Igro Dying Light 2 smo označili za eno večjih razočaranj leta 2022. Sicer igra ni bila naravnost zanič, a razvijalec Techland ima potencial za ustvarjanje veliko boljših iger, kar so že dokazali z izdajo prvega dela. Na žalost se je nadaljevanje zapletlo v razvojni pekel, na koncu pa smo dobili trapasto zamišljen svet, ki ga je za povrh krasila naravnost neumna zgodba.
Vendar Techland ni obupal in vse od splovitve je začel delati na novih posodobitvah, ki so popravile nekatere največje hrošče, postopoma pa so začeli dodajati tudi nove funkcije. Malce smešno je dejstvo, da poskušajo s temi nadgradnjami v bistvu poustvariti vse tisto, kar smo imeli že v originalu, namesto da bi vse to bilo notri že v izidu in bi skozi posodobitve začeli vpeljevati novo in nadgrajeno vsebino.
Dying Light 2 je tako v zadnji večji posodobitvi Gut Feeling predelal sistem raztelešenja zombijev, tako da so naši udarci bolj uničujoči in nemrtvo meso zaradi tega leti na vse strani, se na pravilnih mestih lomi in čeprav zadeva na tem področju ne dohiti novejše izdanega Dead Island 2, je vseeno precej bolj impresivna kot pa ob izidu.
Nova posodobitev Good Night, Good Luck pa bo vpeljala eno stvar, po kateri pristaši serije vzklikajo že mesece. Igra bo namreč končno dobila bolj temne noči, ki bodo po novem spominjale na tiste iz originala. Tako boste med raziskovanjem ulic Villedorja zdaj videli zelo malo in uporaba svetilke bo skorajda nujna. A nočne ulice ne bodo bolj nevarne samo zaradi teme ampak tudi zaradi nevarnih zombijev Volatiles, ki se bodo zdaj prosto sprehajali naokoli. Spet, igra na tem mestu kopira prijeme originala, saj so ti nevarni zombiji ob izidu sicer obstajali, a smo jih našli samo znotraj stavb, zdaj pa bodo manj sramežljivi in vam bodo stregli po življenje tudi zunaj.
Posodobitev Good Night, Good Luck bo naredila tudi nekaj sprememb na področju parkourja, tako da boste med skakanjem v zraku imeli več kontrole nad svojim likom, poleg vseh teh nadgradenj pa se boste lahko udeležili novega dogodka Bloody Nights, ki se izteče 13. julija in bo igralcem med raziskovanjem temnih ulic prinašal dodatne nagrade.
Nadgradnja bo prišla enkrat danes, 29. junija, zato si je morda že zdaj pametno prenesti igro, nakar samo še snamete posodobitev. Dying Light 2 je sicer že prejel en DLC Bloody Ties, a ta ni preveč navdušil. Techland trenutno dela na večjem dodatku, vendar pa bo ta izšel šele enkrat v 2024.
Zabavna posadka Planet Express se zopet vrača, saj je Disney že pred časom napovedal ponovno obuditev risana serije Futurama, ki je svoje življenje začela leta 1999 kot nekakšna alternativna in futuristična verzija Simpsonovih. Na žalost gledanost ni bila tako visoka, zato je bila serija leta 2003 preklicana in nato leta 2008 spet oživljena in nato znova preklicana leta 2013. Oboževalci pa trupla niso pustili počivati zato bo Disney zadevo zdaj zopet poskušal oživeti preko 8. sezone, to pa bodo Američani gledali preko pretočnega servisa Hulu, medtem ko jo bomo pri nas spremljali na Disney+.
Vrača se celotna zasedba glasovnih igralcev, tako da bo glavno vlogo dostavljavca pic Philipa J. Fryja zopet odigral Billy West, kapetanko ladje Planet Express Turango Leelo pa bo uglasila Katey Sagal. Vrača se tudi John DiMaggio brez katere pijanski robot Bender preprosto ne bi bil isti.
Prvi daljši napovednik nakaže nespremenjen vizualni slog in cel kup šal, ki se bodo nanašale tudi na dogodke iz sedanjika. Gledali bomo v neko verzijo koronavirusa, posadka pa bo v eni epizodi pristala tudi na planetu Kripto. Na spletu nekateri oboževalci tega ravno ne pozdravljajo, saj je bila Futurama vedno najboljša pri pisanju aktualnih zgodb in ne pri referencah na aktualne dogodke. Ravno zaradi tega tiste zadnji dve sezoni pred zadnjim preklicem serije niso bile ravno najboljše zato se je med nekatere naselil strah, da Futurama ponavlja pretekle napake.
Prvo epizodo 8. sezone bomo lahko pogledali že 24. julija in držimo fige, da bo tokrat gledanost dovolj velika za razvoj še dodatnih sezon.
Če ste igričar in ste v preteklih letih iskali kakšne nove kvalitetne slušalke, potem ste zagotovo že naleteli na Logitechove slušalke Pro X Lightspeed. To se je zgodilo z razlogom, saj so te slušalke redno priporočane iz strani drugih igralcev, ki so že leta navdušeni nad njihovo kakovostjo in vzdržljivostjo.
Logitech se je zdaj odločil, tako kot nekatere druge izdelke, zadevo malce prenoviti in pred nami se je znašel naslednik Logitech G Pro X 2 Lightspeed, ki se vizualno od svojega predhodnika ne razlikuje preveč, a šteje tisto pod površjem, kamor je podjetje zapeklo kar nekaj novosti.
Ime izdelka: Logitech G Pro X 2 Lightspeed
Barva: črna ali bela
Povezljivost: brezžična – 2,4 GHz Lightspeed, Bluetooth
Kot rečeno, vizualno se stvari v primerjavi z originalom niso spremenile kaj bistveno. Slušalke so na voljo v beli ali črni barvi in so zgrajene iz aluminija ter železa, zaradi česar bi kdo pomislil, da bodo izjemno težke. Sicer tole resda niso najlažje slušalke, ki smo jih kdaj poveznili čez glave, niso niti preveč obtežene in so v bistvu za par deset gramov lažje od predhodnika.
Vsako od slušalk lahko zdaj prosto rotiramo, zaradi česar si jih lahko bolje prilagodimo na ušesi, hkrati pa jih lahko položimo bolj ravno na mizo. Za udobje dodatno poskrbita dve usnjeni blazinici, ki se res lepo oprimeta in že kar malce prisesata na vaši ušesi, sta mehki in lepo izolirata zvok, tako da ta ne prepušča preveč v okolico. Usnjeni blazinici lahko sicer hitro začneta pregrevati glavo, tako da je pohvalno, da je Logitech v paket spravil tudi par blazinic iz blaga, ki se malce manj segrevata in sta namenjeni za tiste bolj vroče prostore brez klime. Kar se tiče dodatne opreme najdemo v paketu še sprejemnik Lightspeed, kabel USB-A v USB-C, 3,5 mm kabel ter priročen etui za prenašanje vseh teh dodatkov.
Vsako od slušalk lahko zdaj prosto rotiramo, tako da si lahko priskrbimo boljši oprijem.
Podobo zaključuje še trak, ki vas ne bo pritiskal na glavo, saj je tudi ta odet v usnje in na splošno je udobje med nošnjo na visoki stopnji. Zadeva sicer ni tako lahka, da boste pozabili, da jo nosite na glavi, a je prilagodljivost zaradi razteznega traku, gibljivih slušalk in dobrih blazinic dovolj dobra, da se bodo slušalke prilagodile vsaki glavi.
Kar se tiče gumbov boste vse našli na levi strani, tam pa se nahaja stikalo za vklop ali izklop, preklop za Bluetooth povezavo, gumb za izklop mikrofona ter kolesce za glasnost, ki se vrti lahko v neskončnost. Vsemu temu dela družbo še vhod za USB-C, ki ga uporabimo za polnjenje slušalk. Leva slušalka vsebuje še odprtino v katero lahko vstavimo mikrofon, ki ga lahko po potrebi povsem odstranimo, tako da Logitech G Pro X 2 Lightspeed vzamemo tudi na pot. Povezljivost je omogočena s pripadajočim sprejemnikom Lightspeed, ki je priporočen za uporabo na PC-ju, saj pri zvoku zmanjša latenco, to pa pride izjemno prav pri preigravanju e-športnih naslovov. A podprto je tudi povezovanje preko Bluetootha, tako da lahko slušalke brez skrbi lahko povežete tudi na svoj telefon, zaradi odstranljivega mikrofona pa so dovolj elegantne, da vas med sprehajanjem po mestu nihče ne bo čudno gledal.
Desna stran slušalk po drugi strani vsebuje samo eno 3,5 mm odprtino, v katero lahko vstavimo pridodani 3,5 mm kabel. To nam omogoči, da lahko slušalke uporabljamo tudi žično, kar nam lahko pride prav v tistih primerih, ko nam zmanjka baterije ali pa preprosto želimo zvok pridobiti preko kabla in ne preko brezžičnih valov.
Blazinice so iz umetnega usnja, a za tiste bolj vroče prostore je Logitech pridodal par takšnih, ki so narejene iz blaga.
Zanimiv je zvok, ko prižgemo slušalke, saj je ta prav vzpodbuden in me je instantno spomnil na nekaj, kar bi slišal iz iger Mario. Morda sem ravno zaradi tega slušalke najprej preizkusil na konzoli Nintendo Switch ter se trenutno zabavam ob obujanju spominov na igro Super Mario Galaxy, kasneje pa sem se spustil tudi v preigravanje malce bolj resnih iger, v katerih je Logitech G Pro X 2 Lightspeed najbolj blesti.
V primerjavi s predhodnikom znajo namreč slušalke Pro X 2 Lightspeed pripeljati veliko bolj podroben zvok kot pa predhodnik, to pa je med dvojcem tudi tista najbolj pomembna razlika. Logitech je namreč v nove slušalke vnesel povsem nove, 50 mm gonilnike iz grafena, ki znajo izdati izjemno izpopolnjen zvok, ta pa vam zna v igrah celo ponuditi odločno prednost. Za testiranje sem se spravil v preigravanje igre Valorant in tam nisem samo razločno slišal iz katere strani prihajajo trenutni izstrelki, ampak sem v bolj tihih segmentih slišal tudi korake bližajočega nasprotnika ter iz katere smeri prihaja, tako da sem bil za bližnje obračune vedno vnaprej pripravljen.
Vse nastavitve boste opravljali preko gumbov na levi slušalki, tam pa se nahaja tudi utor za mikrofon.
Slušalke pa prav pridejo tudi v enoigralskih igrah. Osebno sem v grozljivkah navajen že vsega hudega, a novo izdana igra Amnesia: The Bunker mi je med raziskovanjem opuščenega bunkerja in šepetanju neznane zveri, ki nas zasleduje po temi, mestoma dvignila kocine na roki. Pozicijski zvok je tu še bolj pripeljan do izraza in res me zanima, kako se bodo takšne slušalke obnesle ob igranju Senua’s Saga: Hellblade II, čigar razvijalec Ninja Theory slavi po svojem dobro vpeljanem obkrožujočem zvoku.
Morda edine omembe vreden minus se tiče samega mikrofona. Kot smo že zapisali, je ta odstranljiv, kar zna že takoj pogreti vse tiste igralci, ki bi raje imeli takšnega, ki ga lahko pospravimo v notranjost slušalk. Poleg tega mikrofon izda samo povprečen zvok, ki sicer ni slab, a je zgolj povprečen. Po drugi strani se dobro obnese ob dušenju okoliških motečih zvokov, tako da sem med preigravanjem iger in pogovarjanjem s soborci zadaj lahko imel prižgan televizor ter obenem glasno udarjal po tipkah tipkovnice, nič od tega pa ni povzročilo krvavenje v ušesih mojih sogovorcev.
Logitech je za gradnjo slušalk priskrbel kvalitetne materiale, tako da na njih kakšne plastike ne boste našli.
Za bolj podrobne nastavitve vam bo na pomoč priskočila programska oprema G Hub, v tej pa si boste lahko prilagajali zvočno sliko, si shranjevali nastavitve profilov za vsako igro posebej ter vklapljali možnost virtualnega obkrožujočega zvoka. Programska oprema vam bo omogočala tudi razne posodobitve in vam pokaže trenutno napolnjenost baterije, ki je tudi tule odlična. Med mojim enotedenskih testiranjem sem slušalke na električni sok priklopil samo enkrat, kar je hudo impresivno na vse igranje in preklapljanje med različnimi napravami, ki sem jih počel medtem.
Brez dvomov lahko Logitech G Pro X 2 Lightspeed označimo za najbolj kvalitetne slušalke, ki jih trenutno ponuja Logitech, a to zahteva svojo ceno. Za njih bo treba odšteti 269 €, kar jih uvrsti med najdražje slušalke v ponudbi, a po drugi strani tudi prejšnji model še danes drži svojo ceno, saj se v trgovinah prodaja za nekje 230 €. Teh nekaj deset evrov slušalke G Pro X 2 Lightspeed vsekakor upravičijo, zato pri nakupu ne boste čutili nobenega obžalovanja. Logitech je namreč skupaj spravil izdelek, ki je kvaliteten, udoben in vsebuje odlično baterijo, tako da boste z njimi preskrbljeni še dolgo v prihodnost.
Razvijalec Bethesda je včeraj za svojo igro Starfield ponosno najavil uradno partnerstvo s podjetjem AMD, zaradi česar so igralci po celem svetu naredili en velik kolektivni izdih frustracij. Točne podrobnosti partnerstva še niso znane, saj je objava samo omenila, da bo Starfield optimiziran za 7. generacijo procesorjev Ryzen in Radeon RX grafičnih kartic, a igralcem več skrbi povzročajo stvari, ki niso bile omenjene.
Namreč partnerstvo z AMD-jem največkrat pomeni to, da takšne igre ne bodo podpirale tehnologije, ki jih podpirajo grafične kartice podjetja NVIDIA. Tu največjo vlogo igra tehnologija DLSS 2 in 3, ki ju poganja umetna inteligenca in deluje samo na grafičnih karticah NVIDIA RTX, to preračunavanje slike pa je nujno za igranje nekaterih naslovov, ki imajo vključeno tehniko osvetljevanja ray tracing.
AMD sicer ima svojo verzijo takšne tehnologije, ki jo imenujejo FidelityFX Super Resolution 2.0 oziroma FSR 2, ta pa deluje na čisto vseh grafičnih karticah. Problem tule je dejstvo, da FSR 2 največkrat izvrže slabše rezultate od DLSS-a, AMD-jevsko podprti naslovi tipa Jedi: Survivor in The Callisto Protocol pa ne ponujajo konkurenčnih tehnologij, tako da so igralci vseh grafičnih taborov obsojeni na FSR 2 ali pa čakajo na odrešitev modderjev, ki nato naknadno uvedejo podporo za DLSS.
Najava partnerstva je tako sprožila val ogorčenja preko celega spleta. Na forumu Resetera se je razvila 16-stranska debata in v njej boste našli bolj malo igralcev, ki nad partnerstvom niso razočarani, veliko pa je že zdaj začelo dvigati skrbi glede optimizacije. Te skrbi so upravičene, saj je Bethesda znana po temu, da zna skupaj spraviti resnično neverjetne odprte svetove, a vsem njim je skupno to, da jih ob izidu mučijo težave z optimizacijo, zato so padci sličic na sekundo pogost pojav, hrošči pa lezejo iz vseh strani.
Vprašljivo je tudi dejstvo, kako dobro bo Starfield podpiral osvetljavo ray tracing. AMD-jeve grafične kartice namreč za svojim zelenim konkurentom na tem področju močno zaostajajo, zato nekateri ugibajo, da bo nemara Starfield vseboval bolj ubožno implementacijo ray tracinga, ki bo morda krasila samo kakšne sence in bo daleč od tistega, kar nam denimo ponuja Cyberpunk 2077.
Morda pa bomo na koncu vsi pogoltnili svoje besede in bo tole partnerstvo spočelo eno najboljših optimiziranih iger doslej. Bethesdi se tokrat vsaj ni treba ukvarjati z optimizacijo za konzole PlayStation 5, bomo pa na konzoli Xbox Series X vsaj ob izidu lahko izkusili maksimalno 30 sličic na sekundo.
Starfield izide 6. septembra, tako da testiranje ni več daleč stran.
Za prihajajočo grozljivko Five Nights At Freddy’s smo sicer že dobili en kratek dražilnik, studio Universal Pictures pa je včeraj izdal prvi daljši napovednik, ki nam malce bolj razloži dogajanje znotraj strašljive restavracije Freddy Fazbear’s Pizza, ki bo tudi tule, tako kot v igrah, glavno mesto dogajanja.
V zadnjem članku glede tega filma sem se spraševal, ali ni nemara Five Nights At Freddy’s franšiza, ki je bila nekdaj slavna, a je imajo zdaj že vsi vrh glave, tako da bi bil v tem primeru ta film obsojen na propad. No, več kot očitno nimam pojma, kaj danes dogaja mladim in kako radi imajo Freddyja nostalgiki, saj je napovednik v manj kot enem dnevu nabral že več kot 6 milijonov ogledov, tako da se upam staviti, da bo tole v blagajne prineslo veliko cvenka, pa če bo film kvaliteten ali pa ne.
Film bo režirala Emma Tammi in zgodba bo sledila štorijalni predlogi iger. Mike Schmidt, ki ga bo tule odigral Josh Hutcherson, se javi na razpis za delovno mesto varnostnika znotraj restavracije Freddy Fazbear’s Pizza. Naloga bi morala biti enostavna, a Mike kmalu dobi obisk iz strani lokalne policistke, ta pa mu razloži, da bi bilo morda dobro med tem delovnim časom imeti oči na pecljih. Opozorilo je bilo na mestu, saj ne traja dolgo da naokoli oživijo ogromne mehanske lutke, ki so bile sicer narejene za odrsko zabavanje gostov, a so jih nato obsedli duhovi umrlih otrok, tako da zdaj njihovo lakoto lahko poteši samo človeško meso.
Napovednik je videti kvaliteten, saj dostavi ravno tisto, kar oboževalci franšize Five Nights At Freddy’s tudi pričakujejo. S tem mislimo na veliko vpitja, “jump scareov” in dobro oblikovanih lutk kot so Freddy Fazbear, Bonnie, Chica in Foxy, vse te pa je k življenju spravilo priznano lutkarsko podjetje Jim Henson’s Creature Shop.
Five Nights at Freddy’s bo izšel ravno pravi čas, da nam bo popestril Noč čarovnic. V kinih ga bomo gledali od 27. oktobra, Američani pa ga bodo na ta isti dan lahko spremljali tudi preko pretočnega servisa Peacock. V Sloveniji zna film sicer malce zamuditi – Cineplexx ga ima na svojem sporedu začrtanega za 2. november.
Se morda še spomnite igre Darkwood? Ta grozljivka je bila prvi projekt razvijalca Acid Wizard Studio in je sprva izšla v sistemu Early Access, v njem pa je prebila tri leta, dokler nismo leta 2017 dobili eno bolj zapomljivih grozljivk, ki smo jo preigravali iz navpične perspektive. Ta indie studio je nato požel svetovno slavo in mnogo igralcev je pričakovalo delo na nadaljevanju, vendar pa je Acid Wizard Studio pa izidu praktično povsem utihnil in šele zdaj, po šestih letih od svoje zadnje igre, najavil svoj nov projekt, ki pa je nekaj kar vsekakor nismo pričakovali.
Razvijalec je namreč najavil igro Soccer Kids, nekakšno potezno nogometno igro, ki se dogaja na osnovnošolskih igriščih znotraj Poljske, kar niti ni čudno, saj od tod izvira tudi sam studio. Preganjali se boste po odprtih igriščih in znotraj zasenčenih telovadnic, akcija pa se ne bo izvajala iz realnem času, saj je vse skupaj videti bolj kot šahovski obračun, kjer boste igralce morali prepeljati skozi obrambo, vmes spočeti kakšno napredno potezo in na koncu zabiti gol. Pretiravati ni pametno, saj lahko zaradi prevelikega dribljanja izgubite kontrolo nad žogo ali pa se zabijete v nasprotnega igralca, vse pa ne bo odvisno samo od ofenzive, ampak tudi pametno razporejene ofenzive.
Morda edini ohranjeni vidik v primerjavi z Darkwoodom je perspektiva igranja, ki jo boste zopet gledali iz tokrat malce bolj nagnjenega pogleda. Soccer Kids ni čistokrvni športni naslov, saj bomo izkusili tudi nekaj zgodbe, osnovnošolski trener nam bo ves čas visel za vratom, med večernim preigravanjem nogometa pa bo igro treba prej zaključiti, saj nas bo na večerjo klicala mama. Vizualni stil nam vsekakor zbudi spomine na osnovnošolske čase, saj je uporabniški vmesnik narejen iz strganih listov zvezka in kolažev, igrišča pa mnogokrat niso res igrišča, ampak bolj betonska ali travnata površina, na katero je nekdo po naključju zarisal nogometne črte.
Soccer Kids še nima datuma izida, a na Steamu lahko že zdaj snamete alfa verzijo igre, ki prinese nekaj zgodbe, preigravanja uvajalnih stopenj in obračunov proti umetni inteligenci ali pa drugemu igralcu, ki se bo z vami pomeril za enim PC-jem.
Applov pretočni servis Apple TV+ hitro postaja dom za kvalitetne znanstveno-fantastične serije. Po Foundation je podjetje odkupilo pravice za delanje serije po priznani franšizi knjig Wool, ki jo je leta nazaj spisal Hugh Howey, zadeva pa je nato dobila kar nekaj nadaljevanj in široko bazo oboževalcev.
Serija Silo je predelava prve knjige in na Apple TV+ smo si že lahko ogledali skoraj celotno prvo sezono, ki bo v petek dobila zaključek s svojim še zadnjim delom. Bodite brez skrbi, saj naj bi Apple že potrdil delo na 2. sezoni, tako da je bila gledanost očitno visoka, zdaj pa zna še bolj poskočiti, saj je uradni Apple TV račun na Twitter naložil celotno prvo epizodo, ki si jo lahko ogledate povsem brezplačno.
Apple si je pri tem sposodil idejo spletnih piratov, ki so začeli po Twitterjevi odločitvi, da lahko naročniki na to družabno omrežje gor nalagajo daljše videe, gor nalagati cele filme in sezone serij. Razlika tule je seveda to, da Apple to lahko naredi povsem legalno, medtem ko so spletni pirati seveda kršili avtorske pravice, zato so bile njihove objave sčasoma odstranjene.
Twitter sicer ni najboljša izbira za gledanje daljših izdelkov, saj je kakovost videa slaba, manjkajo pa tudi druge zadeve kot je denimo podpora za podnapise, Silo pa je tako kvaliteten izdelek, da si zasluži gledanje na večjem televizorju, ki ima po možnosti še dobro ozvočenje.
A morda želi Apple s tem samo malce spodbuditi gledalce, da si ogledajo nekaj minut epizode, nakar se odločijo za gledanje preko njihovega pretočnega servisa. Zgodba vsekakor hitro pritegne: če ne zaradi drugega pa zaradi svoje originalnosti. Gledamo dogodke v post-apokaliptični prihodnosti, kjer so se zadnji ostanki človeštva preselili v podzemni silos, ki vsebuje 144 nadstropij, v teh pa se je razvila nova človeška civilizacija. Bunker lahko zapustijo samo tisti, ki so obsojeni na smrt, a nekateri prebivalci so začeli dvomiti, da je zunanji res tako strupen kot pravijo vodilni, zato se je znotraj podzemnega ekosistema počasi začel kuhat upor.
Zadnja, deseta epizoda bo nosila Outside, tako da lahko že glede na ime pričakujemo vznemirljiv zaključek prve sezone, ki trenutno na IMDb-ju nosi oceno 8,1.
AMC je začel novo obdobje življenja televizijske serije Živi mrtveci, ki nas je zabavala kar 11 let, svojo finalno epizodo pa je spočela novembra lani. Bodite brez skrbi, saj se vaši najljubši liki ne poslavljajo za vedno – tu moram omeniti, da je moj osebno najljubši lik še vedno Shane iz prvih sezon, ki ga je odigral odlični Jon Bernthal in zanj preprosto nikoli niso našli zamenjave – ampak prehajajo v svoje lastne serije.
V spregi s tem smo že dobili prvi dve epizodi serije The Walking Dead: Dead City, v kateri se v partnerstvu znajdeta lika Maggie Green (Lauren Cohan) in Negan (Jeffrey Dean Morgan) in se podata v raziskovanje Velikega jabolka, AMC pa je zdaj izvrgel tudi prvi dražilnik za serijo The Walking Dead: Daryl Dixon, ki bo v glavno vlogo postavila… No, Daryla.
Tega bo tudi tokrat odigral Norman Reedus, ki ga imamo radi tudi igričarji, saj je svoj glas in stas posodil v igri Death Stranding. Daryla zaradi neznanih razlogov naplavi na obale Francije, tako da nas bo nova serija prvič preselila raziskovati tudi kakšno drugo celino kot pa samo mesta in podeželja Združenih držav Amerike.
No, v vesolju Živih mrtvecev jo tudi Evropejci nismo odnesli nič bolje od Američanov. Apokalipsa je prišla tudi med nas, kar Daryl hitro spozna, ko po zapuščenih ulicah naleti na preperela telesa zombijev, nakar se poda na osamljeno potovanje skozi podeželje Francije. V enem kadru lahko na steni vidimo grafit z besedami “Pouvoir des vivants”, kar bi po naše pomenilo “moč živih”, a na splošno skozi celotni dražilnik ne vidimo prav nobenega drugega živega bitja, kot pa našega glavnega junaka.
Well well. We’re sorry Norman… fer talking oodles of shit to you when we thought melissa wasn’t doing show! Golly… this must of been in the works for ages! (Twas from start) Goddamn it’s great seeing these two together! Can’t wait! Xojd pic.twitter.com/yYwyTq5hAG
The Walking Dead: Daryl Dixon je bil sprva zamišljen kot drugačen projekt, saj bi morali spremljati prijateljstvo Daryla in Carol, a se je nato igralka Melissa McBride odločila, da bi bila selitev v Evropo za potrebe snemanja za njo prenaporna. Igralec Jeffrey Dean Morgan pa je pred kratkim na Twitterju podelil sliko, iz katere lahko sklepamo, da se bo Carol vendarle pojavila v novi seriji, a skoraj zagotovo v zmanjšani vlogi in nemara jo bomo gledali samo v obliki spominov, ki jih bo v epizodah dobil Daryl. Malce hudo naključje bi bilo, da bi se oba lika znašla v istem mestu sredi Evrope in to ob istem času.
The Walking Dead: Daryl Dixon bomo na televizijah gledali enkrat v jeseni. Ni še čisto jasno, kako bo z gledanjem teh izdelkov v Sloveniji, saj sta seriji zaenkrat napovedani samo za pretočni servis AMC+, ki pa pri nas ni na voljo. Podjetje je sicer na konferenci v Dubrovniku napovedalo, da bo AMC+ še letos prispel tudi v vzhodno Evropo, a bolj točnega datuma še nismo dobili.
Ena najbolj pomembnih zgodb leta 2023 bo zagotovo tista o podmornici Titan, ki se je izgubila med potopom do Titanika, praktično cel svet pa je en teden z zadržanim dihom čakal na razplet iskalne akcije, ki je na koncu pripeljala do pričakovanega zaključka: podmornica je med potopom implodirala, vsi potniki pa so instantno umrli in vsaj pri temu niso trpeli.
Vse od izginotja so se začele o podmornici pisati zanimive reči, saj očitno podjetje OceanGate, ki je za vsako vstopnico takšnega potopa računalo 250.000 dolarjev, ni preveč dala na varnost potnikov. Vprašljiva je bila že sama struktura podmornice Titan, ki je bila zgrajena iz materiala s pretečenim rokom, ljudje pa so čudno gledali, ko so videli, da se je za pilotiranje uporabljalo leta star in dokaj poceni Logitechov kontroler F710.
I was invited earlier this month to ride the titanic submarine, I said no. Kind of scary that I could have been on it pic.twitter.com/bQUnaRiczA
Izkazalo se je, da bi znal Titan v svoj smrtni objem potegniti tudi enega najbolj priljubljenih YouTuberjev na Zemlji. Jimmy “MrBeast” Donaldson je namreč pred kratkim objavil na Twitterju sliko pogovora z nekim prijateljem, v tem pa ga ta vabi na nesrečno potovanje podmornice Titan. MrBeast je to vabilo zavrnil in se s tem izognil grozljivi smrti, na Twitterju pa je zraven pripisal, da je kar grozljiva misel na to, kako blizu je bil skoku v podmornico.
Njegova izjava na Twitterju je naletela na mešane odzive, saj so YouTuberja nekateri obtožili, da želi samo izkoristiti tragedijo za lastno promocijo. Poleg tega so nekateri opazili, da je sporočilo obarvano v modro barvo, kar pomeni, da gledamo v sporočilo, ki ga je nekdo poslal in ne prejel. MrBeast je naknadno razložil, da je sliko sporočila zajel prijatelj, ki mu jo je nato poslal in da mu ni stopilo na pamet, da bi sam pobrskal po sporočilih za prejetim sporočilom.
Seveda so nekateri njegovi sledilci iz tega hitro naredili meme in pojavljati so se začela razna šaljiva lažna sporočila: od vabila za udeležbo na originalnem potovanju Titanika, do vabila za obisk stolpnic World Trade Center. Pri slednjem se je eden od slavnih čisto zares za las izognil smrti: Seth MacFarlane, ustvarjalec serije Family Guy in American Dad je imel rezerviran sedež na enem od letal, ki so se zaletela v Dvojčka, a je zaradi pomote potovalne agencije in dejstva, da je imel zaradi popivanja mačka, zamudil usodni let American Airlines Flight 11 za vsega 10 minut.
Atomic Heart je bila dokaj kvalitetna prvoosebna oponašalka BioShocka, čeprav se zdi, da se je o njej govorilo samo kakšen dober teden po izidu, nakar smo na zadevo nekako pozabili. Razvijalec Mundfish nas zdaj opominja, da je igra še vedno vredna vaše pozornosti, saj so včeraj napovedali prvi DLC Annihilation Instinct, ta pa med nas prihaja že 2. avgusta.
Dodatek bo nadaljeval zgodbo kampanje, tokrat pa se bomo podali v raziskovanje Mandeleev Complexa, kjer se bo treba ukvarjati s ponorelo umetno inteligenco. Dražilnik obljublja veliko akcije, ki jo bomo zdaj lahko počenjali preko novega orožja Secateur, bolj od blizu pa nam bo pomagalo sejalo smrti Klusha. Prejeli bomo tudi povsem novo posebno “Techno-Stasis” sposobnost preko katere bomo lahko manipulirali s samim potekom časa.
DLC bo seveda plačljiv, a Mundfish je nekaj dobrot pripravil tudi za vse tiste, ki si želite nove vsebine za originalno kampanjo. Izšla je namreč nova večja posodobitev, ta pa je omogočila ponovno preigravanje igre preko možnosti New Game+. V ponovnem preigravanju boste že od začetka nosili vso prej odklenjeno opremo, orožja in sposobnosti, to pa vam bo prišlo hudo prav, saj New Game+ pošteno zviša težavnost, nasprotniki pa po novem ne bodo samo udarili težje, ampak bodo nosili tudi specifične odpornosti na vaša orožja, tako da bo treba biti pri spopadanju malce bolj kreativen.
Atomic Heart je trenutno na Steamu znižan za 34 % na 39,59 €, na voljo pa je tudi demo verzija.
Čeprav naša stran praviloma piše o igričarski opremi, kamor spadajo tudi miške in tipkovnice, se vsake toliko lotimo tudi opisovanja bolj pisarniško usmerjene opreme. Pri tej je značilna bolj umirjena estetika, ki je ne prekinjajo RGB lučke ali pa glasna stikala, ki lahko ob burnih igralnih seansah prebudijo tudi medveda iz zimskega spanja.
Logitech je tako za nas pripravil novo in posodobljeno serijo mišk in tipkovnic MX Keys S ter miniaturno MX Anywhere 3S, oba izdelka pa smo preizkušali dober teden ter spodaj zapisali nekaj svojih vtisov. Seveda se da oba izdelka izrabiti tudi za igranje iger, a treba je vzeti v zakup, da sta tole miška in tipkovnica, ki si za glavno nalogo zadata zvišati vašo produktivnost dela, kar dosežeta preko kvalitetnih materialov, udobja in nekaj programskih trikov, ki jih do sedaj še nismo videli.
Poglejmo si najprej tipkovnico MX Keys S, ki je v bistvu naslednik tipkovnice MX Keys. Gre za dokaj lahko tipkovnico, ki je na voljo v grafitni ali beli izvedbi. Gre za soliden kos opreme, ki kljub lahkosti ni plastičen, ampak je grajen iz aluminija, medtem ko je zgornji del odet v gumo. Gre za preprosto obliko, ki pa na žalost ne vsebuje prilagodljivih nogic, a je naklon dovolj prijeten, da se bodo udobno počutili tisti, ki imate na mizi radi povsem ploske tipkovnice in tisti, ki imate radi zadevo vsaj malce nagnjeno. Oblikovno je tule Logitech stavil na minimalizem, kar je za pisarniške prostore hudo privlačen dizajn, ki lepo sovpada z moderno obliko pisarne, ki se želi znebiti kablov.
Kompaktna tipkovnica ne zapravlja prostora, vendar pa stvari zaradi tega niso natlačene. Na zgornjem desnem robu najdemo stikalo za vklop ali izklop ter vhod za polnjenje preko vhoda USB-C. Kakšnih dodatnih vhodov za USB-A gor ne boste našli, kar bo morda za koga kritika, a dizajn je zaradi tega bolj celovit in estetski minimalizem v bistvu prekine samo še majhna lučka na zgornjem desnem kotu, ki nam da vedeti, da je zadeva priklopljena.
Minimalističen izgled je čist in kot naročen za sodobne pisarne.
Tipke so lepo razporejene in dajejo lep povratni odziv tipkanja. Tole ni mehanska tipkovnica, saj je Logitech tule uporabil membranska “Scissor-Switch” stikala, ki nam ob tipkanju res ne dajo tistega zadovoljivega klika mehanskih tipkovnic, a zadeva ima zato prednosti drugje. Tipkovnica MX Keys S je namreč izjemno tiha, nizki hod tipk pa nam omogoča hitro poplesavanje prstov po tipkovnici. Tipke so malce vbočene, zaradi česar je pritisk še bolj udoben in morda edina večja pritožba je rahlo upogibanje ne sredini, ki se zgodi če po tipkah udarjate bolj močno, kar se zna zgoditi pri tistih, ki ste že leta vajeni načeloma trših, mehanskih tipkovnic. Moja testna enota je vsebovala velik Enter in slovensko gravuro, tako da so šumniki bili na svojem mestu, ker pa tipkovnica podpira tudi Mace imajo nekatere tipke vgravirane ukaze obeh platform, tako da tipka “alt” vsebuje tudi Macovo gravuro “cmd”.
MX Keys S vsebuje tudi osvetljavo tipkovnice, ki pa ni tipa RGB, ampak se tipke razsvetijo samo v beli svetlobi. Ta se zna samodejno prilagajati, saj na tipkovnici najdemo tudi merilnik okoliške svetlobe, tako da je tipkovnica bolj ali manj razsvetljena glede na to, kje se nahajamo in kako velika je trenutna svetloba v prostoru. Osvetlitev lahko seveda tudi povsem izklopimo, kar se bo poznalo na boljši izkoriščenosti baterije. Ta je že tako odlična: ob enem polnjenju sem tipkovnico lahko nemoteno uporabljal ves teden, Logitech pa pravi, da ob izklopu iluminacije tipkovnica z enim polnjenjem traja celo več mesecev.
Ker je tole brezžična tipkovnica vsebuje tudi svoj standard povezovanja. V paketu dobite še sprejemnik Bolt, a hkrati lahko tipkovnico povežete tudi preko povsem običajne Bluetooth povezave, kar zna priti prav, ko se morda kam selite, tipkovnico vzamete s sabo a sprejemnik pozabite v PC-ju, hkrati pa na ta način prihranite en USB-A vhod, ki je ob današnji brezžičnosti in vseh raznih sprejemnikih dokaj dragocena surovina. Vzemite v obzir, da tipkovnico lahko naenkrat povežemo na tri različne naprave, med katerimi nato lahko preprosto preklapljamo in si tako zvišamo produktivnost.
Tako kot vsako napravo do sedaj boste tudi MX Keys S prilagajali preko programske opreme Logi Options+, ki vam omogoča spreminjanje osvetljave, prilagajanje funkcionalnosti tipk, nadgrajevanje vgrajene programske opreme in prej omenjeno preklapljanje med različnimi napravami. MX Keys S s sabo prinaša še eno hudo zanimivo novost, ki sliši na ime Smart Actions. To je v bistvu zaporedje ukazov, ki jih lahko sprožite preko samo ene tipke, to pa vam zna poenostaviti vsakdanje delo. Če ste ob tem pomislili na makre imate nekako prav, vendar pa nas Smart Actions pri tem peljejo nekoliko dlje.
Smart Actions zaporedja imajo potencial, da vam poenostavijo delo.
V nastavitvah lahko sprožite tudi zunanje programe in tako lahko v praksi z eno tipko pred začetkom dela sprožite Outlook, Chrome ter zaženete Spotify ali pa morda YouTube video s kakšnim vzpodbudnim posnetkom. Vse to lahko resda delamo na PC-ju že zdaj preko drugih programov, a trik tule je izjemno udoben uporabniški vmesnik, ki zaganjanje takšnih kompliciranih ukazov omogoči tudi tistim, ki so manj vešči računalnikov.
Gravura je slovenska, tipkovnica pa vsebuje tudi veliko Enter tipko in je polne velikosti.
Dodatni bonus dobite, če se v Logi Options+ prijavite s svojim uporabniškim računom, saj lahko nato svoja Smart Actions zaporedja delite z drugimi ali pa si prenesete ideje drugih uporabnikov, shranjena zaporedja pa lahko nato shranite tudi v oblak.
No, dovolj zdaj bodi o tipkovnici, poglejmo si še njenega spremljevalca: miško MX Anywhere 3S.
Tako kot zgoraj opisana tipkovnica, je tudi Anywhere 3S naslednik že izdanega izdelka: v tem primeru je to miška Anywhere 3. Gre za izjemno majhnega mišona, ki ga bodo pozdravili predvsem tisti, ki radi potujete s prenosniki in imate za klikanje z miško skoraj vedno samo omejen prostor.
Anywhere 3S svoje ime ne upraviči samo s svojo miniaturno velikostjo, ampak tudi s svojim dobrim sledenjem kazalca, saj se stvarca dobro obnese povsod: naj bo to lesena miza, namenska podlaga za miško, tkanina kavča ali pa površje hlač – Anywhere 3S je dobro sledil mojim premikom in je bila ob tem tudi natančna, kar gre verjetno na račun senzorja, ki vsebuje ločljivost 8.000 DPI.
Kljub majhnosti miška vsebuje 6 tipk.
Čeprav je miška majhna, pa ji ne manjka funkcij. Na njej najdemo dva glavna gumba za levi in desni klik, dva stranska gumba, pritisljivo kolesce ter dodatno tipko, ki nam omogoča preklapljanje med DPI-ji. Na sprednji strani se skriva vhod za polnjenje preko kabla USB-C, na spodnji strani pa najdemo stikalo za vklop oziroma izklop ter tipko, ki omogoča preklapljanje med tremi različnimi PC-ji oziroma prenosniki. Miška sicer ne vsebuje svojega lastnega sprejemnika, tako da boste za povezovanje morali uporabiti povezavo Bluetooth. Anywhere 3S lahko povežemo tudi na sprejemnik Bolt, tako da če si denimo tega že lastite ali pa nameravate kupiti kakšen komplet v navezi z zgoraj opisano tipkovnico MX Keys S, potem lahko obe napravi povežete na samo en takšen skupni prejemnik.
MX Anywhere 3S vsebuje izjemno tih desni in levi miškin klik, zaradi česar je zadeva idealna za uporabo v bolj tihih pisarnah. Kolesce MagSpeed je zdaj že sestavni del Logitechovih mišonov in nam omogoča postopno drsenje po straneh, ob hitrejšem vrtenju pa se stopenjsko ustavljanje poslovi in kolesce se začne vrteti brez omejitev, kar je še posebej priročno za kakšne res dolge Excel tabele ali pa če bi radi hitro dosegli dno neke internetne strani.
Tole ni miška za večje roke, a tudi velikani jo boste znali uporabljati.
Tako kot pri tipkovnici je tudi tule baterija naravnost odlična in spet med svojim testiranjem skozi teden miške ni bilo treba niti enkrat priklopiti na polnjenje. Logitech se hvali, da lahko z enim polnjenjem miško izrabljamo 70 dni in da se ta v eni minuti napolni za 3 ure uporabe. Te številke najbrž držijo, a se verjetno tudi razlikujejo na to, glede na koliko naprav jo imate povezano naenkrat. Kot že rečeno: preklapljate lahko med tremi napravami, a to ni nujno, da so sami PC-ji in prenosniki, saj miška deluje tudi sistemih iPadOS 14, Android 9, Linux in Chrome OS, tako da lahko iz miške resnično naredite večopravilno pošast.
Podobnosti s tipkovnico MX Keys S tule še ni konec, saj lahko tudi na miški Anywhere 3S izrabimo funkcionalnost Smart Actions, tako da lahko z eno tipko sprožimo več ukazov zaporedoma. Seveda je tule ta funkcija malce bolj omejena, saj imamo v bistvu na voljo samo štiri tipke, vseeno pa nam to zna priti prav – še posebej bodo opcijo pozdravili tisti, ki bi iz stranskih gumbov radi potegnili več funkcionalnosti.
Tako tipkovnica kot tudi miška vsebujeta možnost nastavitev naprednih makrojev Smart Actions.
Tipkovnica Logitech MX Keys S in miška MX Anywhere 3S tako predstavljata lep dvojec napredne pisarniške opreme. Oba izdelka sta tiha, ponujata lep nabor možnosti večopravilnosti, zaradi superiorne baterije pa sta idealna za delo na poti. Prav tako izdelka krasi lepa cena: MX Keys S stane 119 €, kar je v bistvu celo malce manj od predhodnika, za miško MX Anywhere 3S pa boste odšteli za cent manj od 100 €.
Projekt Skyblivion se je začel leta 2012, ko je en modder dobil odlično idejo, da bi v pogon igre The Elder Scrolls: Skyrim, ki je bila takrat stara samo eno leto, prenesel stopnje in igralne mehanike prejšnjega poglavja Oblivion. S tem se je začelo več kot 10-letno potovanje titanske predelave, ki je med tem časom zahtevala tisoče ur prostovoljnega dela, zaključek vsega tega dela pa je še vedno leta stran.
Ekipa Skybliviona je v zadnji posodobitvi napovedala, da projekt lepo napreduje in da lahko finalno vrstico kode pričakujemo enkrat v letu 2025. To je bilo za nekatere presenečenje, saj so eni igralci pričakovali izid že letos ali pa vsaj v začetku naslednjega leta. Vendar pa prostovoljno delo za tako velik projekt zahteva svoj čas, ekipa pa je nedavno položila karte na mizo in razkazala kaj točno so ustvarili v več kot desetletju razvoja.
Posodobitev je res podrobna, saj je razvijalec opravljeno delo celo izrazil v procentih in kot pričakovano je bilo največ storjenega na oblikovanju stopenj. Svet Obliviona je razdeljen na celice in od teh so skorajda vse dokončane – od 4.391 celic jih je dokončanih že 3.632. Največ dela so zavzele razne celice, ki jih je v Oblivionu cel kup, a oblikovanje stopenj je v bistvu šele prvi in morda celo najlažji del takšne predelave.
Tisto pravo delo se začne, ko je treba sprogramirati poti NPC-jev ter vdelati delujoče naloge. Na tem področju namreč ni treba znati samo kodirati, ampak tudi odpravljati hrošče, kar je seveda zamudna naloga že za kakšen manjši projekt, Oblivion pa je kljub svoji starosti še vedno titanski projekt. Od 199 nalog v Oblivionu jih je dokončanih že 97, ekipa pa ima tako pred sabo še veliko dela, da zaobjame vso vsebino Obliviona. Med sklopi nalog je največ pozornosti dobila štorijalna nit ceha Dark Brotherhood, ki je že v celoti igralna, medtem ko je treba največ dela narediti na nalogah glavne kampanje in tatinskega ceha Thieves Guild. To je še več kot 100 nalog in čeprav je impresivno, da je razvojna ekipa že toliko naredila na tej predelavi, smo vseeno pričakovali malce večji napredek, zaradi česar je izid v letu 2025 nekam dvomljiv.
Razvojno ekipo še precej dela čaka tudi na predelavi igralnih mehanik. Sistemi sestavljanja urokov, podvodnega boja in sestavljanja napitkov so že dokončani, a predelave igralnih razredov, same magije in stopnjevanja znajo biti veliko trši orehi, ki jih ekipa trenutno še poskuša streti. Oblivion ima denimo dokaj unikaten sistem prepričevanja NPC-jev, ki jim grozimo ali se jim dobrikamo preko mini igre in zanimivo bo videti, kako namerava razvijalec vse to prenesti v pogon Skyrima.
Ekipa je k vsemu temu dodala še eno pomembno informacijo: leta 2025 lahko pričakujemo samo predelavo originalne igre, medtem ko bodo dodatki izšli naknadno. Sliši se, kot da na tej dodatni vsebini ni bilo narejenega še nobenega napredka, kar je škoda, saj so DLC-ji znotraj Obliviona mestoma bolj kvalitetni od nalog znotraj osnovne igre.
Če ste morda vešči programiranja in bi radi posodili nekaj svojega časa v kovanje tega projekta, potem le skočite na njihovo stran za prostovoljce, ki vedno išče dodatno delovno silo.
Od tistega čisto pravega novega poglavja Mario serije mineva že šesto leto, saj smo igro Super Mario Odyssey igrali leta 2017, to pa je bila ena prvih večjih iger za konzolo Nintendo Switch. Japonci od takrat brkatega vodovodarja niso pustili počivati, saj smo od takrat dobili igri Super Mario Maker 2 in dodatek Bowser’s Fury za igro 3D World.
O novem poglavjem zaenkrat še ne vemo ničesar, saj se bo to bržda pojavilo šele ko bo Nintendo spočel naslednika konzole Switch, do takrat pa se bomo lahko pozabavali v novi “spinoff” zadevi, ki je bila predstavljena na konferenci Nintendo Direct in nosi naslov Super Mario Bros. Wonder.
Gre za oživitev klasične 2D platformščine, ki jo nadzorujemo iz stranskega pogleda, Mario pa se je v takšnem igralnem tudi rodil in desetletja nazaj poskrbel za revolucijo znotraj igričarskih voda. Moderni Mario se sicer dandanes igra iz polnega 3D pogleda in Odyssey nas je na tem področju odpeljal v skoraj odprti svet, nova razsežnost pa je razvijalcem omogočila vpeljavo povsem novih platformskih izzivov.
Mario se sicer od 2D igranja ni povsem poslovil: videli smo ga v nekaterih stopnjah igre Odyssey, dobili pa smo tudi ločeno serijo takšnih iger, ki so se družile pod imenom New Super Mario Bros. Wonder bo glede na prvi napovednik dokaj podoben seriji New Super Mario Bros., le da bo precej bolj odštekan in tole je resnično videti kot produkt nekega razvijalca, ki je pred kodiranjem in ustvarjanjem dizajna pojedel nekaj psihedeličnih gobic.
Igranje je videti sprva kot tipični 2D Mario, le da je svet zelo barvit, zakoni narave pa tule ne igrajo velike vloge. Ko pogoltnemo modro rožico celotna stopnja povsem spremeni svoje fizikalne zakonitosti, iz cevi začne špricati voda in zelene tube celo znajo oživeti. Mario se zna celo spremeniti v smešnega slona, kar je pojava v kateri ga do sedaj še nismo videli. Nadzorovali bomo lahko tudi druge junake kot so Peach, Luigi in Yoshi, zdi pa se, da bomo lahko preigravanje kampanje opravili tudi sodelovalno, kjer se bodo na enem zaslonu lahko zabavali do štirje igralci.
Super Mario Bros. Wonder je videti neizmerno zabavno, izid pa je napovedan za že 20. oktober.
Franšiza Zvezdne steze je v svoji zgodovini zabeležila veliko vzponov in padcev. V zadnjih nekaj letih je založnik Paramount spočel cel kup novih projektov, vse te pa je želel vključiti v svoj nov pretočni servis Paramount+, ki je tako postal nekakšen nov uradni dom vse Star Trek vsebine, za to pa je bilo treba spočeti povsem nove serije, ki so se začele bolj slabo, a so nato začele pridobivati na kakovosti.
Žal pa risana serija Star Trek: Prodigy očitno ne bo ena tistih, ki se bo zapisala v zgodovino kot pomemben del Zvezdnosteznega izročila. Paramount je namreč za spletno stran Hollywood Reporter sporočil, da je 2. sezona bila preklicana, zraven pa je odpovedal še nadaljnji razvoj serij The Game in Grease: Rise of the Pink Ladies.
Razlog za preklic je združevanje katalogov pretočnih servisov Paramount+ in Showtime. Slabe novice se tu ne končajo, saj 2. sezona Prodigyja ni bila samo preklicana, ampak bo serija tudi povsem odstranjena iz servisa, to pa se bo zgodilo že ta petek. To je velik udarec za vse Trekkije, saj je bil Prodigy med oboževalci kar dobro sprejet, pa čeprav je bila to risana serija, ki je vsebovala vsebino za mlajše gledalce. To niti ni presenetljivo, saj serija pred kamere zopet postavi kapetanko Kathryn Janeway, ki ji je glas v seriji posodila originalna igralka Kate Mulgrew, gre pa za enega najbolj priljubljenih likov znotraj univerzuma Zvezdnih stez.
Oboževalci so seveda žalostni in na spletu se je že pojavila peticija za ponovno oživitev serije, ki je do sedaj zbrala že nekaj več kot 12k podpisov. Prodigy morda še ni čisto mrtev, saj bo CBS Studios zaključil produkcijo 2. sezone, nakar namerava obe sezoni ponuditi potencialnim kupcem, ki bi želeli serijo ponujati na svojem lastnem pretočnem servisu.
Je ASUS-ov novi izum ROG Ally konzola ali PC? No, zanj se uporabljata oba naziva, saj je zadeva res podobna prenosni konzoli, a poganja operacijski sistem Windows 11, zaradi česar jo lahko označimo tudi za PC. Karkoli že je, zadeva je hudo popularna in je doživela svoj izid sredi junija, vendar pa je ni možno kupiti povsod po svetu.
Na uradni spletni strani sicer najdemo vrsto držav znotraj Evrope, kjer je omogočen nakup ROG Ally-ja, a Slovenije ni med njimi. Balkan na splošno ni preveč v interesu ASUS-a, zaradi česar tudi mi še nismo dobili svoje kopije naprave preko katere bi lahko naredili recenzijo. Bojda jo dobimo jeseni in ne bi bili presenečeni, če ni ASUS za vse balkanske recenziste odobril eno kopijo naprave, ki jo moramo nato pošiljati iz Srbije do Slovenije.
Kar je škoda, saj so prvi vtisi in testi naprave dokaj pozitivni. Gre za nekako močnejšo različico naprave Steam Deck, ki namesto Linuxa poganja Windows 11, to pa omogoči nalaganje zaganjalnikov in programov, ki so sicer na voljo tudi na Linuxu, a je treba za njihovo namestitev zavihati rokave. Pri Ally-ju pa je ta zadeva dokaj bolj enostavna, saj Ubisoft Connect, Battle.net in GOG preprosto snamemo, namestimo in že imamo na razpolago vse tiste igre, ki so na voljo tudi na običajnem PC-ju-. ASUS je stopil tudi v uradno partnerstvo z Microsoftom, tako da lahko na enostaven način namestite servis Game Pass in se zabavate v res ogromnem naboru iger, ki zahteva samo mesečno naročnino.
K sreči lahko tudi v Sloveniji zdaj kupimo napravo ROG Ally in to preko trgovine CyberPiggy. Cena je malce višja, saj Slovenija pač še ni uradno podprt trg, tako da je treba upoštevati še davek, skupaj pa cena na koncu nanese 899 €, je pa ob tem vsaj poštnina povsem brezplačna.
ASUS naj bi načrtoval tudi izdajo cenejše verzije naprave, ki se bo po ceni skušala kosati s Steam Deckom, ta pa naj bi izšla že enkrat letos, bolj podrobnega datuma pa zaenkrat še nimamo.
No, tole pa res ni trajalo dolgo. Najbolj popularen slovenski sledilnik torrentov Partis je po večletni borbi zaključil s svojim obratovanjem, slovenski pirati pa ne objokujejo samo njegove usode, ampak tudi pretresljivo smrt lastnika tega portala Boštjana, ki se je od sveta poslovil zaradi prometne nesreče.
Vendar pa Partis ni dolgo miroval in očitno so nekateri torrent sledilnik iz tršega materiala, zaradi česar jih ne bo tako zlahka uničiti. Tako kot je bil svetovno znani torrent sledilnik PirateBay že večkrat praktično pokopan, a se je vedno znova vrnil v obstoj, bo očitno tudi Partis povrnjen v novo življenje. Pisali smo že o temu, da je piratska skupina DrSi svoje izdaje filmov nameravala objavljati na zasebnem Discord kanalu, zdaj pa so se očitno člani ekipe spomnili boljše rešitve, vpoklicali še nekaj ljudi, ki vedo nekaj o postavljanju torrent sledilnikov in iz tega je nastala nova spletna stran Infire.si.
Ta je začela hitro pridobivati na uporabnikih in veterane Partisa bo pri prvi prijavi pričakala znana slika uporabniškega imena, ki je praktično identična kopija Partisa. Še več: stran ima dejansko veliko boljšo funkcionalnost kot pa original, saj se je Partis vse od požara svojih strežnikov boril z nedelujočimi povezavami in hrošči, ki niso bili nikoli popravljeni. Infire po drugi strani deluje bliskovito hitro in edino težavo jim trenutno povzročajo potrditveni e-mail naslovi, saj zaradi navala uporabnikov strežniki enostavno ne dohitevajo povpraševanja. Med časom pisanja tega članka je stran nabrala že več kot 12k uporabnikov in objavila skoraj 700 torrentov, kar je za tako kratki čas izjemen uspeh.
Slovenska torrent skupnost je očitno hitro našla svoj novi dom, Infire pa kljub svojemu uspehu ne bo pozabil na svoje korenine, zaradi česar vas na domači strani zahvala Boštjanu, brez katerega ne bi obstajal ne Partis in ne njegov potomec Infire.
Zadnji dan šole je za nami, zato je čas za počitnice, ki jih boste preživeli bodisi na prostem, morda pa boste ta čas izkoristili za preigravanje iger, ki ste jih prej zaradi šolskih obveznosti zapostavljali. Za namene proslave teh svetih poletnih počitnic je slovensko podjetje UVI pripravilo novo razprodajo, ki je znižala cene širokemu razponu izdelkov, ki skrbijo za našo igričarsko in poslovno zabavo.
UVI seveda zdaj že vsi poznamo, saj je to podjetje redni sodelavec vseh večjih igričarskih prireditev. Tudi naši dogodki so vedno okrašeni z njihovimi stoli, mizami in periferijo in brez vsega tega POP-UP dogodki, kot je prihajajoči turnir iz igre Valorant, preprosto ne bi obstajali.
Zagotovo najbolj znani produkti so tudi tisti njihovi prvi. Govora je o stolih UVI Chair, ki že dolgo skrbijo za zdrave hrbte svojih lastnikov in čeprav so se skozi leta tudi na slovenskih tleh pojavili novi ponudniki, UVI Chair še vedno velja za tisto znamko, ki ji gre zaupati, poleg tega pa ponujajo razumljive cene, ki vam ne bodo povsem izpraznile denarnice.
Zdaj so te cene še bolj ugodne, saj je največji stol Sport XL znižan na vsega 289 €, pridobite pa ga lahko v beli ali pa modri barvi. Za tiste, ki bi si radi privoščili stol srednje velikosti je tule Styler, ki stane 189 €, medtem ko je atraktivni Devil PRO bil znižan na samo 249 €. Potem so tu še manjši stoli, ki so kot naročeni za vse tiste manjše rasti. Rdeči Hero zase zahteva manj kot 100 €, medtem ko je bolj pisarniški Simple znižan na samo 109 €.
Ne smemo pozabiti tudi na periferijo UVI Gear, ki prav tako ponuja nekaj sila zanimivih izdelkov. Miniaturna a hudo kvalitetna tipkovnica Pride Mini PBT stane samo 79 €, miška Lust pa dobrih 50 evrov.
Tu je še ponudba izpod znamke dvižnih miz UVI Desk. Na tem mestu vas čaka novinec Breacher, ki pripelje magijo višinsko nastavljivih miz do tistih, ki so jim takšne mize predrage. Breacher sicer ni elektronsko nastavljiv, a vseeno omogoča nastavitev treh višin, ker pa je to igričarska miza lahko vse skupaj okrasite s priloženim RGB trakom.
Ponudba zaobjema še masažne izdelke UVI Health, ki vam omogočajo nekaj prepotrebnega sproščanja, tega pa ni nikoli dovolj. Osebno doma uporabljam masažer UVI Health Heka, ki si ga lahko namestite na vrat ali hrbet, naprava pa celo vsebuje baterijo, tako da jo lahko uporabite tudi med dolgimi vožnjami z avtom.
Vso znižano ponudbo lahko pregledate na uradni strani, akcijske cene pa bodo veljale do konca junija.
Dvoboj med milijarderji se bo iz dirk v vesolje očitno preselil v območje fizičnih obračunov. Vsaj tako sta pred kratkim napovedala tehnološka mogotca Elon Musk in Mark Zuckerberg, ki sta se vsak preko svojega družabnega omrežja dogovorila za fizični spopad znotraj kletke, čeprav nekako dvomimo, da bo do njega res prišlo.
Dvoboj izvira iz novice spletne strani The Verge, ki se je dokopala do nekaterih novih informacij omrežja P92. To je zaenkrat kodno ime potrjenega družabnega omrežja, ki bo podobno Muskovemu Twitterju, le da bo ta sparjen z Instagramom in tudi drugimi omrežji kot je denimo Mastodon. To je prva resna grožnja Twitterju, za katerega je Elon Musk plačal kar 45 milijard dolarjev.
I’m sure Earth can’t wait to be exclusively under Zuck’s thumb with no other options.
At least it will be “sane”. Was worried there for a moment 😅.
Vendar pa Musku ne gre v nos samo omrežje, ampak tudi odnos njenega lastnika Zuckerberga, ki naj bi med internim sestankom izjavil, da je v interesu vseh na svetu imeti takšno platformo, ki jo vodi nekdo normalna, razumna oseba. Zaradi te opazke je hitro zagnal svoj Twitter račun in javno zapisal, da cel planet zagotovo komaj čaka, da je pod Zuckovim palcem, brez druge izbire. Na njegovo izjavo je nato nekdo zapisal, da naj raje pazi kaj govori in da naj začne trenirati, nakar je Elon odgovoril, da je pripravljen na fizični obračun v kletki.
Zuck se očitno Muskovega izziva ni ustrašil in je na Instagramu zapisal, da naj mu Musk samo pošlje lokacijo, Musk pa je nekdo potrdil, da misli resno in da bi za lokacijo izbral oktagon v Las Vegasu, kjer so se odvili nekateri najbolj slavni spopadi v pretepaški ligi UFC.
Seveda vsega skupaj ne gre vzeti preveč resno, kar je naknadno potrdil tudi sam Musk, ki očitno obvlada tehniko mroža, kar pomeni, da se uleže na nasprotnika, ta poteza pa nato povsem onesposobi nasprotnika. Vendar pa je to javno kreganje izvrglo kar nekaj zabavnih memov, pojavljati pa so se začele tudi teorije o tem, kdo bi bil v takšnem spopadu potencialen zmagovalec.
I have this great move that I call “The Walrus”, where I just lie on top of my opponent & do nothing
Skoraj vsi so prepričani, da bi v takšnem spopadu Zuck pometel z Muskom in da tole sploh ne bi bila kakšna pravična borba. Ne samo da je Musk pošteno starejši od ustanovitelja Facebooka, slednji dejansko pridno telovadi in ima vsaj nekaj izkušenj iz borilne veščine jiu-jitsu. Musk je po drugi strani videti povsem iz forme in njegova zadnja večja stvar, ki jo je dvignil, je bil bržda kakšen 14-palčni prenosnik, tako da mu v ringu ne bi pomagala niti njegova teža, zaradi katere bi hitro upehal.
Res je že skrajni čas, da nekdo zopet oživi nekdaj priljubljeno MTV-jevo risano serijo Celebrity Deathmatch, ki je njega dni prirejala ravno takšne fiktivne spopade slavnih oseb, a žal te ni več na sporedu od leta 2007.
Saga o izgubljeni podmornici Titan, ki se je v začetku tedna izgubila med raziskovanjem ruševin Titanika, je včeraj dobila svoj konec, ki smo ga v bistvu pričakovali že nekje vse od takrat, ko se je za njo izgubila vsaka sled. Reševalci so namreč odkrili ostanke Titana in hitro je postalo jasno, da je razlog za nesrečo bila katastrofalna implozija. Vseh pet članov posadke je bilo tako razglašenih za mrtve, svojci pa se lahko vsaj tolažijo z dejstvom, da je bila smrt pri vseh instantna in da niso trpeli.
Vse odkar se je začelo iskanje za podmornico pa je na Steamu poskočila prodaja indie grozljivke Iron Lung. To je leta 2022 spočel en sam možakar David Szymanski, v igri pa se potopimo znotraj klavstrofobične podmornice Iron Lung, naša naloga pa je navigirati globine morja, vseskozi pa se moramo boriti z izoliranostjo, na pomoč pa nam lahko priskoči zastarela oprema, nepopolna mapa in intuicija, ven pa lahko vidimo samo skozi majhno okence, ki ga je treba med raziskovanjem zapreti, za petami pa nam je vseskozi neka pošast, ki želi iz nas narediti svoj naslednji prigrizek.
Glede na tematiko igre niti ni čudno, da so zaželi igralci vleči vzporednice z nesrečno podmornico Titan, prodaja igre pa je nato poskočila. Nad prodajo je bil presenečen tudi igrin ustvarjalec David, ki je na Twitterju podelil graf poskoka v prodaji, ta pa se sklada z dnevi izginotja Titana. Vsak indie razvijalec je seveda lahko vesel dobre prodaje svojega izdelka, a David pravi, da mu je ob trenutnih dogodkih zaradi priliva tega denarja razumljivo nekoliko neudobno.
Like all the jokes I've been seeing are hilarious but also good lord nobody should have to die like that.
Razvijalec je na Twitterju odgovoril na nekaj vprašanj igralcev, ki jih je najbolj zanimalo, če ni morda David navdiha za igro potegnil iz kakšne druge tragedije s podmornicami. David je to zanikal in zapisal, da si je preprosto izmislil najbolj grozljivo situacijo v kateri se lahko znajdeš in to je bila zanj podmornica, ki je povsem izolirana od vsega in iz katere ni pobega, saj lahko loputo odpre samo nekdo drug. K temu je dodal, da je naravnost grozljivo pomisliti, da so se nekateri dejansko znašli v takšni resnični situaciji, pa čeprav jih je do nje peljal niz njihovih lastnih slabih odločitev.
Elvis je te dni nenormalno popularno ime. Lani smo dobili večjo produkcijo s preprostim naslovom Elvis, v njej pa je režiser Baz Luhrmann povedal zgodbo kralja rocka, ki je bil izjemno talentiran, a hkrati tudi žrtev izkoriščanja, na koncu pa je zaradi drog postal žalostna senca samega sebe. V filmu Priscilla pa si bomo ogledali drugo plat njegovega življenja, ki ga je sestavljala njegova dolgoletna žena Priscilla, ta pa je svoje spomine popisala v knjigi Elvis & Me.
To knjigo je pod roke vzela priznana režiserka Sofia Coppola, ki bo v filmu izpod produkcijske hiše A24 poskušala obnoviti vse tiste najbolj zanimive trenutke iz Priscillinega življenja. In teh je bilo kar precej, tako dobrih kot tudi slabih, Coppola pa je takšna režiserka, ki si bo upala slavnega pevca pokazati tudi v malce slabši luči.
Priscilla je Elvisa spoznala na neki zabavi v Nemčiji, takrat pa je Elvis služil svoj vojaški rok. Ob njunem prvem srečanju je bila stara vsega 14 let, medtem ko jih je Elvis takrat štel že 24. Njenim staršem njuna veza ni bila preveč všeč, a to so bili drugačni časi in ko se je razvedelo za njuno skupno naklonjenost je Priscilla prejela cel kup pisem iz strani oboževalcev, saj so ji dekleta po celem svetu zavidala, Elvis pa za svojo mladoletno spremljevalko ni bil deležen kakšnega prevelikega obsojanja.
Elvis je nato njene starše prepričal, da je lahko prišla živet v ZDA in čeprav sta bila leta v romantičnem razmerju, Priscilla v svoji knjigi trdi, da do seksa ni prišlo do leta 1967, ko sta se poročila, takrat pa je bila stara 21 let. Devet mesecev po poroki se jima je rodila hčerka Lisa Marie Presley, ki je lani umrla, stara zgolj 54 let, razlog pa je bil srčni infarkt.
Rojstvo hčerke je bil ironično tudi razlog za propadanje njunega zakona, saj je Elvis po porodu izgubil zanimanje za njuno seksualno življenje, do ločitve pa je nato prišlo leta 1972. Tudi po razpadu zakona sta ostala prijatelja, vendar pa brezzakonsko življenje Elvisa ni dolgo trajalo, saj je leta 1977 umrl za svojem posestvu Graceland. Takrat je bil kralj rock ‘n rolla bleda senca samega sebe, saj ni več skrbel zase, tu pa so bile še droge, ki so postale sestavni del njegovega vsakdana.
Vse to bomo videli v filmu Priscilla, ki je zaenkrat dobil samo kratki dražilnik, v njem pa vidimo Elvisa, ki ga bo tokrat odigral Jacob Elordi, medtem ko bo vlogo Priscille zasedla Cailee Spaeny. Film bomo v kinih gledali od oktobra dalje.
