Grafične kartice so se od vedno štele za pomemben del vsakega PC-ja, ki je želel občasno zagnati tudi kakšno igro, a te dni so postale tako ključne, da nas pri minimalnih zahtevah novih iger najprej zanima, kakšno grafično kartico bo zahteval posamezni naslov. To je logično, saj so ravno grafične kartice tiste, ki pri delovanju posameznega naslova naredijo največ razlike in če k vsemu temu prištejemo še izbiro vklopa ray tracing osvetljevanja dobimo sistemske zahteve, ki jih je treba razdeliti na dve ločeni tabeli.
Prav tako so novejše grafične kartice postale tako gromozanske, da se je že marsikakšnemu uporabniku porodila ideja, da bi se preprosto znebili matičnih plošč in bi vse dodatke za PC preprosto priklapljali na grafično kartico, saj je to že tako ali tako glavni kos opreme. Kaj takšnega seveda trenutno še ni izvedljivo, a očitno je ASUS prišel na podobno idejo, zato so se v nekaterih evropskih trgovinah pojavile različice grafičnih kartic RTX 4060 Ti, ki na zgornji strani ponujajo še možnost priklopa M.2 SSD diska.
To mutantsko parjenje dveh komponent zna biti komu bizarno, a zna priti tudi prav. M.2 SSD diske je na sodobnih PC-jih zamudno vgraditi, saj je marsikdaj treba vijačiti težko dostopne predele, kamor nato preko zamudnega upravljanja s kabli disk končno lahko priklopimo in nato elegantno skrijemo v notranjost računalnika, medtem ko bo inštalacija na RTX 4060 bolj preprosta, saj ga bomo enostavno vtaknili za zgornji del grafične kartice. Prav tako je namestitev na zgornjem delu grafike ravno prav umeščena za izkoristek hlajenja, ki ga nudijo ventilatorji na spodnji strani. To je boljše od nekaterih matičnih plošč, ki utore za SSD diske nudijo izpod grafične kartice, saj se ravno tam naredi največ izpuha vročega zraka, vročina pa za komponente ni nikoli dobra stvar.
Prototip je tako zanimiv, vendar pa se zatakne ob ceni. Grafične kartice RTX 4060 Ti že tako niso ravno priporočljive za nakup, saj za svojo ceno ponujajo premalo v primerjavi s prejšnjo generacijo grafičnih kartic – je pa NVIDIA tudi na njih ponudila možnost “Frame Generation”, ki preko preračunavanja slike DLSS ponudi močan dvig sličic na sekundo.
Finska spletna stran Multitronic ponuja navadno grafično kartico RTX 4060 Ti za 469 €, medtem ko verzija z SSD razširitvijo pride 559 €. Kar poštena razlika, pri kateri je treba še upoštevati, da je M.2 SSD disk treba dokupiti ločeno.
Noč čarovnic je zdaj že tik pred vrati in čeprav pri nas tega praznika ne praznujemo tako kot čez Lužo, kjer se malčki preoblečejo v razne grozljive kreature in se nato sprehajajo od vrat do vrat v gonji za sladkarijami, ga vseeno poznamo in marsikdo bo 31. oktobra poprijel za kakšno strašljivo knjigo, se stisnil pod odejo in si ogledal grozljiv film, nekateri pa bomo šli celo dlje in bomo zagnali kakšno srhljivo igro.
Da bo poskrbljeno za ultimativno strašenje smo se odločili izdelati lestvico 7 grozljivih iger, le da bo naštevanje iger letos malce drugačno. Vrh glave imamo namreč naštevanja grozljivk, ki so resda kvalitetne, a so nekatere od njih na pleča dobila že vrsto let. Alien: Isolation, Resident Evil 7, Silent Hill 2 so resda hudo strašljive, vendar smo jih priporočili že tolikokrat, da smo siti enega in istega ponavljanja.
Zato si raje oglejmo nekaj naslovov, ki so izšli od leta 2020 dalje in so tako še sveži, nekaj od njih pa spada v indie vode in bo morda kdo za njih tule prvič slišal, a manjšega proračuna za izdelavo nikakor ne gre enačiti z manjšo dozo strašljivosti.
Igra Madison spada v tisti žanr grozljivk, kjer igramo nemočnega protagonista, ki ga ves čas nekaj zasleduje, mi pa lahko v glavnem trepetamo, vsake toliko poskušamo pobegniti, a večino časa se bomo zadrževali v nekem kotu, kjer bomo preko vžigalnika komaj kaj videli, kar je v bistvu sreča, saj našega zasledovalca, v tem primeru demona, niti ne želimo videti.
Madison igralno formulo popestri z razreševanjem raznih ugank, ki so ob vsakem preigravanju drugačne, tako da vas čaka kar nekaj iskanja predmetov in tuhtanja, kako te uporabiti za odklep poti naprej. Družbo nam bo delal tudi fotoaparat, ki bo lahko instantno stiskal fotografije in včasih boste v objektiv ujeli nekaj povsem nepričakovanega.
Igra Madison je ob izidu prejela dobre kritike, razvijalec pa dela tudi na VR predelavi, ki pa še nima datuma izida.
Po skoraj desetih letih čakanja smo vendarle dobili nadaljevanje igre Alan Wake, ki pa ni tipično nadaljevanje. Razvijalec Remedy Entertainment je sicer resda ustvaril nekakšno direktno nadaljevanje originala, a je vanj primešal tudi zgodbo ločene igre Control, igranje pa je močno upočasnil, saj je to njihov prvi poskus ustvarjanja preživetvene grozljivke.
Rezultat je bolj počasna igra, kjer se boste sicer še vedno bojevali, a bo to bolj potisnjeno vstran, saj vas čaka tudi veliko raziskovanja, gledanja dolgih vmesnih sekvenc in reševanja ugank. Ta sprememba tempa zna komu ugajati, medtem ko znajo biti drugi spet razočarani, a dejstvo ostaja, da je Alan Wake 2 v vsakem primeru presneto grozljiva igra, ki se ji splača ponuditi možnost preigravanja.
Na pričujoči lestvici grozljivk je Dredge morda edina igra, ki je videti najbolj nedolžno in nestrašljivo. Ta naslov namreč nosi prisrčno grafično podobo in igralna zanka se v bistvu vrti okoli vožnje majhne ladjice, ki je namenjena ribolovu, naša naloga pa je nabiranja raznoraznega morskega plena, ki ga nato poskušamo naložiti v majhen inventorij in nato vse skupaj čim prej spraviti do bližnjega pomola v roke lačnih kuharjev.
Vendar pa Dredge svojo grozljivost skriva pod površjem in začne srhljive stvari kazati najprej subtilno, nakar stvari postajajo čedalje bolj bizarne. Začetki so resda povsem nedolžni, nakar boste nekega dne na krov potegnili ribo, ki po zakonih fizike ne bi smela obstajati, kasneje pa boste med plovbo pod vodo videli nekaj, kar ima sila veliko zob in dolgih lovk.
Dredge še vedno dobiva novo vsebino – v sredini novembra bo igra prejela večji DLC The Pale Reach.
Bolj starošolski kot nedavno izdana grozljivka World of Horror preprosto ne moreš biti. Ta unikatno črno-bela zadeva je v razvoju preživela kar nekaj časa, saj je v bistvu produkt enega samega razvijalca, a tip očitno ve, kaj dela, saj je World of Horror presneto strašljiva zadeva, ki kljub preprosto podobi vsebuje ogromno mehanik.
Stvar je sicer videti kot vizualna novela, a je v bistvu veliko več od tega. Med igranjem boste sprejemali razne pomembne odločitve, razvijali RPG mehanike in celo sodelovali v boju, vse to pa bo spremljala slastna 1-bitna podoba, ki vsebuje goro podrobnosti in pošasti, ki so se lahko rodile samo znotraj nočnih mor.
World of Horror veliko svojega navdiha dolguje pisatelju H.P. Lovecraftu, a še bolj je viden vpliv japonskega mojstra mang, ki sliši na ime Junji Ito. Po dolgem razvoju je zdaj verzija za PC končno nared, za izid na konzolah pa bo treba še malce potrpeti.
Še ena igra s starošolsko grafiko sliši na ime SIGNALIS, ki te v dogajanje potegne že v uvodnih minutah. Iz dolgega spanca se boste zbudili v vlogi dekle Elster, ki pa je v bistvu samo robotska kopija človeka, ki pa je, skupaj z drugimi člani posadke, izginil neznanokam. A hodniki vesoljske postaje, ki je najdete kmalu po pobegu iz vesoljske ladjice, niso prazni, saj po njih strašijo stvari, ki jim izredno tekne človeško ali pa robotsko meso, nakar se začne klasičen boj za preživetje.
SIGNALIS je marsikak igralec opisal za mešanico znanstvene fantastike in Silent Hilla. Akcijo nadzorujete iz zgoraj gledanega pogleda, čaka vas veliko zaklenjenih sob in iskanja kartic, ki te nato odklenejo, včasih pa se je treba tudi malce streljati in to previdno, saj municije ni veliko.
The Mortuary Assistant – DarkStone Digital (Steam)
Grozljivk, ki so bile ustvarjene znotraj pogona Unity, je na Steamu kot slame, vendar pa The Mortuary Assistant vseeno izstopa iz te poplave naslovov, razlog za to pa je preprost: kvaliteta. Ideja je namreč preprost: nastopamo v vlogi nekoga, ki si je za poklic izbral vlogo pogrebnika, ta pa ima veliko odgovornosti in ni samo tam, da vam ponudi čim dražjo krsto.
Kaj te odgovornosti so dodobra predstavi HBO-jeva serija Pod rušo in tudi tule vas čaka veliko predpriprav, preden bo truplo pripravljeno na dokončno slovo. Glavna naloga bo balzamiranje trupla, vendar pa naš delovnik ne bo naporen samo zaradi nagnusnega brskanja po črevih umrlih, ampak tudi zaradi dejstva, da nas bodo znotraj mrtvašnice preganjali demoni, pred njimi pa ne bo moč pobegniti, vse dokler ne opravimo zadanih nalog.
The Mortuary Assistant se ponaša z dejstvom, da bo vsako preigravanje lahko drugačno in vsak poražen demon je v bistvu samo del sestavljanke, ki tvori celotno zgodbo.
Zaključimo z igro, ki je tehnično izšla že leta 2017, a je nato v 2021 prejela predelavo za VR sistem Meta Quest 2, tako da jo vseeno lahko uvrstimo na to lestvico. In to mesto si vsekakor zasluži, saj je to edina igra, ki me je res tako prestrašila, da sem sredi igranja dejansko kriknil od strahu.
The Lost Soul je name tako udarno vplival zaradi dveh razlogov. Originalni film Paranormalno, iz katerega se štorijalno napaja tale igra, me je leta 2007 tako znerviral, da je preteklo kar nekaj noči preden sem lahko spet naprej normalno spal. Drugi razlog pa je igranje preko VR očal, saj stvar zna imerzijo teh izkoristiti do konca, zaradi česar sem kar nekajkrat dobil kurjo polt.
The Lost Soul nas namreč postavi v opuščeno hišo, ki je na prvi pogled dokaj dolgočasna, a zlagoma se začnejo dogajati stvari, ki jih lahko sproža samo nekaj nadnaravnega. Adrenalina vam ne bo po žilah poganjala nobena strašljiva glasba, saj se boste v bistvu nekaj časa v mrtvi tišini sprehajali po povsem običajnem hodniku, nakar se nenadoma pred vas zruši neka omara in s tem pri vas sproži manjši napad panike.
Paranormal Activity: The Lost Soul lahko dandanes igrate tudi brez VR očal, a izkušnja v tem primeru niti približno ne bo tako zapomljiva, zato si za preigravanje vsaj sposodite očala Meta Quest 2 ali pa kakšna starejša VR očala, ki jih nato lahko priklopite na PC.
Morda se kdo sploh ne zaveda, da naša spletna stran poleg dnevnih novic in recenzij iger ter tehnične robe skriva tudi marsikakšno zanimivost, ki jo treba odkriti skozi klikanje po menijih. Teh stvari ne skrivamo, ker bi se jih sramovali, ampak preprosto ne moreš na domačo stran poriniti vsega, da potem vse skupaj ne izpade prenatlačeno, kar bi nato obiskovalca odvrnilo od ponovnega obiska.
Ravno o slednji zadevi bi zdaj radi zapisali nekaj besed. Naša aplikacija SpeedTest je bila nedavno posodobljena, a še vedno ostaja za uporabo brezplačna in tako lahko še vedno s klikom na samo en gumb hitro dobite rezultate vaše hitrosti prenosa in nalaganja podatkov, SpeedTest pa lahko zraven izmeri še Ping oziroma zakasnitev ter Jitter oziroma tresenje. Nakar lahko vse te rezultate delite z drugimi ali pa jih zaradi sramu skrijete v najtemnejši kotiček digitalnih predalov. Nam stvar pride hudo prav – ne samo za osebno rabo ampak tudi za merjenje hitrosti na javnih mestih kot je Citypark, kjer bomo v začetku novembra priredili naš dogodek Gaming POPUP 2023.
Je pa SpeedTest zabeležil eno večjo spremembo, saj po novem zbiramo rezultate uporabnikov. Brez skrbi, naš namen ni vohljanje za vaši osebnimi podatki in spletnimi navadami, saj imamo za njih veliko bolj odkritosrčne cilje. Preko zbiranja podatkov namreč nameravamo potem v začetku leta 2024 narediti primerjavo vseh teh hitrosti, ki vam jih prinašajo slovenski operaterji, nakar bomo vse te hitrosti med sabo primerjali, saj smo firbčni, če obljubljene hitrosti, ki nam jih obljubljajo Telekom Slovenija, Telemach, A1 Slovenija in T-2, zares držijo in če so nemara med njimi kakšne konkretne razlike. Slovenija je sicer glede interneta res dobro tehnično podkovana in za razliko od ubogih Američanov je ponudba optike konkurenčna, zaradi česar so cene nizke in stranke zadovoljne. Če vam zbiranje podatkov kljub temu zbuja skrbi si lahko več o tem preberete na naši strani o zasebnosti.
Zato le skočite na našo aplikacijo, ki je najdete na pričujoči povezavi in podpira vse možne naprave in se zapišite v zgodovino meritev, svoje rezultate pa lahko delite že pod komentarjem ali pa preko vašega najljubšega družabnega omrežja.
Šokantna novica v jutranjih urah prihaja iz Los Angelesa, kjer je v 54 letu starosti umrl priljubljeni igralec Matthew Perry, tega pa se najbolj spomnimo po priljubljeni televizijski seriji Prijatelji. Kot navadno se je prva do te novice dokopala spletna stran TMZ, ki je objavila, da se je igralec utopil in to na svojem domu v soseski Pacific Palisades.
Podrobnosti glede njegove smrti še prihajajo, a TMZ naj bi iz zanesljivih virov izvedel, da naj bi se Matthew vrnil v svoj dom v jutranjih urah, pred tem pa je 2 uri igral Pickleball. Nakar je svojega asistenta poslal po opravkih, ko pa se je ta vrnil je našel igralca neodzivnega znotraj jacuzzija. Brž je poklical rešilce, a žal je bilo zanj že prepozno, smrt pa je očitno prišla kot posledica srčnega zastoja in nato utopitve. TMZ še poroča, da ob njem niso našli nobenih ostankov drog, proti tem in proti alkoholu pa se je igralec boril dober del svojega življenja, a v zadnjih letih je vendarle zapustil pekel opiatov in zaživel zdravo življenje.
Matthew Perry je seveda najbolj znan po Prijateljih, a igralec je imel presneto rodovitno kariero tudi drugod, čeprav je vedno ostal zavezan komediji. V svojih zgodnjih začetkih je nastopal v epizodah serije Charles in Charge, leta 1994 pa je eksplodiral v popularnosti, ko je v seriji Prijatelji učlovečil vlogo ciničnega, a presneto zabavnega Chandlerja Binga.
Nastop v Prijateljih mu je omogočil, da je prevzem vodilno vlogo znotraj nekaterih filmov. Leta 2000 je spočel komedijo Morilec mehkega srca, nakar je skupaj z Brucom Willisom v 2004 nastopil še v nadaljevanju Vrnitev morilca mehkega srca.
V 2021 se je skupaj s soigralci Jennifer Aniston, Courteney Cox, Lisa Kudrow, Matt LeBlanc in David Schwimmerjem vrnil v posebni epizodi serije Prijatelji, ki jo je skupaj spravil HBO Max, kjer lahko danes pogledamo vse pretekle epizode. Kljub vsem tem pretečenim letom od konca te serije je ta še vedno popularna, saj jo imajo rade tudi mlajše generacije, veliko vlogo pri temu pa je odigral Perry, saj je njegov nastop v vlogi Chandlerja preprosto neponovljiv.
Matthew Perry je nekaj dela spočel tudi znotraj igričarske in računalniške industrije. Sredi svoje največje slave je skupaj s soigralko Jennifer Aniston spočel zabavni oglas za operacijski sistem Windows 95. Na pogovorni oddaji Ellen je priznal, da ga je povsem zasvojila igra Fallout 3, nakar ga je razvijalec Obsidian Entertainment povabil, da je sodeloval pri ustvarjanju nadaljevanje Fallout: New Vegas. Igre sicer ni programiral, je pa uglasil glavnega protagonista Bennyja, ki vam na začetku igre preko slavnega dialoga pošlje rafal v glavo, nakar se iz tega izrodi vaša dolga pot maščevanja.
Perry je lani izdal še knjigo Friends, Lovers, and the Big Terrible Thing v kateri je opisal najbolj pomembne trenutke svoje kariere ter nazorno opisal svoj boj z drogami in kako je bil večkrat na pragu smrti. Klic temne strani ga ni nikoli več priklical na svojo stran, čeprav je malce strašljiva njegova zadnja slika na Instagramu.
Na njej ga namreč vidimo sredi namakanja v domačem jacuzziju, zraven pa je pripisal, da se zdaj imenuje Mattman. Humorja ni izgubil do svojih zadnjih dni, tako da se je v svojem slogu od nas poslovil še s svojo zadnjo humoristično opazko.
Poleg Matthewa se je leta 2019 od nas poslovil Rob Leibman, ki je v seriji nastopal v vlogi očeta Rachel, v 2021 pa je v onostranstvo skočil še James Michael Tyler, ki se ga spomnimo kot vedno zabavnega natakarja Guntherja.
Sledilci uradnega Fallout računa na družabnem omrežju X so včeraj dobili manjši napad panike, ko so pri njem naleteli na besede: “Please remain calm”. Od zadnje enoigralske igre Fallout 4 je namreč preteklo že 8 let in obletnico bi praznovali ravno naslednji mesec. Je morda končno nastopil čas za uradno najavo nadaljevanja? Morda pa se je Bethesda spomnila prenoviti kakšno starejšo igro, saj bi nekateri naravnost ubijali za prave predelave prvih dveh iger, boljšo grafiko pa si zaslužita tudi Fallout 3 in New Vegas.
Vse to je šlo po glavi oboževalcev, a ta upanja so bila hitro izgubljena že v naslednjem stavku, kjer je bil označen Prime Video. Vse skupaj ni bilo namreč nič drugega kot pa uradna najava datuma izida televizijske serije, ki bo izšla na pretočnem servisu Amazon Prime Video in o kateri se govori že vse od leta 2020.
Datum izida premiere je zakoličen za 12. april 2024, tako da nas od njega loči samo še pol leta, Amazon in Bethesda pa zaenkrat še vedno nista pokazala kakšnega pravega napovednika ali pa vsaj slik, ki bi malce bolje orisale novo zgodbo, katera bo vsebovala povsem frišno zasedbo junakov.
O sami seriji je v bistvu znanega presenetljivo malo: vemo da bosta v vlogi izvršnih producentov nastopala Jonathan Nolan in Lisa Joy, medtem ko bomo pred kamerami gledali Walton Gogginsa in Ello Purnell. V javnost je izcurljalo nekaj slik iz prizorišča snemanja in en napovednik, ki ga je Todd Howard, ki bo pri seriji prav tako držal vlogo izvršnega producenta, pokazal za zaprtimi vrati in je bolj slabe kvalitete.
Mesto dogajanja bo tokrat Los Angeles, ki je prav tako nastradalo zaradi apokaliptičnih dogodkov, v podzemnih rovih pa bodo preživeli naseljenci zaklonišča Vault 33.
Napoved datuma izida se ni zgodila po naključju, saj smo včeraj, 23. oktobra, praznovali Fallout Day – ta datum namreč igra veliko vlogo znotraj Fallout sveta, saj se je ravno takrat sprožila vojna Great War, ta pa je celotni svet obarvala v nuklearne eksplozije, iz njih pa so se rodili vsi mutiranci in post-apokaliptične pripovedi, ki nas zdaj zabavajo že več kot 20 let.
Prisežem, da se ne želim nalašč norčevati iz POPTV-ja in njegovih umotvorov, a kaj hočem, ko pa mi neprestano dostavljajo nov material. Tema letošnjega smeha je oddaja Slovenija ima talent, ki prekipeva z oglasi do te mere, da ti sestavljajo že skoraj polovico oddaje, vendar pa ima POPTV na sporedu še en resničnostni šov, ki mu je že zdavnaj potekel rok trajanja, a se še kar vrti po televiziji.
Gre za oddajo Kmetija, ki letos nastopa v svoji že 10. sezoni in čeprav nimam dokazov za to, stavim, da je letošnja gledanost najnižja do sedaj in da je naslednje leto ne bomo videli. Kako to vem? Ker moja izvoljenka letos ni pogledala niti ene epizode, čeprav je pogledala prejšnjih 9 sezon. Razloga za neogled nima – preprosto ima dovolj “enega in istega”.
Vendar bolj kot oddaja mi je v oči skočil nedavni članek na 24ur z naslovom “Spletne šale na račun Kmetije osvajajo vrtoglave številke” in ta me je presenetil. Sem se morda zmotil in je Kmetija danes bolj popularna kot pa kadarkoli prej?
No, temu ni povsem tako. Podlaga članka je namreč ločena oddaja Kmetija: Cela štala (tako je, Kmetija ima spinoffe kot The Walking Dead), ki govori o Instagram in TikTok profilu smejmose32, ta pa se ponaša z rekordnimi ogledi in obiski. Profil ima na Instagramu več kot 41k sledilcev in se med drugim norčuje tudi iz oddaje Slovenija ima talent in Kmetija.
Ne bom vam zdaj govoril, da imam jaz osebno tisti najbolj pravilen občutek za humor in da je na meni sodba, kaj je smešno in kaj ni smešno. Vendar pa so šale na smejmose32 nekaj najbolj cringe, kar sem videl v zadnjih nekaj letih interneta in stvar je naravnost boleča za gledanje.
V bistvu ne vem, če so to šale, ampak v bistvu samo stavki, ki jih je nekdo poskušal poustvariti v meme formatu. Poglejmo si denimo zgornji primer z naslovom Jaz jutri zjutraj, ki vsebuje sliko s podnapisom “Danes sem utrujen, kot še nikoli do zdaj”. Kje je tu šala? Je to morda neka družbena kritika na preveč utrujen delovni narod in če je, zakaj je narejena v meme formatu, ki naj bi bil smešen?
Ali pa spodnji posnetek glede poceni sončnih očal za 1 €, zaradi katerih vidiš slabo. Kje torej tukaj tiči humor? Stvar se sliši kot da bi imel en pogovor s prijateljem in bi mu potožil, da nosim očala za 1 € in da čez njih ne vidim slabo, nakar bi od njega pričakoval, da se prepogne in zvrne po tleh, saj ga je smeh ob tem stavku tako prevzel, da sploh ne more več normalno funkcionirati.
In tu pridemo do grobe resnice: profil ni namenjen vsesplošnemu zabavanju sledilcev, ampak je tam zato, da promovira vsebino POPTV-ja. Spet za to nimamo dokazov, ampak dovolj je zgovoren že sam intervju, kjer ustvarjalca smejmose32 želita ostati anonimna in na vprašanje od kje črpata navdih odgovorita z:
“Kmetija nama je vedno bila eden najboljših šovov zaradi ogromno smeha in drame ter različnih tipov tekmovalcev, kar ti da material za objavo videa ali slike. Vedno komaj čakava novi del na VOYO, da dobiva material za novo objavo.”
Zgornje se mi ne sliši kot nek naključni Instagram zabavljač, ki je do svoje slave prišel naključno in po iskreni želji zabavanja sledilcev. Bolj se mi sliši kot ločen profil, ki je v resnici last POPTV-ja in nam na ta način, kot nevtralen profil, poskuša predstaviti vsebino tega kanala in se obenem obupano trudi tekmovalce Kmetije predstaviti kot meme material.
In to me jezi, saj je meme od vedno pripadal internetu in se je rodil po spletu naključij. Izvor teh smešnih podobic in videov mora biti nek naključnež, ki je na nek forum ali družabno omrežje prilepil cringe sliko, nakar se je viralno razširil preko interneta. Ali pa intervju, ki poda nenačrtovane odgovore v stilu: “Rad imam želve”. Ne pa da se ga poskuša ustvariti umetno, kot v laboratoriju in to samo z namenom nekega komercialnega produkta.
POPTV pri temu ni sam. Spomnim se, ko je nedolgo nazaj poskušal A1 Slovenija ravno tako ustvariti svoj meme preko lastnega generatorja smešnih sličic, ta pa je v glavni vlogi držal Staneta in to v različnih pozah. Kdo je Stane in zakaj bi kdo iz njega delal zabavne sličice in jih naknadno delil preko interneta ni bilo pomembno, saj se je šlo samo za poskus ustvaritve neke zabavne ikone oziroma maskote, ki bi jo bilo nato lažje tržiti. Vendar pa je poskus propadel, Stane je izginil in enako bi morala oziroma kmalu bo enaka usoda doletela tudi Kmetijo.
Žanr večigralskih prvoosebnih streljačin sicer redno dobiva nove naslove, a daleč za nami so časi, ko sta morala Quake in Unreal Tournament vsako leto izdajati nadaljevanja, da sta lahko ohranjala igralni bazi. Dandanes so na vrhu popularnosti zasidrani naslovi, ki so že stari nekaj let, frišno vsebino dobivajo preko sezonskih prepustnic, skozi leta pa so igralno formulo že tako izpilili, da jim sveže spočeti naslovi težko konkurirajo.
Vendar pa se dogajajo tudi izjeme, saj si tudi veterani teh večigralskih zabav vsake toliko zaželijo nekaj svežega, če je le novinec dovolj kvaliteten in zna ponuditi nekaj novega. Frišen veter je zdaj prispel iz strani razvijalca Embark Studios, ki že s svojim prvim naslovom The Finals nase vleče tisoče igralcev in je trenutno med najbolj igranimi naslovi Steama.
Embark Studios v sebi vsebuje veteranska imena, saj je studio leta 2018 ustanovil Patrick Söderlund, nekdanji šef razvijalca DICE, ki še danes skrbi za franšizo Battlefield, pri ustanovitvi pa se mu je pridružil Rob Runnesson, ki je pri DICE ravno tako igral pomembno vlogo. Par je nato k sebi privabil še nekaj drugih talentiranih razvijalcev in produkt njihovega dela je The Finals, skupinska večigralska streljanka, ki ponuja zanimive stopnje in je v napovednikih videti kot Overwatch na steroidih, vse skupaj pa krasijo še stopnje, ki jih je preko izstrelkov moč skoraj popolnoma porušiti.
Visokooktanska akcija, ki omogoča tudi rušenje sten in tal je včeraj skočila v odprto beto in že v prvem dnevu na Steamu nase privlekla več kot 128k igralcev. Beta je zaživela tudi na konzolah PlayStation 5 in Xbox Series X, The Finals pa podpira navzkrižno igranje, tako da se boste lahko s prijatelji streljali na istih strežnikih.
Če se želite tudi sami udeležiti te kaotične zabave lahko to naredite na dokaj preprost način. Na konzolah znotraj trgovin poiščite vnos The Finals, na Steamu pa lahko skočite na uradno stran in kliknite gumb “Request Access”. Opozorilo sicer pravi, da boste v igro povabljeni samo takrat, ko vam bo razvijalec odobril dostop, a to lahko zanemarite, saj vam je dostop odobren instantno, nakar morate samo še prenesti slabih 14 GB podatkov. Beta se bo zaključila 5. novembra.
The Finals zaenkrat še nima datuma izida, a glede na to, da se že zdaj testira strežnike in da je igralna baza tako bogata, bi bili res presenečeni, če igra ne bi izšla letos. Ko se bo to zgodilo bo za igranje povsem brezplačna, a bo seveda treba odšteti evre za sezonske prepustnice.
Razvijalec Slavic Magic je leta nazaj prišel do zelo zanimive ideje: kaj če bi v enem naslovu združil vse tiste najbolj zanimive prvine iger Age of Empires in Total War, nakar bi vse skupaj začinil z globino političnega zabadanja noža v hrbet, ki ga omogočajo igre Crusader Kings? Vse to se slišijo kot samo pobožne želje nekoga, ki si upa sanjati, a ni nikoli resneje pograbil za razvoj iger.
Vendar pa je Slavic Magic iz drugačnega testa in včeraj se je na spletu rodil nov napovednik za igro Manor Lords, prikazano pa je presneto impresivno za studio, ki ga v bistvu sestavlja en sam človek.
Manor Lords nas postavi v 14. stoletje, naši začetki pa bodo bolj skromni, saj bomo najprej skrbeli samo za vasico, ki bo poskušala preživeti. Ves čas nam bodo grozili razbojniki, za povrh pa se je na severu dežele udomačil en baron, ki želi okoliško zemljo pridobiti preko svojih grabežljivih prstov.
Zato se bo treba podvizati in začeti graditi. V tem pogledu igra močno zadiši po Age of Empires, saj bomo lahko postavljali zgradbe, gradili ceste in nadzorovali kmete, ki jih bo treba ves čas pošiljati po novih opravkih, saj vam njihova brezdelje samo ponudi nova lačna usta. Vendar pa bo stvar v tem pogledu precej bolj globoka kot pa Age of Empires, saj bo treba skrbeti za pridelek in rodovitnost zemlje, če pa boste naokoli posekali preveč gozdov, boste s tem odgnali tudi divjad, ki vam bo zelo prav prišla za vsakodnevni golaž lačnih prebivalcev.
Seveda se ne bo vse vrtelo samo okoli pobiranju paradižnikov, saj vam bodo banditi redno ogrožali življenja prebivalcev in trgovskih poti. Na kup bo treba zbrati nekaj sekir in vil, nakar bodo hlapci postali prava vojska, ki jo bomo nadzorovali v maniri iger Total War – torej ogromne bitke, kjer veliko šteje postavitev čet in sistem spopadanju v načinu kamen-papir-škarje.
Za povrh bo treba vmes sklepati zavezništva z drugimi vasmi ali pa se odzivati na razne izdaje, ki jih boste lahko počeli tudi sami. To boste lahko počeli na lep ali pa grd način, vsak od teh pa bo prinesel svoje posledice – če boste vsakemu grozili bo to prineslo določen uspeh, a slej ko prej bo nekomu prekipelo in bo udaril nazaj, če pa boste vsem ugajali pa znate izpasti šibki in postanete žrtev izdaj.
Manor Lords je hkrati videti čudovito in kar malce težko verjamemo, da na tem projektu dela samo en človek. Hkrati pa to ni samo nek prototip, saj ima Manor Lords začrtan izid za 26. april 2024, ko se bo pojavil na Steamu, a sprva le v sistemu Early Access. Na voljo bo tudi znotraj naročnine Game Pass, načrtovana pa je tudi splavitev na konzoli Xbox Series X.
Je res minilo že 8 let odkar smo se pozabavali v igri Batman: Arkham Knight, ki je hkrati služila kot zaključek Arkhamove zgodbe izpod razvijalca Rocksteady Studios? Hja, čas teče hitro in čeprav se še danes dobro spominjamo vseh težav, ki jih je imel Arkham Knight ob izidu, ostaja dejstvo, da se je Rocksteady od te franšize poslovil skoraj desetletje nazaj, vmes pa je očitno malce preveč užival v slavi in brezdelje, saj je bil njihov novi naslov Suicide Squad ob napovedi tako spljuvan, da so ga zamaknili za skoraj debelo leto.
Knight je sicer imel svoje probleme, ki so se tikali tehničnih stvari in pretiravanja glede igralnih vložkov z Batmobilov, vendar pa je bilo igranje vseeno hudo zabavno, zgodba pa je bila dovolj privlačna, da je dala zadovoljujoč konec trilogije. Včeraj pa je ta igra, brez kakšnih predhodnih napovedi, nenadoma dobila košček nove vsebine, kar je brž pri igralcih zbudilo upanje, da se je morda razvijalec vrnil v naročje svojih najbolj priljubljenih izdelkov.
Nova vsebina ni kakšen dodatek ali kakšen skupek dodatnih misij, ampak zgolj ena nova Batmanova preobleka, ki je kopija tiste iz filma The Batman iz lanskega leta, ko je vlogo hodečega netopirja prevzel Robert Pattison. Novi kostum je bil na voljo samo v inačici igre, ki jo tržijo znotraj trgovine Epic Games Store in je nato, enako skrivnostno kot se je pojavil, nenadoma tudi izginil.
Ne razvijalec, ne založnik Warner Bros. o nenavadnem dogajanju nista rekla niti besede, zato se zdi, da je Epic Games malce prehitro omogočil igranje vsebine, ki bi morala še nekaj časa ostati skrita in bi morda morala biti presenečenje. Najbolj verjetna razlaga vsega skupaj je prihajajoča predelava Batman: Arkham Trilogy, ki se bo 1. decembra pojavila na konzoli Nintendo Switch in zna biti, da bo studio Turn Me Up Games poleg prenosa trojice iger omogočil tudi nekaj nove vsebine, ki se bo nato pojavila tudi na drugih platformah.
Če pridno spremljate našo stran potem ste do sedaj že zagotovo izkoristili ponudbo trgovine Epic Games Store, ki je prejšnji teden brezplačno podeljevala kopije igre The Evil Within, včeraj pa se je akcija zaključila, jedilnik se je zamenjal in brezplačna malica tega tedna je postalo nadaljevanje The Evil Within 2.
Mnenja o drugem delu te franšize so si razdeljena. Še vedno spremljamo zgodbo protagonista Sebastiana Castellanosa in še vedno skačemo med dvema dimenzijama, medtem ko iz tretjeosebne manire delamo tisto, kar je postala že navada preživetvenih grozljivk: streljamo, poskušamo hraniti strelivo in se vmes malce tresemo zaradi vse grozljivosti, ki se dogaja okoli nas. Je pa tokratna akcija malce drugačna, saj se je razvijalec Tango Gameworks odločil igro spočeti znotraj bolj odprtega sveta, tako da se ne boste samo sprehajali samo iz ene sobe v drugo, ampak boste vmes lahko tudi malce raziskovali in si s tem pridobili dobrine, hkrati pa ob tem tvegali glavo.
Ravno ta odprti svet je ob izidu najbolj razdelil igralce, saj so nekateri preferirali bolj zaprte stopnje prvega dela, ki je dostavil bolj grozljivo izkušnjo, medtem ko nekaterim pri enki ravno ta stvar ni bila všeč in so zato pozdravili odprte nivoje. Se pa oba tabora strinjata, da je The Evil Within 2 dobro nadaljevanje, ki se ga vsekakor splača preigrati, zato svojo kopijo prevzemite iz te povezave.
Dobre stvari prihajajo v dvojicah in tako je tudi v tem primeru, saj Epic Games Store poleg zgornje grozljivke nudi še manjši indie naslov Tandem: A Tale of Shadows. Gre za zanimivo avanturo, kjer bomo preklapljali med likoma Emme in Fenton, vsak pa ponuja preigravanje iz drugačne perspektive. Veliko igranja se vrti okoli reševanja raznoraznih ugank, kar bo všeč tistim, ki se radi ubadate z miselnimi orehi, ki so za povrh odeti v simpatično grafično podobo. Vaša kopija vas čaka tule.
Obe igri bosta brezplačni do 2. novembra, nakar ju bosta zamenjali igri F.I.S.T.: Forged In Shadow Torch in Turnip Boy Commits Tax Evasion.
Originalni Dark Souls je postal slaven na račun svoje težavnosti, vendar pa se trik njegove privlačnosti ne skriva samo v tem. Tisti, ki se niso ustrašili izziva in so se vseeno upali stopiti v njegov svet so ugotovili, da ta igra skriva tudi naravnost čudovit svet – s stopnjami, ki so med sabo prepletene in organsko povezane. Tako ima igralec občutek, da je res stopil v neko izumrlo fantazijsko deželo, ki pa ne vsebuje nalagalnih zaslonov in nekaj magičnega je na temu, ko ob prvem igranju odkleneš neka vrata, nakar ugotoviš, da si si preko njih odklenil bližnjico do že prej obiskanega taborišča.
Drznil bi si trditi, da je ravno ustvarjanje teh prepletenih stopenj največja privlačnost Dark Souls iger in so nekaj, kar zna ustvariti samo razvijalec FromSoftware. Njihov slog je poskušalo kopirati že kar nekaj iger in čeprav smo dobili nekaj dobrih zadev, lahko že zdaj stavim, da v Lies of P nikoli ne bomo odkrili takšno mero skrivnosti in podrobnosti, ki jih skriva prvi Dark Souls.
Skratka, gre za resnično igričarsko klasiko, ki je leta 2018 dobila manjšo predelavo Remastered, zdaj pa modderska skupina Fromsoftserve dela na predelavi predelave. Gre za oboževalce, ki so naravnost zaljubljeni v vse podrobnosti, ki jih dostavi originalni Dark Souls, zato so se spravili samo še obogatiti vse njegove detajle, brez da bi preveč posegali v originalno vizijo avtorjev. Mod DSR Graphics Overhaul je tako prenovil teksture, a se hkrati spravi v takšne malenkosti kot je dodajanje trave na posamezne stopnje, zaživele so dinamične sence, okna v Anor Londoju pa so zdaj dejansko prozorna.
My graphics overhaul mod allows you to easily cheese Capra demon with firebombs, since he now realistically shows up from Undead Burg. pic.twitter.com/UJ0OaYrExu
Še bolj zanimiva pa je njihova prenova razsežnosti sveta. Meja izrisovanja je zdaj večja, tako da lahko dejansko vidimo oddaljene stopnje, ki so resnične lokacije. Dober primer tega je most, kjer porazite šefa Taurus Demona, saj zdaj lahko vidite navzdol in fizično lahko vidite osovražnega šefa Capra Demona. Ne samo da ga lahko vidite, vanj lahko tudi zmečete nekaj granat in si tako pridobite lahko zmago.
Zanimivo je tudi področje igre Dark Souls 2, ki prav tako še vedno dobiva nove mode. Pisali smo o enemu, ki povsem obnovi grafično podobo igre, zdaj pa je novo verzijo prejel največji mod Seeker of Fire. Ta posodobitev je tako ogromna, da ji je avtor nadel kar ime 2.0, gre pa za tako velik mod, da ta prenovi skoraj vse aspekte igre: dodani so novi šefi in napredovanje skozi stopnje je zdaj nekoliko spremenjeno, tako da se vse skupaj čuti kot nova izkušnja. Za igranje boste potrebovali kopijo igre Dark Souls: Scholar of the First Sin, mod pa lahko prevzamete tule.
Prvi del prenovljene zbirke iger Metal Gear Solid je zdaj že zunaj in stvari niso bile ravno narejene z odliko. Založnik Konami v Metal Gear Solid: Master Collection: Vol. 1 ni vložil preveč financ, zato gledamo v bistvu samo v prenos iger, ki jih zdaj lahko legalno kupimo na PC-ju in novejših konzolah in to v praktično originalni obliki.
Veliko bolj pričakovana je predelava igre Metal Gear Solid 3: Snake Eater, ki je navkljub svoji zaporedni številki v bistvu prvi del te serije, saj nas zgodba vrže postavi dobrih 30 let pred tistimi dogodki, ki jih izkusimo v prvi igri, v vlogi Naked Snaka pa smo se proti sovražniku preganjali znotraj sovjetskega pragozda.
Predelava bo nosila uradno ime Metal Gear Solid Delta in morda se je Konami najprej lotil celostne predelave tega dela zaradi tega, ker nato namerava na ta način obnoviti tudi vsa sledeče kronološko nanizana poglavja.
Delta je maja dobila kratki dražilnik, zdaj pa nam je bil podan malce bolj obširen vpogled v njeno prenovo in stvar je vsekakor videti bolje od originala, ki se sicer dobro igra tudi danes. Kratki igralni izsečki pokažejo glavnega junaka, ki se zelo rad plazi po blatu, to pa nato iz njega realistično kaplja. Morda že malce pretirano, saj je na trenutke videti, kot da bi bil tip narejen iz čokolade in se sprehaja pod vročim soncem.
Potem je tu nekaj prikaza okolice, ki bo očitno izjemno detajlna, saj bo predelava spočeta znotraj pogona Unreal Engine 5. Vendar pa manjka tisti resnični prikaz igranja, saj ne vidimo kakšnega streljanja ali pa skrivanja trupel, prav nobenemu vojaku pa se nad glavo ne izriše klicaj, kar zna pomeniti, da se bo Delta znebila tega rahlo komičnega pridiha ob igranju in bo zadeva bolj resna kakor prej.
Žal še vedno nismo dobili niti letnice izida, a imamo občutek, da bo tale zadeva definitivno izšla enkrat v 2024.
Igra Ark: Survival Evolved je ena redkih iger, ki je kljub njeni neizmerni popularnosti na svojem PC-ju nisem zagnal niti enkrat. Stvar se je uradno rodila leta 2014 in to znotraj programa Early Access, nakar je v verziji 1.0 izšla leta 2017, a takrat se mi je že izteklo potrpljenje glede poplave Early Access iger, ki so za povrh še vse ciljale isti preživetveni žanr nabiranja surovin in kovačenja, zraven pa je bilo treba v večigralstvu treba trpeti druge igralce.
6 let kasneje se celotna zgodba ponavlja, a tokrat v malce lepšem paketu. Ark: Survival Evolved je namreč zaradi nekega razloga dobil predelavo znotraj pogona Ark: Survival Ascended, stvar pa je zdaj na voljo za nakup za ceno dobrih 40 € in, ne boste verjeli, tudi ta predelava je zdaj stopila v obdobje Early Accessa. Razvijalec Studio Wildcard je očitno velik privrženec tradicij.
Stvar sicer ni videti napačno, saj nam zgornji napovednik pokaže čudovito grafično podobo, ki pa bo seveda precej bolj zahtevna od originalne igre, ki je zdaj še vedno na voljo za igranje in vsebuje veliko manj hroščev. Tudi premisa tega preživetvenega naslova ni slaba, saj bolj redko vidimo igričarske izkušnje, kjer imamo na enem mestu združene ogromne dinozavre, titanske pajke in celo zmaje, te pa poskušamo podrediti s pomočjo lokov, sulic in modernih brzostrelk.
Kljub temu pa je predelava nekam čudna odločitev, saj Studio Wildcard že dolgo dela na nadaljevanju Ark 2, ki naj bi izšlo enkrat v 2024, zato bi človek mislil, da želijo vse igralce preseliti na novo igro a zdaj bodo očitno vzdrževali dva naslova hkrati.
Razvijalec The Chinese Room je do svoje slave prišel na račun pripovednih avantur, ki v bistvu ne vsebujejo igralnih elementov, ampak nas samo sprehajajo iz ene lokacije na drugo. V preteklosti so na ta način ustvarili igre kot so Dear Esther, Amnesia: A Machine for Pigs in Everybody’s Gone to the Rapture, zdaj pa imajo tega žanra dovolj, zato so bili nedavno najavljeni kot novi razvijalec težko pričakovane igre Vampire: The Masquerade – Bloodlines 2.
Vendar pa se povsem še ne nameravajo ločiti od svojih korenin in morda bo naslednje leto izšel še zadnji naslov iz žanra, ki so ga igralci poimenovali “walking sim”, ta pa bo nosil ime Still Wakes the Deep.
O tej igri smo že pisali, včeraj pa je The Chinese Room ponudil prvi resnejši vpogled v igranje nesrečnega protagonista, ki leta 1970 obtiči na naftni ploščadi, ki jo napadejo neke neznane grozote iz največjih globin morja in nočnih mor. Naš junak je od zunanjega sveta povsem odrezan, njegovi kompanjoni pa se bodisi nekje skrivajo, a veliko bolj verjetno je, da so postali hiter prigrizek za neko Cthulhujevsko prikazen.
Kdorkoli že je neznani napadalec, ta je na naftni ploščadi naredil kar nekaj škode, saj stvar zdaj razpada in je poplavljena, mi pa bomo morali zavihati rokave in stvari popraviti, preden vse skupaj ne zgrmi v morje in hkrati v objem tistega, kar nas čaka pod gladino.
Still Wakes the Deep vsebuje zanimivo premiso in če nam bo znala igra pričarati tisti resnični občutek izoliranosti in odrezanosti od sveta, kjer smo odvisni samo sami od sebe, potem znamo dobiti nekakšen igričarski približek filma The Thing.
Na končne vtise bo treba še malce počakati – Still Wakes the Deep namreč izide šele enkrat v prvi četrtini naslednjega leta in to za PC, PlayStation 5 in Xbox Series X.
Eno največjih vprašanj športne zgodovine bo za vedno ostalo neodgovorjeno, čeprav še danes redno sproža burne debate. Vprašanje se nanaša na dva titana boksa in kdo bi v potencialnem boju med njima na koncu držal dvignjeno rokavico: Mike Tyson ali Muhammad Ali?
Borca sta za svoj čas veljala za najboljša boksarja svoje ere, vendar pa se zaradi starostnih razlik nikoli nista srečala v ringu, čeprav sta drug do drugega gojila ogromno spoštovanja. Ali je bil na vrhuncu svoje kariere nekje leta 1967, medtem ko je Tyson svojo vladavino začel leta 1987.
Teh 20 let razlike bo zdaj poskušala izničiti igra, vendar žal ta ne bo simulacija boksa. Namesto tega se bo treba zadovoljiti z naslednjim poglavjem izjemno popularne športne lige UFC, za katero bo založnik EA spočel novo igro UFC 5.
In v tej bosta zaradi nekega razloga poustvarjena tudi slavna boksarja Mike Tyson in Muhammad Ali. Igra je zdaj že zunaj, IGN pa se je odločil deliti igralni posnetek, kjer v oktagon stopita dve legendi in poskušata za vedno odgovoriti na to večno vprašanje.
Treba je priznati, da je vredna gledanja vsaj uvodna sekvenca. Tyson in Ali sta dobila prepričljivi grafični poustvaritvi in vsaj v digitalni obliki lahko zdaj vidimo, kako bi bila videti alternativna zgodovina, kjer bi oba borca prispela v ring in to v svojih najboljših letih. Žal se iluzija nato zlomi, ko se začne sama borba, ki je v UFC 5 videti nerodno, oba borca pa preprosto nista primerna za takšen ring.
Ironično bi ravno EA lahko spočel pravo animacijo in spopad teh dveh borcev, ki bi nosila prepričljivo grafično podobo. Založnik je namreč spočel kar nekaj delov simulacij boksa Fight Night, a žal smo zadnji del Fight Night Champion dobili daljnega leta 2011, EA pa je od takrat opustil to serijo in ni z ničemer namignil, da jo namerava spet obuditi.
Riley Reid je skozi več kot desetletje dela v pornografski industriji postalo ime, ki je instantno prepoznavno. Vendar pa danes 32-letna Riley ve, da za ne bo mogla vedno stati pred kamerami, zato je začela gledati tudi v druge smeri kamor bi lahko vložila svoj res težko prigarani denar.
Rezultat tega je njena lastna serija oblačila Eighteen Plus, zdaj pa je tudi spoznala, da umetne inteligence ne bo mogoče zaustaviti, zato se je namesto borbe proti njej raje odločila iz nje potegniti nekaj dobička.
Tako je zagnala platformo Clona.AI, ki je dejansko hudo zanimiva ideja. Gre namreč za spletno stran, kjer lahko uporabnik čveka z digitalnimi različicami znanih pornografskih igralk, le da mu ne odgovarjajo te, ampak umetna inteligenca, ki je bila zasnovana na osebnosti posamezne igralke. Clona je zasnovana na Metinem jeziku Llama 2, nato pa je bil model, ki oponaša Riley Reid, treniran na njenih intervjujih, podcastih in YouTube posnetkih, seveda pa je nekaj znanja pobral tudi iz njenih pornografskih posnetkov. Cilj je bil ustvariti umetnega avatarja, ki bi bil po odgovorih čim bolj podoben Riley Reid, vendar pa ne bo vse slonelo samo na algoritmih.
Riley je za spletno stran 404 Media povedala, da je lahko sama urejala nekatere odgovore, ki jih je podala Clona.AI, saj se te včasih ni povsem odzvala tako kot bi se resnična igralka. K temu je še dodala, da je jasno platforma namenjena umazanim pogovorom, vendar pa bo stopnjo nagajivosti lahko prilagajal vsak od igralcev oziroma znanih osebnosti, ki bo želel na ta način privabiti obiskovalce in od njih nekaj zaslužiti. Rileyjev bot z uporabnikom denimo ne bo želel sodelovati v seksualnih fantazijah, ki so fizične nevarne, a očitno bo ta možnost drugim zainteresiranim vseeno omogočena.
Pogovarjanje ni samo tekstovno, ampak tudi zvočno, zaenkrat pa je platforma v beta stanju in omogoča čvekanje z digitalnima avatarjema zvezdnic Riley Reid in Lena The Plug. Clona deluje po principu naročnine, ki stane 30 $ mesečno, na voljo pa je tudi brezplačen dostop, ki omogoča mesečno samo 5 sporočil, medtem ko vam plačljiva stopnja omogoči tudi grajenje razmerja, neomejena sporočila, umetna inteligenca pa dobi tudi dostop do dolgoročnega spomina.
In tako film Ona kar naenkrat ni več znanstvena fantastika. Kako točno je videti Clona v akciji si lahko preberete v obširnem članku spletne strani RollingStone.
Letos smo veliko slišali o VR-ju, saj je najprej Apple razkril svoja prva takšna očala Vision Pro, nakar je na sceno stopilo še podjetje Meta in v prodajo poslalo tretjo generacijo očal Meta Quest 3, ki so lepa evolucija predhodnika, napram Applovemu konkurentu pa nudijo veliko funkcij in to za dokaj nizko ceno.
Med vsem tem dogajanjem pa smo bolj malo slišali iz strani podjetja ByteDance. Kitajci si lastijo popularno družabno omrežje TikTok in tako kot Meta so se odločili spočeti svojo verzijo VR naprav, ki so jim nataknili ime Pico. V naši recenziji smo preizkusili očala Pico 4, ki so nam bila sicer všeč in so predstavljala lepo konkurenco napravi Meta Quest 2, a smo se že takrat pritoževali, da preprosto manjka iger in ekskluzivnih izkušenj, ki jih ponudi konkurenca.
To ni majhen problem, saj je treba v razvoj takšnih zadev vložiti dobesedno milijarde evrov in Metin VR razvojni oddelek Reality Labs zaradi tega že dolgo dela globoko finančno luknjo, vendar je Zuckerberg prepričan, da je VR prihodnost za katero je vredno malce potrpeti in odpuščati.
ByteDance pa medtem ni kazal kakšnega napredka in ni delal večjih najav, zaradi česar je raziskovalno podjetje EqualOcean izdalo poročilo, v njem pa so objavili, da naj bi Zhang Yiming, ustanovitelj ByteDanca, nadzornikom Picota sporočil, da naj bi ta VR očala počasi izginila in da ByteDance v njih ne namerava več vlagati financ.
Vendar pa naj bi bilo poročilo lažno in to je ByteDance potrdil za spletno stran Reuters. Podjetje naj bi še naprej vlagalo v razvoj Picota in njegovih VR in AR zmožnosti, hkrati pa so zavrgli ločeno poročilo kitajske spletne strani The Paper, ki je zapisala, da naj bi ByteDance razmišljal o spremembi strategije in da je zaradi tega polovica zaposlenih pri Picotu že zapustilo podjetje. Tudi to je ByteDance zavrgel in k temu dodal, da bo podjetje še naprej poslovalo z normalnimi operacijami.
Pico torej očitno ostaja, vendar pa sta dve ločeni poročili glede težav v razvoju vseeno sumljivi in dvomimo, da ByteDance govori čisto resnico. Navsezadnje bi bila sprememba strategije dobrodošla, saj je Pico še vedno dokaj neznan VR sistem, ki mu preprosto manjka vsebine in čeprav na Kitajskem zaseda več kot polovico VR trga, je v zahodnem svetu še veliko prostora za njegove inovacije, ki bi jih prinesel na ta trg.
Leta 1995 se je rodila čisto prva prvoosebna streljanka znotraj znanstveno-fantastičnega vesolja Vojna zvezd. Razvijalec LucasArts je takrat spočel igro Star Wars: Dark Forces, kjer je v glavni vlogi nastopal povsem novi junak Kyle Katarn, ta pa je takrat dobil standardno nalogo: pridružiti se upornikom in za vedno premagati zlobni Imperij. Kyle je nato svoje avanture nadaljeval še v Dark Forces II, kasneje pa je skočil v tudi malce novejše igre Jedi Knight, njegova originalna kampanja pa se je medtem zapisala v anale igričarske zgodovine.
In bo zdaj ponovno obujena, saj se je do kode in pravic dokopal studio Nightdive Studios in takoj ko vidimo ime tega razvijalca zraven nekega projekta nam je jasno, da bomo dobili predelavo. In tako bo tudi v tem primeru, saj se pripravlja predelava Star Wars: Dark Forces Remaster, ki je že dobila en napovednik, zdaj pa smo prejeli tudi datum izida, ki se bo zgodil 28. februarja 2024.
Mark your calendars… Star Wars™: Dark Forces Remaster is set to release on February 28, 2024 for PS4, PS5, Xbox One, Series X|S, Nintendo Switch, and PC! 💫✨ pic.twitter.com/jjnrlSpz5h
Morda je stvar v napovedniku kakšnemu gledalcu še vedno videti zastarelo, vendar pa je treba opomniti, da tale predelava ne bo tako velik projekt, kjer bi razvijalec vse skupaj ponovno zgradil in notri vdelal moderne elemente prvoosebnih streljank. So pa nadgradnje vseeno konkretne, saj so teksture prenovljene, osvetlitev je boljša, dodane pa so bile tudi stvari kot je podpora kontrolerjem, igra pa bo tudi podpirala ločljivost 4K in bo zmožna igranja pri 120 sličicah na sekundo.
Razvijalec je poleg vsega prenovil tudi vmesne sekvence, ki so bile narejene v močno stisnjenem video formatu, tega pa bi bilo na sodobnih monitorjih neprijetno gledati. Prenovljene sekvence se stilsko malce razlikujejo od originala, kar je nekatere oboževalce že razočaralo.
Nightdive Studios trenutno dela še na dveh projektih. Prenovo bo dobila igra Turok 3, pred kratkim pa smo dobili tudi nov napovednik za osveženi System Shock 2.
Razvijalec Blizzard se je spomnil nove in dokaj zanimive promocije, ki naenkrat oglašuje tako njihovo zadnjo igro Diablo 4 kot tudi dobrodelno akcijo. Oglaševalska kampanja se imenuje Blood Harvest in njen glavni cilj je spraviti čim več ljudi v naročje lokalne klinike, kjer lahko darujejo svojo kri.
To sicer nekateri počnejo vsako leto, a Blizzard je pravilnega mnenja, da so ljudem takšne zbirateljske akcije veliko bolj privlačne, če lahko na račun njih tudi nekaj prislužijo in nekaterim pač ni dovolj velika nagrada že sam občutek, da so ta dan naredili nekaj dobrega in morda celo komu rešili življenje.
These in-game rewards will be unlocked for all players as we progress toward our donation goal.
Once we receive 666 quarts of blood from willing sacrifices, we'll unlock a sweepstakes to win a blood-infused cooling computer. pic.twitter.com/JixxF3GjUT
Nagrade so razdeljene na tri stopnje in nabrano kri lahko spremljate na uradni strani, ki vestno beleži vsako pridodano kapljico rdeče tekočine. Prva stopnja je bila med časom pisanja tega članka že dosežena in je igralcem prinesla orožja znotraj igre Diablo 4, to pa so bodalo Bloodpetal Anlace, sekira Bloodpetal Sever, meč Bloodpetal Blade, palica Bloodpetal Bludgeon za Druida in srce Bloodpetal Heart, ki bo prav prišlo Necromancerjev.
Druga stopnja zahteva 415 litrov krvi, ta pa s sabo prinese oklep Loch Raeth Maor za Barbariana, medtem ko tretja stopnja zahteva 630 litrov krvi in bo igralce nagradila s konjem Vermillion Eye Piebald.
Ta zadnja stopnja pa s sabo prinaša še eno posebno nagrado: vodno hlajeni igričarski PC, ki bo odet v Diablo barve in bo v sebi držal čisto pravo človeško kri. Kako bo ta stvar točno zgledala ni jasno, saj nekako dvomimo, da bo Blizzard zares v PC zlil litre človeške krvi, ki bi bila za povrh bolj slaba hladilna tekočina, zato bodo najbrž v PC postavili kakšno majhno ampulo s krvjo ali pa bodo med vodo zmešali nekaj kapljic človeške krvi.
Mašina bo sicer zahtevala konkretno hlajenje, saj vsebuje presneto impresivne komponente: procesor Intel Core i9-13900K, 64 GB DDR5 pomnilnika, kar 3 TB velik NVMe SSD in grafično kartico RTX 4090, vse skupaj pa bo zapakirano v unikatno ohišje, ki bo vsebovalo estetiko igre Diablo 4.
Na žalost je ta zadnja nagrada na voljo samo tistim, ki prebivajo v ZDA, a vseeno je nagradna igra zanimiva, saj bi lahko kaj takšnega podobnega spočeli tudi v naši majhni Sloveniji.
Je lahko film predolg? To vprašanje je že dolgo debata filmskih privržencev in mnenja niso vedno enaka. Nekateri pravijo, da ni pametno režiserja omejevati in da bi končna minutaža morala biti tolikšna, kolikor pač traja, da je izpolnjena njegova vizija. Spet drugi pravijo, da tudi režiser mora imeti nekega nadzornika, ki ven izreže nepotrebne scene in tako na ekran pripelje bolj prečiščeno zgodbo.
Sam sem zagovornik teze, da dober režiser ne potrebuje šefa, saj sam dobro ve, kdaj zgodba dobro teče in kdaj je v njo vrinil preveč nepotrebnih scen, zaradi česar se dogajanje povsem upočasni, gledalec začne vmes gledati v telefon, nakar izgubi zanimanje ali pa celo zaspi, nekateri pa zaradi tega preprosto odnehajo z gledanjem. Tempiranje dogodkov je za dobro zgodbo zelo pomembno in ta problem ni lasten samo filmskemu svetu, saj ga najdemo tudi v igrah. Ena novejših iger s to težavo je bila God of War Ragnarok, kjer so ustvarjalci vztrajali pri neprekinjeni kameri, ki nas je nato peljala iz ene scene v drugo, a problem pri temu je bilo, da smo morali vmes spremljati cel kup dolgočasnih potovanj, ki bi jih drugače prekinili nalagalni zasloni.
In ta problem ima očitno tudi zadnja stvaritev legendarnega režiserja Martina Scorseseja, imenovana Morilci svetne lune, ki se te dni predvaja po kinih. Stvar ima sicer dobre ocene, saj boste bolj težko našli Scorsesejev izdelek, ki bi se mu kdo upal podati slabo kritiko, a če malce beremo med vrsticami recenzij lahko vidimo, da se je kar nekaj kritikov spotaknilo ob njegovo dolžino.
Morilci cvetne lune so namreč gigantski izdelek, ki v dolžino traja kar 3 ure in 26 minut. To je kar veliko žuljenja riti znotraj kino sedeža in je bila prva stvar, ki me je odvrnila od gledanja filma znotraj kinematografa. Pri tako dolgih filmih je sicer navada, da je predvajanje vmes ustavljeno in si gledalci lahko privoščijo nekaj premora, nakar lahko zopet napolnijo rezervoarje kokic in izpraznijo zaloge urina in se spet vrnejo v gledanje. A to hkrati pomeni, da si je treba za ogled takšnega izdelka rezervirati celo popoldne, kar pa je zame osebno preveč in če se bom že lotil ogleda takšnega titanskega dela, bom to storil v naročju domačega kavča, zato bom raje počakal, da zadeve preide na pretočni servis Apple TV+.
Dolžina filma načeloma ni prevelik problem, če je stvar pravilno tempirana. Takrat ure kar letijo mimo in si na koncu presenečen, da si eno stvar gledal toliko časa, vmes pa nisi niti enkrat začutil potrebo po gledanju v telefon. Tudi Scorsese zna spočeti takšne stvari, saj me je denimo njegov film Volk z Wall Streeta pred televizorjem držal polne tri ure in to ob dvakratnem ogledu.
another thing i love about killers of the flower moon is how little it uses dramatic plot twists. scorsese lays everything out in front of you to the point where, by the 1.5 hour mark, nothing surprises you anymore. the evil is just expected.
A glede na recenzije Morilci cvetne lune ni narejen iz takšnega testa. Gledalci in kritiki se glede na ocene na Rotten Tomatoes in IMDb sicer strinjajo, da je to čudovit film, ki pa bi mu bilo pametno odsekati vsaj kakšno uro – če ne celo več. Resnična zgodba o plemenu Osaga, ki je na začetku 20. stoletja doživelo serijo umorov na račun svojega premoženja, ki so ga pridobili preko zemlje, polne nafte, je sicer zanimiva, a razpotegnjena in ni jih malo, ki je vmesno dogajanje označilo za preprosto dolgočasno. Pred kamerami sicer nastopajo velika imena tipa Leonardo DiCaprio, Robert De Niro in Lily Gladstone in čeprav so ti svoje naloge opravili z odliko, tudi njihovim največjim oboževalcem začnejo presegati neskončni dialogi, ki zgodbe ne peljejo naprej. Primer tega je denimo izjava zgoraj: kako film nima nobenih preobratov in presenečenj in da je zlo preprosto pričakovano. To se sicer sliši dobro na papirju, ampak gre kdo res gledati film samo zaradi tega? Da se bo divil nad strukturo filma celo popoldne in vmes ne bo doživel nobenega res zanimivega dogajanja, saj so vse skrivnosti že vnaprej razložene?
In čeprav filma še sam nisem ugledal, tem mešanim kritikam verjamem, saj sem bil že podvržen Scorsesejevemu dolgovezenju. Njegov zadnji film Irec mi je bil namreč obupno dolgočasen in razpotegnjen, zato sem ob dejstvu, da režiser zopet dela na 3 ure in pol dolgi odisejadi samo zavil z očmi in čeprav ga še vedno štejem za najboljšega režiserja na svetu je morda zdaj, v njegovih poznih letih, morda res napočil čas, da nekdo udari po mizi in njegova dela skrajša v bolj kohezivne izdelke, ki bodo krajši, a jih bomo zaradi tega z veseljem pogledali večkrat.
