodajal sezonsko prepustnico Hero Pass in zdaj ta ne bo dostavila vse obljubljene vsebine. Microsoft in Bethesda bosta namesto tega vsem kupcem ponujala vračila – glede podrobnosti teh se lahko obrnete na uradno spletno stran.
Trgovina Epic Games je započela novo razprodajo iger in kot navadno so to pospremili tudi z brezplačno podelitvijo enega od večjih naslovov. V preteklosti so se te brezplačnice že večkrat ponovile, a tokrat je spored prišla igra Dragon Age: Inqusition, ki je Epic Games zastonj še ni podelil.
Inqusition je tretji del serije Dragon Age in je leta 2014 naletel na mešane odzive. Nekateri kritiki so ga imeli radi, a bilo je to bolj ubogo leto večjih izidov iger, tako da kakšne konkurence ni bilo na sporedu. Igralci so bili s svojimi mnenji bolj razdeljeni: nekateri so pozdravljali odprti svet, ki ga je prvič v tej seriji predstavila ta igra, spet drugi so se pritoževali nad MMO-jevskimi opravki in slabo udejanjenimi stranskimi nalogami, ki so nato v primerjavi z igro The Witcher 3 iz 2015 izpadle naravnost patetično.
K sreči nam Epic Games podeljuje Game of the Year edicijo igre, kar pomeni, da ta vsebuje tudi vse naknadno izdane dodatke in marsikdo se strinja, da so ti kvalitetnejši od glavne kampanje. Jaws of Hakkon in The Descent s sabo prineseta nova območja za raziskovanje, medtem ko se dodatek Trespasser odvije po zaključku osnovne kampanje in pripravi teren za nadaljevanje Dreadwolf, ki ga bo razvijalec BioWare globlje razkril enkrat v prihajajočih poletnih mesecih.
Igra bo na voljo za brezplačni prevzem do 23. maja, nakar jo bo nasledil nov naslov, ki zaenkrat še ni bil razkrit.
Epic nam poleg brezplačne igre ponuja tudi mesečni preizkus naročnine Discord Nitro, ki jo lahko nato aktivirate na svojem računu. Ponudba je na voljo tudi tistim, ki ste naročnino enkrat že preizkusili, a ste jo nato preklicali. Discord je sicer brezplačni čvekalni program, vendar pa vam naročnina Nitro omogoči večji nadzor nad vašim avatarjem, pošiljanje večjih datotek in dostop do raznih unikatnih emotikonov.
Seveda je tu še razprodaja iger in na seznamu je kar nekaj lepih popustov. Assassin’s Creed Valhalla stane vsega 11,99 €, God of War lahko prevzamete za 24,99 €, Alan Wake 2 pa je znižan na 39,99 €. Razprodaja se izteče 13. junija in vsak nakup vam na vaš račun povrne 5 % vrednosti izdelka, ki jih nato lahko združite skupaj za nakup kakšnega drugega naslova.
Že nekaj mesecev je preteklo odkar je založnik Take-Two, skupaj z razvijalcem Rockstarjem, najavil naslednji del sage Grand Theft Auto. Dobili smo napovednik, ki je hitro dosegel rekordne številke, ob tem pa je bil zapisan datum izida, ki je bil postavljen bolj na široko, saj se je izpisala le letnica 2025.
Nekateri so zatorej upali, da se bo morda naslov pojavil že januarja naslednje leto, a ta upanja je v včerajšnjem finančnem poročilu poteptal založnik, ki je poslovanju napovedal svetlo prihodnost, hkrati pa se je dotaknil igre GTA 6, ki je dobila ožji okvir datuma izida in čeprav še vedno ne vemo meseca, je jasno vsaj to, da naj bi igra izšla enkrat v jeseni 2025.
Napoved izida v jeseni 2025 bi znala biti za marsikoga razočaranje, saj so določeni igralci odštevali mesece in če bi stvar izšla v pomladi 2025, bi to pomenilo, da bi bili od izida oddaljeni manj kot leto. Hkrati je to čakanje mučno za vse tiste, ki bi se igranja radi lotili na PC-ju, saj založnik igre še vedno ni napovedal za računalnike in če sklepamo po prejšnjih Rockstarjevih naslovih, bo PC verzija enkrat izšla, a najverjetneje s kakšnim letom zamika, kar potencialni izid na računalnikih postavi v jesen 2026.
GTA 5 medtem še vedno kaže več kot zdrave številke. Take-Two je v finančnem poročilu dodal, da je se je prodaja iz avgusta, ki je znašala takrat 200 milijonov prodanih kopij igre, zvišala na 200 milijonov. To pomeni, da je ta 11 let stari naslov v manj kot enem letu prodal 15 milijonov izvodov igre, hkrati pa se je tudi zvišala baza igralcev: GTA 5 je pridobil za 35 % več špilavcev, GTA Online pa za 23 %. Dodatni igralci so najverjetneje prišli tudi iz strani servisov Game Pass in PlayStation Plus, saj sta jo oba vključevala v svoj katalog iger, ki jih igralci dobijo ob rednem plačevanju naročnine.
