Dying Light 2 se končno približuje izidu in razvijalec Techland bo po vseh teh letih končno lažje zadihal in dobil nekaj novega dotoka financ na svoj račun. Igra je bila do nedavnega na prvem mestu glede najbolj zaželenih iger Steama in prodaja skoraj zagotovo ob prvem dnevu ne bo slaba, saj si igralci obupno želijo neke nove kvalitetne avanture v odprtem svetu.
Ali bo Dying Light 2 to dostavil je seveda še v zraku, a igralni napovedniki obljubljajo zanimiv sprehod skozi postapokaliptično podrtijo mesta, ki v sebi še vedno v vsakem koraku skriva dobro dozo nemrtvega in še vedno živečega mesa.
Techland je pripravil še zadnjo epizodo serije posnetkov Dying 2 Know, ta pa nam je orisala dogodke iz preteklih epizod in dodala nekaj novih informacij glede sodelovalnega igranja. V nemilosrdni svet Dying Lighta 2 se boste lahko odpravili v navezi s še tremi igralci in družno tako izkusili enoigralsko zgodbo. Soigralci bodo lahko tekom zgodbe glasovali za razne odločitve, a končno besedo bo na koncu še vedno imel gostitelj in stavimo, da bo to poskrbelo za kar nekaj vročih internetnih prepirov.
Posnetek pokaže tudi nekaj igranja na konzolah in igra je na PlayStation 4 in Xbox One videti presneto dobro, seveda pa med igralci še vedno obstaja nekaj dvomov, saj je enako dobro izgledal Cyberpunk 2077 in vsi vemo kako se je končala tista zgodba.
Dying Light 2: Stay Human je zdaj samo še tedne stran in bo med nas prispel 4. februarja.
Na lanskem E3-ju nas je razvijalec GSC Game World naravnost odpihnil, saj je prvič pokazal nekaj igranja iz njihove težko pričakovane igre STALKER 2. Ta bi originalno morala iziti davnega leta 2012, a se je nato ujela v razvojni pekel, razvijalec pa je za nekaj časa praktično bankrotiral.
Od tistega poletja lani pa nismo dobili praktično nobenih novih informacij, slik ali pa kakšnega pravega posnetka igranja. No, to ni čisto res, saj je GSC Game World enkrat vmes želel vriniti NFT-je, a si je zaradi slabega odziva čez noč premislil. A razen tega debakla česa novega nismo videli, kar je vsekakor zaskrbljujoče.
STALKER 2 naj bi namreč izšel že 28. aprila 2022, kar ni tako daleč stran in skoraj zagotovo bi se moral založnik zdaj začeti pripravljati za marketinško kampanjo, ki vključuje tudi nove informacije glede igre.
Da je nekaj na tem je pred kratkim potrdil ukrajinski YouTuber Oldboi, ki velja za dokaj zanesljiv vir informacij znotraj Stalker skupnosti. Oldboi je v zgornjem posnetku povedal, da STALKER 2 še ni pripravljen za aprilski izid in da bo ta zamaknjen za kar nekaj mesecev in igra naj bi tako izšla enkrat v jeseni.
Poleg tega naj bi bila v razvoju tudi verzija za konzolo PlayStation 5, ki naj bi izšla povsem ob koncu 2022 ali pa v začetku 2023, predelava pa bo izkoriščala unikatne zmožnosti igralnega ploščka DualSense.
Samo dan kasneje pa je GSC Game World tudi uradno napovedal zamik igre, a ta ne bo zamaknjen samo do jeseni, ampak kar do decembra 2022. Najava je prišla na Twitterju in razlog je preprosto to, da potrebujejo več časa za uresničitev svoje vizije, poleg tega pa projekt zahteva dodatno testiranje in optimizacijo.
Stalker 2 bo tako zamudil vsaj 7 mesecev, a osebno smo do tega datuma sumničavi. Ko razvijalec premakne projekt na december, brez bolj točnega datuma izida, to navadno velja za skrajno mejo, da lahko v objavah še zapišejo, da bo igra izšla še v temu letu, kar pomaga pri prednaročilih. A običajno temu sledi še en zamik, ki se na koncu izkaže za bolj realističen datum. Nekaj takšnega se je zgodilo z igro Dying Light, ki je prav tako do zadnjega vztrajala na izid v decembru 2021, a zadeva še vedno ni na prodajnih policah. Morda bo Stalker 2 drugačen, a cinik v meni pravi, da se raje pripravite na izid v 2023.
Kar težko je verjeti, da je minilo že več kot eno leto od izida konzole PlayStation 5 in te še vedno ne moremo kupiti v vsaki trgovini, ampak se je treba zanesti na razne trike, kot je denimo naš sledilnik, ki vas redno obvešča glede zalog po slovenskih trgovinah.
Kdaj se bodo oblaki pomanjkanja zalog razkadili ni jasno, a trenutna situacija se zdi še bolj obupna kot pa tista lani, saj po svetu udarja nalezljiva omikron različica koronavirusa, kar zopet negativno vpliva na proizvodne linije.
Sony se mora za proizvodnjo čipov zanašati na isti tovarno TSMC, od kjer svoje dele črpajo praktično vsi – od AMD-ja, Appla, Microsofta in Nvidie do cele avtomobilske industrije. Končni rezultat je to, da se mora Sony postaviti v vrsto in čeprav so do septembra 2021 v obtok spravili 13,3 milijona konzol PlayStation 5, ta številka niti približno ne dosega vsega povpraševanja.
Glede na poročanje spletne strani Bloomberg se je zato Sony odločil za drugačno rešitev. Podjetje je sprva nameravalo ob koncu lanskega leta zaključiti proizvodnjo konzol PlayStation 4, ki se je leta 2013 prodala v 7,6 milijona izvodih, leto zatem pa je ta številka skočila na 14,8 milijona. Zdaj so se ti načrti spremenili, saj naj bi se Sony odločil proizvodnjo nadaljevati tudi v letu 2022 in natisniti vsaj še milijon novih konzol PlayStation 4.
S tem upajo, da bodo vsaj malce zajezili povpraševanje na trgu, a kdo ve če bo to dovolj. Zalog je zmanjkalo tudi v slovenskih trgovinah. EIGRE.si, BigBang in Mimovrste v skladiščih nimajo niti ene konzole PlayStation 4, o petici pa lahko očitno trenutno samo sanjamo.
Očitno bomo navdušenci nad igričarstvom tudi letos potegnili takratko. Nekateri analitiki napovedujejo, da se zna situacija izboljšati v drugi polovici 2022, Intel in TSMC pa ciljata bolj na 2023.
Baterije znotraj daljincev so resnično nepotrebna tehnologija in čas je, da večji proizvajalci na tem področju naredijo neke premike. Namreč sam daljinec je do elektrike tako varčen, da vam zna par baterij zadostovati za več let, vendar pa za delovanje še vedno zahteva baterije, kar kvarno vpliva na elektronske odpadke.
Zato so se nekateri proizvajalci že začeli domišljati bolj elegantnih rešitev in eden od njih je korejski Samsung. Ta je na letošnjem sejmu CES pokazal nekaj zanimivih izdelkov, oko javnosti pa je ujel njihov daljinec SolarCell, ki bo v novi izvedbi nosil nekaj zanimivih sprememb.
SolarCell je že zdaj izjemno prijazen produkt do okolja. Izdelan je iz recikliranih materialov, za napajanje pa uporablja sončno energijo preko nameščenih sončnih celic, daljinec pa lahko polnite tako zunaj, kot tudi znotraj sobe.
Samsung je še pri razvoju še korak dlje in SolarCell bo zdaj lahko iz zraka črpal radijske signale iz televizije in Wi-Fi usmerjevalnikov in te uporabil za napajanje svojih baterij. Ta rešitev je izjemno bistroumna in bo prav prišla vsem tistim, ki imajo televizije v temačnih sobah, kjer ni ravno veliko sončne svetlobe za napajanje baterij, Wi-Fi signal pa navadno pokrije celo hišo.
Ta tehnologija zna biti plodno izrabljena tudi drugod in morda bomo čez nekaj let na ta način napajali tudi druge naprave, kot so denimo naši telefoni, ki so vedno žejni novega električnega soka. Dokler pa se to ne zgodi se bo treba zadovoljiti z daljinci SolarCell, ki pridejo ob boku vseh novih Samsungovih QLED 4K in 8K televizorje, ki jih bomo videli v 2022.
Destiny 2 sem davno nazaj malce preizkusil in takrat celo zaključil zgodbo osnovne kampanje. Ampak to se je zgodilo leta nazaj in čeprav sem se nedavno želel vrniti v igrin svet in ponovno doživeti zgodbo, mi je bilo to onemogočeno. Razvijalec Bungie se je namreč že nekaj časa nazaj odločil, da bo originalno zgodbo preprosto odstranil iz igre in se bo fokusiral samo na razširitve. V praksi to pomeni, da je nov igralec dandanes med igranjem popolnoma izgubljen in če si pred tem ne ogleda celotne zgodbe na YouTubu, potem mu pri igranju dodatkov ne bo veliko jasno.
Žal se tako zdi, da mi uživanje v Destiny 2 svetu ne bo nikoli omogočeno, razen če se Bungie premisli in spočne kakšen bolje zamišljen uvajalni del. Kar je škoda, saj ima igra odlične mehanike streljanja, ki bodo v novem dodatku The Witch Queen samo še bolj izpopolnjene.
Razvijalec nam je včeraj predstavil nov napovednik, ki nam predstavi novo lokacijo Throne Worlda, ki ga nadzoruje Savathûn, med kolegi znana kot The Witch Queen. Ta ljubosumno skriva svoje zaklade in borba med svetlobo in temo bo v razširitvi dosegla novo stopnjo.
Dodatek bo precej bolj osredotočen na pripovedovanje zgodbe in če gre soditi po tem in prejšnjem napovedniku, ki smo ga prejeli med podelitvijo nagrad The Game Awards, čaka veterane prava poslastica in morda celo dobijo odgovore na kakšna dolgoletna vprašanja. Poleg novih štorijalnih zapletov nas čaka tudi nov raid, možnost kovačenja svojih orožij in povsem novo sejalo smrti The Glaive, ki je nekakšna kombinacija pretepanja od blizu in streljanja od daleč.
Razširitev izide 22. februarja, skladno z njo pa bo izbrisana vsebina dodatka The Forsaken.
Mesec je naokoli in razvijalec Krafton je držal svojo obljubo. Priljubljena battle royale streljačina PUBG: Battlegrounds lahko od danes naprej zaigrate popolnoma brezplačno in vsi tisti, ki vas je zadeva dolga leta zanimala, a se vam je zdela predraga, ste končno prišli na svoj račun.
Brezplačni PUBG lahko že zdaj namestite na Steamu, na voljo pa je tudi na konzolah Xbox One, Xbox Series X, PlayStation 4 in PlayStation 5.
Brezplačna različica igre vam prinese veliko vsebine, a ne čisto vse. F2P igralci namreč ne boste mogli uživati v rangiranih spopadih, saj bo to na voljo samo vsem tistim, ki bodo za 13,99 € dokupili paket Battleground Plus in sicer preko igrine notranje trgovine.
Battleground Plus dobijo tudi vsi igralci, ki so igro v preteklosti že kupili, poleg tega pa bodo ti zvesti spremljevalci nagrajeni s prav posebnim paketom dobrot Special Commemorative Pack.
Skladno z brezplačno verzijo igre so strežniki dobili pošteno prenovo preko posodobitve 15.2. Ta je s sabo prinesla vrsto novosti, kot je denimo nova taktična oprema v obliki drona, ki vam omogoča boljši pregled okolice. Novinci boste veseli dveh novih uvajalnih načinov – eden od njiju vas denimo postavi na bojišče, kjer vam nasproti stoji 99 sovražnikov, katere nadzoruje umetna inteligenca in to je lep uvod v osnove battle royala, ki ga nato lahko stestirate proti pravim igralcem.
Sony navadno dobro čuva svoje skrivnosti in pri napovedi novejših projektov smo večinoma ujeti popolnoma nepripravljeni. A zalomi se jim pri v igrah, ki so tik pred izidom, ko se nekdo dokoplje do polne različice igre, to preigra in nato vse podrobnosti zgodbe predstavi širnemu internetu, nepridipravi pa nato te kvarnike izkoriščajo za kvarjenje zabave nič hudega slutečim igralcem.
Nekaj takega se je zgodilo pri splavitvi igre The Last of Us Part 2, spletna stran VGC pa zdaj poroča, da naj bi se to zgodilo tudi s prihajajočim naslovom Horizon Forbidden West.
Slike so se pojavile na Twitterju in naj bi bile vzete iz verzije igre za konzolo PlayStation 4. Prvi odzivi igralcev s bili odlični, saj so se vsi divili nad grafično lepoto, ki jo lahko še vedno izrišejo zdaj že hudo upehane konzole PlayStation 4.
Sony je hitro ukrepal in začel brisati slike iz spleta in tudi te na Twitterju so bile umaknjene zaradi pritožb glede kršenja avtorskih pravic, kar nam lahko da vedeti, da so bile le te legitimne. Založnik zdaj budno pregleduje internet in umika ponovno nalaganje slik, kar dokazuje tudi forum Resetere.
A zdi se, da je bila škoda že narejena, tako da je trenutno treba biti pozoren, saj lahko hitro kje naletite na kakšen kvarnik, ki vam bo pokvaril zgodbo. Pazljivo pregledujte zasebna sporočila in še posebej se pazite YouTube komentarjev, ki velikokrat vsebujejo ravno takšne kvarnike.
K sreči nam ne bo treba predolgo gledati izza ramena, saj Horizon Forbidden West izide že 18. februarja za konzoli PlayStation 4 in 5. Kupci verzije prejšnje generacije boste lahko opravili brezplačno nadgradnjo na verzijo za PlayStation 5, nedolgo nazaj pa je bil napovedan tudi ločen naslov Horizon Call of the Mountain, ki ga bomo lahko poganjali samo na VR očalih PS VR2.
Razvijalec Piranha Bytes je znan po svoji sposobnosti ustvarjanja ogromnega živečega sveta, kjer je bil vsak predmet ročno postavljen in ste za raziskovanje skoraj vedno poplačani. A njihove igre je od vedno pestil neroden boj, ki ga niso praktično nikoli zares nadgradili.
Tudi njihov zadnji naslov ELEX se na področju pretepanja nasprotnikov ni preveč dobro odrezal. Igra se dogaja v post-apokaliptični prihodnosti, tako da so nam na razpolago meči in sekire, lahko pa se preizkusimo tudi v boju na daljavo z loki in energetskimi puškami. Boj je sicer služil svojemu namenu, a se v originalu ni čutil preveč zadovoljivo. Osebno sem pri preigravanju enice nekje na sredi obupal nad pretepanjem od blizu in raje v roke prejel plazmatsko pokalico, ki mi je na koncu precej olajšala življenje in je nekatere boje naredila za trivialne.
ELEX II je praktično pred vrati in razvijalec se je odločil, da nam malce bolje predstavi njegov bojevalni sistem preko prav posebej prirejenega napovednika. Glede na videno bo novo mikastenje malce naprednejše, a v sami srži ostaja nespremenjeno, kar zna koga razočarati.
Vihtenje velikih sekir je od vedno zabavno, a tudi pri dvojki se vidi, da animacije niso preveč izpopolnjene. Tokrat se bomo lahko s pomočjo izpopolnjenega raketnega nahrbtnika dvignili tudi med oblake in z letečimi nevarnostmi obračunali bolj od blizu, na razpolago pa nam bodo tudi čirule čarule, ki jih bo napajal Elex.
Končne vtise bomo lahko podali kmalu, saj ELEX II izide že 1. marca.
Moj prvi stik z God of War sega nazaj do leta 2005, ko sem se na Playstationu 2 prvič vrgel v svet grške mitologije in pomagal Kratosu doseči tisto, kar hoče. Maščevanje. Vse God of War igre, ki so izšle pred najnovejšim delom so namreč postavljene v grško mitologijo, kjer sledimo zgodbi Kratosa, Špartanca, ki je obvezan k služenju Aresu in drugim grškim bogovom. Tekom dodatnih nadaljevanj in predhodnikov se Kratosova zgodba zaključi z uničenjem Olimpa. Kratos mora tako najti pot v drug mitološki svet, saj v grškem ni ostalo več nič, kar bi lahko tako Kratos kot tudi razvijalci Santa Monica Studio uporabili za nadaljevanja tega neverjetnega, z jezo napolnjenega potovanja.
Leta 2018 je Santa Monica Studio postregla z igro, ki jo je bilo do nedavnega možno igrati le na konzolah Playstation 4 in 5, sedaj pa je na voljo tudi na računalniku.
Razvojna ekipa: Santa Monica Studio Založnik: Sony Platforme: PC, PS5, PS4 Nakup:Steam Datum izida: 14. januar 2022 Cena: 49,99 €
Zvrst: tretjeosebna akcijska
VIDEO:
V najnovejšem delu God of Wara smo priča Kratosu, ki je po nekaj letih po uresničenju svojega osebnega, sebičnega cilja spremenjen človek. Zelo ciničen, pesimističen pa vendar malo manj besen, kot pa da bi v sebi zadrževal vso jezo. Na začetku igre izvemo namreč, da bivši Špartanec živi s svojim sinom Atreusom v gozdu, ki je zaščiten s čarovnijo. Na žalost pa umre njegova žena, njena zadnja želja pa je bila, da njen pepel posipata na vrhu največje gore v nordijskem mitološkem svetu. Vendar še preden se lahko oče in sin odpravita na njuno potovanje, ju pred vrati čaka zelo močan nepričakovan obiskovalec, ki poskrbi za brutalen uvod v zgodbo, ki je še dolgo ne bom pozabil.
Občuti se namreč, da je Kratos bolj ranljiv kot v prejšnjih igrah, izgubljen v novem, še neraziskanem svetu. Veliko skrivnosti namreč izvemo čez čas prek intimnih pogovorov in odkritij z Atreusom ter drugimi liki. Atreus v primerjavi z njegovim očetom oddaja nek mladostniški optimizem in zanimanje, ki daje Kratosu izgovor, da lahko tudi on poteši željo po raziskovanju, čeprav tega sam ne bi nikoli priznal. Atreusova prisotnost poskrbi tudi za razvijanje zgodbe in prikazovanje večjega nabora čustev tako očeta kot sina v igri. Ideja razvijalcev, da narekujejo tempo igre ne z enim, temveč z dvema glavnima likoma, se odlično ujame v še neraziskanem okolju, saj poskrbi za vedno zanimive zgodbe in pogovore, ki jih enostavno moraš poslušati, pa naj bodo to Kratosove kratke zgodbe ali pa zgodba kakšnega drugega lika, ki se pridruži očetu in sinu na njuni poti. Občutek, da je Kratos postal oče, je navzoč že od samega uvoda igre, vendar se to ne občuti kot breme, ampak kot neka čustvena dozorelost lika, ki ga je v prejšnjih igrah gnala sebičnost in maščevanje, sedaj pa mora poskrbeti in varovati tudi nekoga drugega.
Dinamika med očetom in sinom je hudo dobro razdelana in je zanimiva skozi celotno potovanje.
Sprememba prizorišča iz grške v nordijsko mitologijo je več kot očitna čez približno 30 urno potovanje skozi Midgard in druga kraljestva. Količina samih zgodovinskih in mitoloških informacij je neverjetna in občasno sem imel občutek, da me igra zasuva s temi informacijami, kar seveda ni slabost, vendar pa to upočasni tempo igre, sploh z neštetimi imeni likov, mest in dogodkov. Veliko časa sem poleg tega, da sem bral te ali one obširne knjige o dogodkih, preden se je Kratos sploh preselil v nordijski svet, preživel tudi v čolničku, ki je glavno transportno sredstvo do različnih lokacij, in poslušal pogovore med Kratosom in Atreusom, ki so svetu vdihnili življenje. Vsa ta mala dejanja, ki so jih razvijalci v Santa Monica Studio skrbno premislili in postavili v točno določeno točko v zgodbi, poskrbijo za dosledno narekovanje zgodbe, ki poživijo vsako popotovanje, na katerega se odpravita oče in sin, ali pa tisti običajno dolgočasni čas med potovanji. Aja, pozabil sem omeniti tudi, da se Atreus tekom igre uči brati starodavne rune, ki poleg tega, da razširijo svet nordijske mitologije, poskrbijo tudi za odkrivanje novih okolij in čudes.
Kljub temu, da se igra bolj nagiba k linearnem, filmskem načinu podajanja zgodbe pa nudi igralcu tudi dovolj svobode, da raziskuje tisto, kar hoče – pa naj bo to v Midgardu ali kakšnem drugem kraljestvu. Še več, igra igralca spodbuja, da neha slediti glavni zgodbi in se vsaj za trenutek spusti v čudovito zasnovan svet, ki je napolnjen z zgodbami, novimi pripomočki, gibi in surovinami. V temačnih jamah, zasneženih gorskih vrhovih in v skritih kotičkih sveta prežijo zahtevni sovražniki in stranske misije, ki vedno poskrbijo za neko raven zahtevnosti in se nikoli ne izkažejo za repetitivne ali dolgočasne. Mapa zemljevida prikazuje pred odkritjem le zunanjost neraziskanega dela, kar še dodatno poudari občutek avanturizma in raziskovanja. Velikokrat sem se namreč odpravil nadaljevati glavno zgodbo in sledil kompasu, končal pa sem na neki tretji stranski misiji, kjer sem moral osvoboditi zmaja ali pomagati duhu najti njegovega pokojnega sina. Raziskovanje mape ne poteka v meniju, kjer bi si označil naslednjo pot, temveč poteka v svetu samem in se čuti organsko.
PC verzija s sabo prinaša cel kup nastavitev, podprto pa sta tudi FidelityFX in DLSS.
Velika prednost God of War-ja je, da se igra odigra v enem kosu, saj so nalaganja naslednjih prizorišč zelo skrbno skrita, prav to pa poskrbi, da se igralec vživi v igro in hoče odkrivati vedno več, saj se ne pojavijo neke nepotrebne pavze, ki uničijo vzdušje igre z nalagalnimi zasloni in dolgim čakanjem.
Veliko lokacij v Midgardu in drugih kraljestvih nudi raznolike uganke, za katere je potrebno uporabiti nekaj miselnih celic, da jih razrešiš. Skrite poti vodijo do skritih zabojev, dražji zaboji pa so zaklenjeni, dokler ne najdeš vseh run, ki so zapisane na zaboju. S tem se vzpostavi kontrast med hitrim bojevanjem in sproščujočim reševanjem ugank, kar je v takšnem svetu, napolnjenim s skrivnostmi, zelo dobrodošlo. Vsak zaklad, ki ga odkrijeta Kratos in Atreus, se izkaže za uporabnega, saj vedno nudi koristne materiale ali pa tudi kaj drugega, ki bo pomagalo na potovanju do najvišjega vrha v nordijskih kraljestvih. V igri pa ne manjka tudi sistema urejanja lastne opreme in orožij, ki pa je zastavljen na tak način, da je lahko pregleden in igralca ne zmede. Kratos si lahko nadene različne oklepe in prednosti, nekateri predmeti pa imajo tudi vdolbine, v katere lahko Kratos vstavi nove uroke, ki nudijo dodatne ugodnosti in prednosti. Ta sistem je zelo dovršen, vendar za glavno zgodbo niti ne tako pomemben kot kasneje proti koncu, ko se zahtevnost igre drastično spremeni. Sistem urejanja orožij in opreme je pregleden, zanimiv in nudi mnogo kombinacij, da si lahko igralec Kratosov bojni ples priredi tako, kakor ugaja njemu.
Pretepanja je veliko, a kakšnih res krvavih scen God of War ne vsebuje.
Seveda pa ne moremo pozabiti, da ima Kratos dolgo in krvavo zgodovino, ki je bila napolnjena z nasiljem, in tudi v tem delu ni nič drugače. Tokrat se njegova potreba po nasilju poteši z leviatansko sekiro, ki jo skrbno nosi na hrbtu in, če je potrebno, tudi vrže v glavo kakšnega res nadležnega nasprotnika. Ta sekira je začarana z ledenimi uroki, kar pomeni, da pride prav tudi pri reševanju teh in onih ugank, saj lahko zamrzne določene mehanizme. Poleg sekire pa v drugi roki Kratos nosi ščit, ki ga lahko uporabljamo tako kot sredstvo napada kot tudi obrambe, seveda pa iz prejšnjih iger vemo, da tudi Kratosove pesti naredijo dovolj škode, da ohromijo sovražnika, ki ga potem Kratos pospravi v posebnih brutalnih animacijah, ki bi jih lahko brez težav uvrstili tudi v kakšno DOOM igro.
Sekiro, kot tudi drugo orožje, lahko med celotnim potovanjem nadgradiš, saj najdeš redke materiale, ki omogočajo nove kombinacije in sposobnosti. Lahki in težki napadi se tako skombinirajo v različne gibe, ki lahko denimo zamrznejo sovražnike, jih vržejo čez prepad ali pa nabijejo na steno kot kakšno lutko, poleg tega pa ima Kratos še lahke in težke napade s pomočjo run, ki si jih natakne na sekiro, ki poskrbijo še za dodatno mero prilagajanja osebnemu stilu. Tako lahko sčaramo skupaj zanimive bojevalne kombinacije, ko Kratos med bojem vrže sekiro v nasprotnika, medtem s pestmi obračuna z drugim, pokliče sekiro nazaj in se loti tretjega sovražnika, ki ga raztrga kot za šalo. Bojevanje v novejšem God of Waru se odmakne od mehanik iz prejšnjih iger v grški mitologiji in se osredotoča bolj na premišljen sistem bojevanja, kakršnega lahko občutimo tudi v Dark Souls franšizah. Vendar tudi ta način bojevanja je skrbno zasnovan, saj pogosto odkrivaš in kupiš nove gibe, ki poživijo Kratosa in ustvarijo neverjetne pretepaške prizore, ustvarijo pa tudi neko raven zahtevnosti, sploh proti koncu igre, ko moraš uporabiti vso znanje o bojevanju in mehanikah, da premagaš kakšno zahtevno valkiro.
Med igranjem nisem naletel niti na eno osebo, ki me ne bi instantno očarala, pa čeprav je bila moj sovražnik.
Skratka, bojevanje v God of Waru je vedno zabavno, saj se vsak spopad med seboj zelo razlikuje, pa naj bo to zaradi drugih tipov sovražnikov ali pa run, ki si si jih nadel na sekiro. Kratos pa ima seveda tudi njegovo klasično vrlino, jezo, ki jo uporabi na tak način, da v nasprotnika spusti rafal pesti in ga zmelje v prah. Tudi Atreus pa ima v bojevanju svoje lastne sposobnosti, ki jih je prav tako moč urejati, te pa služijo kot pomoč očetu med bojevanjem.
Vsi ti elementi, ki so našteti, poskrbijo za fantastičen sistem bojevanja, ki pritegne in daje vtis pristnosti. Tudi pri normalni zahtevnosti sem namreč odkril, da nekateri nasprotniki niso mačji kašelj in da se je kdaj pametno od nasprotnikov oddaljiti in z njimi opraviti na daljavo, sploh, kadar proti tebi teče gruča trolov ali volkodlaku podobnih pošasti. Bitke na koncu igre pa poleg tega, da zahtevajo malo študiranja run in različnih mehanik orožij, zahtevajo tudi pameten in izkušen pristop igralca, saj bo drugače imel nemalo težav.
Z vidika grafike je God of War čudovit. Dih jemajoče scene prikazujejo spremembe razmerij v velikosti tako v Midgardu kot drugih kraljestvih, medtem ko pozornost na male detajle oživi celotno igro. Velikokrat sem se zasačil, kako bi hotel pobožati grafično dovršeno brado Kratosa ali pa mu očistil prah iz oklepa. Verzija za PC ohrani vse prvine originala in te nadgradi v višje ločljivosti.
Igra je čudovita in čeprav ne vsebuje ray tracing učinkov, zna pričarati res neverjetne scene.
Tehnično gledano je tudi predelava za PlayStation 5 že podpirala igranje na ločljivosti 4K, PC različica pa k temu doda še podporo za široke zaslone. Optimizacija je dobra, a ne vrhunska. Med našim testiranjem smo na procesorju Ryzen 3600, ki je bil podprt s 16 GB pomnilnika in grafično kartico RTX 3070 pri Ultra nastavitvah in ločljivosti 2K zlahka dosegali 60 sličic na sekundo, a nikakor jih nismo mogli zakleniti na stabilnih 75. Tu se je malce potrebno še igrati z nastavitvami, k sreči pa je razvijalec poskrbel za vključitev DLSS podpore na RTX grafičnih karticah, ta pa malce bolje stabilizira optimizacijo.
Med celotnim preigravanjem glavne zgodbe in tudi dodatne vsebine nisem odkril niti ene pomanjkljivosti, ki bi me zmotila in prekinila zatopljenost v ta fantastični nordijski svet. Le občasno sem se spopadal s problemom kamere, ki ni hotela sodelovati z mano, vendar nikoli v takšni meri, da bi me to ustavilo pri mojem potovanju do najvišje točke v nordijskem svetu.
God of War ni le naslednji korak v že tako dovršeni franšizi, temveč je napredek za celotno industrijo računalniških iger. Vizualno osupljiva prizorišča, raziskovanje, ki vedno znova nagrajuje, prepričljiva zgodba in dovršen sistem bojevanja prispevajo k epskem popotovanju, ki se občuti kot gledanje filma. Santa Monica Studio je na podlagi že obstoječih zgodb in mehanik God of Wara ustvaril njihovo lastno Odisejado, ki bi jo z veseljem odigral še enkrat. To igro priporočam vsem, ki bi se radi vrgli v svet igranja, pa ne veste, kje začeti.
Santa Monica Studio bo konec septembra 2022 izdala tudi težko pričakovano nadaljevanje, God of War Ragnarok, ki pa bo, sodeč po napovednikih, temeljil na istih mehanikah kot zdajšnji God of War, a bo predstavil nove sovražnike, bogove in skrivnosti nordijskega sveta oziroma njihovega konca. Več istega? Ja, prosim!
Založnik Devolver Digital je držal obljubo in po kratkem dražilniku smo včeraj dobili tudi polno uradno najavo nove Serious Sam igre, ki nas bo tokrat odpeljala v zamrznjeno Sibirijo.
Siberian Mayhem je več kot očitno nekakšen samostojen dodatek igre Serious Sam 4, ki jo je septembra 2020 po dolgem razvojnem ciklu izdal hrvaški studio Croteam, žal pa projekt ni izšel v najboljšem stanju in po spletu se je od takrat nabralo kar nekaj kritik. Ravno zaradi tega je morda Croteam pri najavi novega projekta izpustil številko 4 ter zadevo predstavil kot povsem novo avanturo Resnega Samota, ki pa bo vizualno praktično enak štirici.
Zanimivo je, da tokrat za razvoj ni poskrbel sam Croteam, ampak je večino dela opravil zunanji studio Timelock. To je njihov prvi projekt, člani ekipe pa prihajajo iz Rusije, tako da se lahko nadejamo verno prenesene okolice Sibirije.
Napovednik me je presenetil, saj zadeva dejansko izgleda hudo zabavno. Stopnje so videti nekoliko manjše, novi grdavži pa nam znajo ponuditi lep izziv. Video mi je je obudil spomine na starejše Serious Sam naslove in morda bo ravno Timelock Studio rešil franšizo pred potopom.
Čaka nas tudi nekaj prevažanja z motornimi sanmi, tu pa bodo nova orožja, med katerimi izstopa klasični AK-47, ki ga je v igrah vedno zabavno vihteti. Če bo poskrbljeno še za dobo optimizacijo, nas morda res čaka lep kos starošolske strelske akcije, kjer lahko pozabimo na zgodbo in se osredotočimo zgolj na akcijo.
Serious Sam: Siberian Mayhem izide 25. januarja, na Steamu pa boste zanj odšteli 19,99 €.
Stari rek pravi: “Če jih ne moreš premagati, se jim pridruži.” Razni antivirusniki se že dolgo borijo proti zlonamerni programski opremi, med katero so se v zadnjih letih razširili predvsem kripto rudarji. Ta koda se namesti na računalnik uporabnika in nato hitro zasužnji njegovo grafično kartico ali pa procesor za kopanje kriptovalute. Tisti bolj prebrisani kopači za svoje delovanje izkoristijo bolj malo strojne moči, tako da se pri uporabniki ne zbudijo alarmi glede počasnega delovanja sistema in če heker namesti svojo kodo na več tisoč PC-je, potem hitro pod sebe dobi skoraj povsem nevidno farmo pridnih kopačev, ki mu vsak dan polnijo bančni račun.
Podjetje Norton je že dolgo eden od bolj vidnih igralcev na področju antivirusnikov, nekaj dni nazaj pa so najavili, da bodo njihovi antivirusniki po novem vsebovali kripto rudarja, ki bo vsakemu uporabniku omogočil kopanje dragocene digitalne rude in to na preprost način. Norton je storitev omogočil brezplačno, vse kar hoče pa je, da pri vsaki transakciji Ethereuma zase odtegne 15 % provizije.
Poteza je ogorčila nekatere uporabnike, saj so kriptovalute danes vroča tema in vsak dan se dvigajo nove skrbi glede njihove stabilnosti in vpliva na podnebne spremembe. A Norton se ne da in včeraj je enako potezo najavil brezplačni antivirusnik Avira, ki bo v svoji programski opremi vsebovala praktično enakega kripto kopača.
Morda se bo to komu zdelo samo kot kopiranje konkurence, a temu ni povsem tako. Norton je namreč leta 2020 kupil Aviro za 360 milijonov dolarjev, tako da za obema znamkama stoji isto podjetje, ki ima več kot očitno enake finančne ideje glede izkoriščanja kriptovalut. Razlika tule je samo dejstvo, da se možnost rudarjenja tukaj imenuje Avira Crypto in da ima ta malce drugačen uporabniški vmesnik. Rudarjenje bo opcijsko in bo delovalo samo na sistemih, ki vsebujejo grafično kartico z vsaj 6 GB pomnilnika.
Brez skrbi, tudi lastniki Avast antivirusne programske opreme niste varni. Norton in Avast se bosta združila v giganta, kupčija pa je bila vredna več kot 8 milijard dolarjev in skoraj zagotovo bodo tudi Avast rešitve v sebe kmalu dobile svoje možnosti digitalnega rudarjenja.
Ko je amaterski filmoljubec Morgan Cooper leta 2019 na YouTube poslal svojo vizijo temnejše in bolj odrasle različice serije Princ z Bel-Aira, je pričakoval nekaj toplega odziva iz strani gledalcev, morda pa bi kakšen bolj resen Hollywoodski producent v njem videl nekaj potenciala in ga povabil na poslovno sodelovanje. Zagotovo pa ni nikoli pričakoval, da ga bo v objektiv ujel prav zvezdnik Will Smith, ki ga je njegov projekt tako navdušil, da je odobril tudi uradno serijo Bel-Air, ki je zdaj tik pred izidom, dobili pa smo tudi prvi pravi napovednik.
Kakor lahko vidite bo zgodba tekla po nekje enaki predlogi originala, le do bo tokrat vse resneje. Will se zaradi težav in grožnje s smrtjo preseli iz Filadelfije k svojemu bogatunskemu stricu Philu, ta pa ima sredi Bel-Aira pravo graščino. Will se tam združi s svojim bratrancem Carltonom in sestričnama Hillary in Ashley ter se tako poskuša vklopiti v povsem tuj svet.
Tako kot v originalu bo Will obiskoval šolo, se tam pridružil košarkarski ekipi in hitro bo postal zvezdnik same šole in tudi družbenih krogov, kjer mu bo družbo delal prijatelj Jazz. A imel bo tudi svoje težave, saj premoženjski sloj ljudi na novoprišleka ne bo gledal s spoštovanjem in očitno Willa čaka kar nekaj preprek v novem življenju, ki jih bomo raziskovali skozi vsaj dve sezoni, ki sta bili že odobreni.
Napovednik pusti mešane vtise. Igralcu Jabariju Banksu manjka tista karizma, ki jo je imel Will Smith pri snemanju originalne serije. Ta je bila nekaj posebnega, saj je bila v osnovi komedija, a se pod površjem ni ustrašila raziskovanja bolj globokih tem kot so rasizem, najstniška nosečnost in podobno. Tako smo na koncu dobili izdelek, ki nas je velikokrat nasmejal, a ko so se zadeve zresnile, so nas ti trenutki toliko bolj prizadeli. Nova serija je po drugi strani čistokrvna drama, tako da bo gledanje zagotovo drugačno. In zakaj za vraga v celem napovedniku ne vidimo Carltonovega plesa?!
Bel-Air bo prve tri epizode izdal 13. februarja, zadeva pa bo na voljo samo preko pretočnega servisa Peacock.
V igričarski industriji je veliko denarja in nikjer ni to bolj očitno kot pa pri mobilnih igrah. Te se od svojih ranih začetkov niso preveč spremenile in še vedno boste na iOS in Android sistemih našli igre, ki so večinoma brezplačne, svoj denar pa služijo od zajetnih mikrotransakcij.
In ta sistem je hudo dobičkonosen, na kar je nakazal včerajšnji presenetljivi nakup iz strani založnika Take-Two. Ta igričarski gigant svoje denarce služi predvsem preko razvijalca Rockstarja in njihove franšize Grand Theft Auto, pri finančnih načrtih za leto 2022 pa so obljubili bolj pogumen nastop na mobilnem trgu. To zaprisego so zdaj tudi izpolnili, saj je založnik najavil nakup Zynge in njihovega kataloga iger in to po ceni 12,7 milijarde dolarjev.
Postavimo ta denar v perspektivo. Microsoft je kupil Bethesdo ter si prilastil franšize kot so The Elder Scrolls, Fallout in Wolfenstein, vse to pa ga je stalo 7,5 milijarde dolarjev. Zynga si po drugi strani lasti Farmvile in Word With Friends in založnik v bistvu zadnjih nekaj let ni naredil ničesar bistveno novega, a je vseeno po vrednosti močno presegel Bethesdo.
Zynga si lasti tudi igro Harry Potter: Puzzles and Spells, a za Take-Two je bil zagotovo bolj zanimiva virtualna simulacija kmetovanja Farmville, ki je lani prejela tretji del, sama franšiza pa je v fiskalnem letu 2020 navrgla skoraj 2 milijardi dolarjev dobička.
Sejem elektronike CES 2022 za nami in proizvajalci so nam ponudili vpogled v svoje linije zanimivih prihajajočih izdelkov. Nekateri med njimi so zgolj prototipi, drugi pa bodo dejansko izšli in eden izmed njih je prenosnik, ki sliši na ime Lenovo ThinkBook Plus Gen 3.
Gre za prenosnik, ki združuje tablico in računalnik v en mičen paket, ki ga ne vidimo ravno povsod. A poglejmo si najprej specifikacije.
Znotraj prenosnika se nahaja Intelov procesor 12. generacije, do 32 GB LPDDR5 pomnilnika, shrambo pa bo moč razširiti na do 1 TB. Za sliko bo skrbel 17,3 palčni zaslon tipa IPS, ki bo ponujal nekam nenavadno razmerje 21:10 in ločljivost 3K. Osveževalna frekvenca bo dosegla 120 Hz, a za igre tega ne boste mogli ravno preveč izkoristiti, saj znotraj sistema najdete samo integrirano grafiko.
Po specifikacijah je do sedaj Lenovo ThinkBook Plus Gen 3 povsem običajen prenosnik, a to se spremeni takoj, ko pogledam proti tipkovnici. Ta je sicer polna, a namesto numeričnega dela boste tam našli 8-palčno tablico, ločljivosti 800 x 1200. Ta iz tega prenosnika naredi napravo, ki dobi cel kup dodatnih privlačnosti. Tablico lahko denimo uporabite za nadzorovanje aplikacij tipa Spotify ali pa na njo povežete telefon in tega nadzorujete kar preko prenosnika. ThinkBook Plus Gen 3 bo podpiral tudi pisalo Stylus, kar bo hudo prav prišlo digitalnim ustvarjalcem, ki bi radi v Photoshop hitro prenesli kakšno svojo čačko za nadaljnjo obdelavo.
A kar najbolj preseneča pri tem prenosniku je njegova cena. Lenovo ThinkBook Plus Gen 3 zase ne bo zahteval ledvice, saj si ga boste lahko privoščili že za dobrih 1.200 €, prodaja pa naj bi stekla že enkrat v maju.
Težko pričakovani Elden Ring so nekateri srečneži že lahko preizkusili preko zaprtega testiranja, vendar pa tam ni bilo mogoče ustvariti povsem svojega lika, saj so igralci izbirali med petimi prednastavljenimi heroji. Nekomu pa se je očitno uspelo dokopati do ustvarjalnika lika in spodaj si lahko ogledate zadevo v akciji.
Razvijalec FromSoftware je znan po namenskem ustvarjanju likov, saj smo se s to funkcijo lahko poigrali v njihovih igrah Dark Souls, Demon’s Souls in Bloodborne ter tako ustvarili resnične mutirane spake. Od tega se očitno ne bo poslovil niti Elden Ring, le da bomo tokrat zadevo lahko izkusili v izboljšani grafični podobi. Ustvarjalnik je v posnetku več kot očitno še v zgodnji fazi, saj nekatere nastavitve preprosto manjkajo, vseeno pa je tole lep vpogled v nivo prilagajanja, ki ga bomo lahko na začetku naredili na našem heroju.
FromSoftware je v nedavnem intervjuju priznal, da so pri razvoju Elden Ringa čutili kar nekaj pritiska glede grafične podobe. Ta se je pojavil predvsem zaradi predelave igre Demon’s Souls, ki je še vedno ena najlepših iger konzole PlayStation 5, zato so pričakovanja za Elden Ring toliko večja. Seveda je tule treba vzeti v zakup, da bo Elden Ring tekel tudi na konzolah prejšnje generacije, tako da se grafika nekako ne more primerjati, a vseeno bo tole lep preskok v primerjavi z razvijalčevimi prejšnjimi igrami.
Nedavno so na splet prispele tudi govorice o njihovem naslednjem projektu, ki naj bi bilo nadaljevanje serije Armored Core, ta pa nam za spremembo ne ponuja vitezov in gradov, ampak ogromne robote. FromSoftware želi očitno skočiti v kakšen nov žanr in tega jim seveda ne gre zameriti, vseeno pa upamo, da bo pred tem Elden Ring dobil lep kupček dodatne vsebine.
Igralci širom sveta težko čakajo na 25. februar, ko se bo Elden Ring končno pojavil med nami. To zna biti razvijalčeva najbolj prodajana igra, ki je pred kratkim na Steamovi lestvici najbolj zaželenih naslovov iz prvega mesta izrinila Dying Light 2.
Leto 2022 se ni začelo ravno vzpodbudno. Iz ZDA nas je doletela žalostna novica o smrti igralca Boba Sageta, ki je umrl sredi noči v hotelu sredi Orlanda. Policija ni našla kakšnih sumljivih okoliščin ali pa sledi drog, tako da je razlog smrti zaenkrat nepojasnjen. Star je bil 65 let.
Saget je lani septembra začel stand-up turnejo, ki bi morala potekati vse do junija 2022. Še včeraj je opravil nastop v Jacksonvillu in nato na Twitterju zapisal, da je zopet srečno odvisen od komedije. Žal pa je to tudi njegovo zadnje pismo svojim oboževalcem, ki ga so ga lahko včeraj v dvournem nastopu še zadnjič spremljali na odru.
Earlier today, deputies were called to the Ritz-Carlton Orlando, Grande Lakes for a call about an unresponsive man in a hotel room. The man was identified as Robert Saget & pronounced deceased on scene. Detectives found no signs of foul play or drug use in this case. #BobSagetpic.twitter.com/aB1UKiOlmi
— Orange County Sheriff's Office (@OrangeCoSheriff) January 10, 2022
Igralec je imel za sabo dolgo kariero, najbolj pa se ga spomnimo po vlogi Dannyja Tannerja v seriji Polna hiša. Serija je med letoma 1987 in 1994 dobila 8 sezon, obraz Boba Sageta pa je takrat postal sinonim za prijaznega očeta, ki je vedno ravnal prav in je v vsaki epizodi ponudil lep nauk za življenje. Ni dvoma, da ga je tako veliko gledalcev obravnavalo za svojega televizijskega očeta in njegov odhod v onostranstvo presneto boli – tako kot je bolelo leta 2013, ko se je od nas poslovil James Avery.
Vendar pa Bob v resničnem življenju ni bil takšen mamin sinko, saj je bil v industriji znan kot komik, ki rad pove kakšno res umazano šalo. To je lepo dokazal na svojem Roastu, kjer je podelil tudi kakšno zabavno zgodbo iz svoje kariere, ki je med drugim obsegala tudi oddajo America’s Funniest Home Videos, nato pa se je pojavil tudi v seriji Kako sem spoznal vajino mamo, kjer je zvočno upodobil Teda Mosbyja iz prihodnosti, ki je v vsaki epizodi svojim otrokom razlagal svojo preteklost.
Saget se je nedolgo nazaj ponovno preizkusil v vlogi Dannyja Tannerja, saj je Netflix spočel nadaljevanje serije Fuller House, ta pa je dobila kar 5. sezon. Saget se sicer ni pojavil v vseh epizodah, saj se je zgodba vrtela okoli hčerke DJ Tanner, a se je pojavil v desetih epizodah, kamor lahko prištejemo tudi finalno iztočnico.
Izpostavili bi še njegov nastop v filmu Dumb and Dumber 2. Ta cel film je bil presneto zanič a kratki nastop Boba nam je zadevo vseeno vtisnil v spomin in že to vam lahko pove dovolj o njegovem talentu.
Bob je za sabo pustil ženo Kelly Rizo in tri otroke Jennifer Belle Saget, Aubrey Saget in Lara Melanie Saget.
Obožujem modderske projekte, ki v stare igre pripeljejo nekaj novega, še posebej če je ta novost narejena na tehničnem področju. To nam ponudi lep razlog za ponovno preigravanje kakšne pozabljene igre in novo priložnost za obujanje spominov. Za originalni Half-Life sicer ne potrebujemo kakšnih posebnih izgovorov, saj je igra prestala test časa in je še danes presneto napeta streljačina, modder sultim_t pa bo preko prihajajoče modifikacije igri vdihnil nekaj tehnične obnove.
Ta bo prišla preko tehnologije ray tracing, ki bo v igri omogočila realistično osvetlitev prostorov, skupaj z naprednimi sencami in odsevi. Sultim je izdal kratki dražilnik in kakor vidite je zadeva videti odlično, pa čeprav vsake toliko v oči malce zbodejo zastarele teksture. Nekatere scene so v novi osvetlitvi videti povsem drugače, orožja tipa revolver pa se zdaj svetijo, kot da jih je nekdo več dni poliral z voskom.
Modifikacija še ni zunaj, a naj bi izšla že enkrat letos. To ni edini takšen projekt Sultima, saj je avgusta lani izdal podobno modifikacijo za igro Serious Sam: The First Encounter, zadeva pa vas za prenos čaka na naslednji povezavi.
V teh prazničnih dneh sem brskal po Playstation trgovini in naletel na igro, ki sem jo igral nekaj časa nazaj, in jo poskusil dokončati še enkrat. Hollow Knight sem ob izidu igral na računalniku, vendar sem po parih neuspešnih bitkah z nasprotniki vrgel puško v koruzo. No, tokrat je bilo drugače, saj sem se zaljubil v igro ponovno, tako kot takrat, ko sem jo prvič zagnal.
Razvojna ekipa: Team Cherry Založnik: Team Cherry Platforme: PC, XSX, XO,PS5, PS4, NS Nakup:Steam Datum izida: 24. februar 2017 Cena: 14,99 €
Zvrst: metroidvania
NAPOVEDNIK
Hollow Knight je tip 2D Metroidvania igre, ki jo je leta 2017 izdal razvijalec Team Cherry, zanimivo pa je, da se je ideja za razvoj njihove igre pojavila tudi na Kickstarterju, kjer so do konca leta 2014 zbrali kar 57 tisoč avstralskih zelencev.
Igra se dogaja v Hallownestu, starodavnem kraljestvu, kjer igralec upravlja insektu podobnega, vedno tihega in brezimenskega viteza (kot ga vidimo na sliki), ki raziskuje podzemeljski svet, ki je napolnjen tako z osupljivimi kot tudi smrtonosnimi pastmi, sovražniki in klopcami – ja, te namreč služijo kot točka za shranjevanje. Edini up, ki ga ima naš mali vitez proti vsem pretečim nevarnostim, pa je žebelj v njegovih rokah, ki ga uporablja kot meč za bojevanje ali pa kot sredstvo za reševanje ugank.
Pretepanja je kar precej in na začetku smo zelo ranljivi.
Hollow Knight vedno znova najde načine, da te preseneti. Pasti so namreč lahko skrite tako, da jih sploh ne vidiš, ali pa sovražni insekti eksplodirajo ob smrti. Odkrivanje načinov bojevanja in izogibanja pastem pa te nikoli ne pusti razočaranega. Ta dvodimenzionalni svet je napolnjen z žalostnimi zgodbami preživelih “živih” žužkov in pripovedkami izgubljenega kraljestva, ki jih spoznavaš že od čistega začetka pa vse do enega izmed petih koncev – trije različni konci so v osnovni igri, medtem ko preostala dva konca igra pridobi z že vključenim dodatkom Godmaster.
Samo bojevanje je zahtevno in ne pusti prostora za počitek, raziskovanje ugank in novih delov podzemlja pa nikoli ne izpade dolgočasno. Hollow Knight namreč ne razlaga, ampak igralca po začetnih parih navodilih vrže v gromozanski, živeči svet brez kakršne koli razlage, kam mora nadaljevati pot. Sam sem ob igranju imel občutek, da sem na začetku bil kakšna osa na poletni dan, ki ponesreči prileti v stanovanje in ne najde načina ven. Menim, da je to še najboljši opis, kolikokrat sem skakal po mapi sem ter tja, saj nisem vedel, kam je treba. In tako je prav, saj tvoj luškani žužek v igri tudi ni dobil razlage, kaj je njegovo poslanstvo v tem zanimivem svetu insektov, svetu, ki je videl boljše dneve in sedaj počasi gnije pod zadnjo preostalo postojanko na površju, Dirtmouthom.
Stopnje so ogromne in hitro se lahko izgubimo, zato priporočamo nakup zemljevida.
Ravno raziskovanje je v bistvu tisto, kar naredi Hollow Knighta zanimivega. Mapa namreč na začetku ni narisana in jo mora igralec raziskovati sam, z nakupom določenih brošk in legend pa si lahko pomaga, da se lažje znajde po mapi. Na začetku sem velikokrat izgubil živce, saj sem se neštetokrat izgubil v premišljeno zastavljenih labirintih pod Dirtmouthom, ker nisem vedel, ali je potrebno iti desno, levo, gor ali dol. Vsak nov odkrit del podzemlja ima lastno mapo, ki jo lahko kupiš pri malce zmedenem žužku, ki se preživlja s kartografijo, za nekatere dele podzemlja pa potrebuješ tudi nove mehanike, ki se jih tvoj tihi vitez nauči s premagovanjem glavnih šefov, teh je kar 42, ali pa jih najde pri kakšnem truplu umrlega somrčesnika. Po nekajurnem igranju se naučiš mape in tudi navigiranje postane lažje, vendar razumem, kako bi to lahko nekaterim igralcem odvzelo voljo do igranja, saj tudi sam začetek igre ni ravno mačji kašelj.
Raznoliki deli podzemlja v Hollow Knightu so pravi biser igre, saj ima vsak lastno zanimivo estetsko podobo, ki ti jasno da vedeti, kje se nahajaš in kakšne sovražne žužke lahko pričakuješ. Hodniki, napolnjeni z medom in čebelami se raztezajo v bogatem, plemenitem panju, medtem ko na robih kraljestva najdemo osamljene, zapuščene jame z mrtvim mrčesom. V igri obstajajo tudi deli, ki so skoraj v celoti pokriti s temo, v ozadju pa se medtem, ko tvoj vitez raziskuje, po mrežah sprehajajo pajki, kar je pri meni osebno vzbudilo kar dosti nelagodja, sploh kadar sem igral ponoči.
Poleg zelo lepe vizualne podobe pa za vzdušje poskrbi tudi glasba, ki vsak del podzemlja napolni z življenjem ali smrtjo, kdaj pa kdaj pa sama tišina poskrbi za največji efekt, kar se je zavedal tudi razvijalec Team Cherry. Cel koncept igre temelji na raziskovanju in odkrivanju novih sposobnosti, s katerimi lahko dostopaš do novih delov podzemlja na mapi, ki je tako skrbno zasnovana, da bi jo lahko enačili z odlično oblikovanimi stopnjami znotraj iger Dark Souls. Krempelj bogomolke na primer da tihemu vitezu sposobnost, da se lahko po skoku prime stene in tako pleza po zidu. Kar mi je bilo predvsem zanimivo, je to, da na začetku poleg premikanja uporabljaš le še skok, zdravljenje in napad. Po nekajurnem igranju počasi dobivaš nove mehanike, ki igro znova oživijo, prav tako pa dopuščajo igralcu, da se mehanike nauči postopoma. Neprehodni teren je na mapi ustrezno nakazan in brez težav lahko ugotoviš, katerih delov še ne moreš raziskati.
Ko enkrat umremo, moramo zopet nazaj do našega trupla, za povrnitev preteklega nabranega bogastva pa nas najprej čaka kratka bitka z našim spiritualnim jazom.
Samo bojevanje je mehansko zelo enostavno, saj temelji bolj na pravočasnosti in potrpežljivosti, tako da lahko kar odpišete pritiskanje naključnih gumbov, kot smo to to delali pri pretepaških igrah kot otroci (ali pa kot jaz še zdaj). Dolgo časa ima mali tihi vitez le en napad, vendar se njegov repertoar počasi polni z različnimi uroki, tveganimi močnimi napadi in lastnostmi, ki vplivajo na status sovražnikov ali tihega viteza samega. Eden najboljših občutkov je, ko po večurnem matranju v nekem delu podzemlja prideš nazaj z novimi napadi in možnostmi pristopa in vse nasprotnike pospraviš, kot da bi bili tako enostavni že prej. Tudi že raziskani deli vsebujejo različne uganke, do katerih lahko dostopaš z različnimi sposobnostmi, ki jih dobiš šele kasneje v igri. To poskrbi za dodatno raziskovanje že obiskanih delov, saj se lahko v teh delih skrivajo zanimivi uroki, skrite sobane z zakladom, ali pa tudi kak skriti zlikovec.
Seveda pa to ne bi bila prava igra za kravžljanje možganov in lomljenje kontrolerjev, če ne bi imela neko mehaniko, ki bi bila povezana s smrtjo. Vsakič, ko umreš, moraš navigirati nazaj do svojega telesa, saj je to edini način, kako lahko dobiš nazaj tvoj “denar”. V bistvu mislim, da so to skeleti že umrlih žužkov, kar je še bolj bizarno in neprijetno. Vendar to še ni vse – tihi vitez se mora spopasti z njegovo dušo, kar pomeni, da če umreš na delu, ki je že tako ali tako bil zahteven, se lahko posloviš od svojega denarja, ta pa je presneto dragocen, saj ga krvavo potrebuješ za nakup boljših sposobnosti in predmetov za nadaljevanje igre.
Šefovski obračuni segajo od majhnega in gibčnega mrčesa, do pravih gigantov.
Hollow Knight za svojo ceno ponuja nenormalno veliko vsebine. Glavna zgodba nudi več kot 30 ur igranja, prav tako pa je igra v zadnjih parih letih dobila še par velikih posodobitev, ki med drugim vsebuje nove uroke in nove konce.
Največja posodobitev je bil dodatek Godmaster, ki je Hollow Knight veteranom dal tisto, kar so hoteli – še bolj zahtevno igro. Godmaster DLC namreč vsebuje tri nove dele podzemlja, ki omogočajo igralcu, da se spopade s šefi, ki jih je že ubil, vendar tokrat z dodatnimi okoliščinami, ki te spopade še dodatno otežujejo. Na voljo pa je tudi posebno zahtevna naloga, saj nam Hollow Knight na koncu igre ponuja tudi spopad z vsemi šefi, kar pomeni, da mora igralec premagati vse glavarje v zaporedju in to s samo enim življenjem.
Hollow Knight je igra, ki bo pri meni dolgo časa ostala v spominu. Celotna mapa in vsi deli, ki jo gradijo, so skrbno in premišljeno grajeni, vizualno prelepi in glasbeno podkovani. Vsi ti dejavniki skrbijo za koherentno celoto, ki igralcu ne pustijo, da bi kar na sredini neke sobane prenehal igrati, saj vedno hočeš videti nekaj več. Razvijalec Team Cherry se je s tako idejo in izvedbo izognil problemu 2D Metroidvania iger, katere največkrat pokoplje to, da je narekovanje tempa igre neenakomerno, kar poskrbi za dolgčas med igranjem ali pa občutek ponavljanja enih in istih zadevic. Velik nabor sovražnih žužkov in šefov, nepričakovani deli podzemlja in zahtevne platformerske uganke namreč zagotovijo, da se bo potovanje čez to turobno kraljestvo insektov igralcu vtisnilo v spomin. Hollow Knight ponudi zelo obsežno in rahlo zastrašujočo avanturo in prav vsak košček mape doprinese k vzdušju turobnega kraljestva, kjer tihi vitez išče odgovore na vprašanja njegovega nastanka in razloge, kaj se je zgodilo pod zemljo.
Odgovorov na vse ne bomo dobili, a morda se to spremeni v nadaljevanju Silksong, na katerem razvijalec že dolgo dela, v njem pa bomo prevzeli vlogo Hornet, ki smo jo ugledali tudi v originalni igri.
Največji sejem z igričarsko zabavo E3 je samo še bleda senca samega sebe. Čeprav je bil E3 v zadnjih letih še vedno velik dogodek, je obisk začel upadati, leta 2019 pa se je organizatorjem pripetil ogromen spodrsljaj. Na njihovi uradni strani so namreč javno izpostavili zasebne podatke več kot 2.000 novinarjev in drugih vplivnežev, ki si jih je lahko ogledal vsak obiskovalec. Organizacija ESA je podatke hitro umaknila, a škoda je bila že narejena. Težav pa s tem ni bilo konec, saj so obiskovalci odkrili, da lahko na nekaterih podstraneh dostopaš do zasebnih podatkov tudi preteklih udeležencev E3-ja in razkrite so bile informacije več kot 6.000 oseb. Tudi ti podatki so bili kasneje umaknjeni, a to nekaterim ni pomagalo, saj kasneje postali žrtve nadlegovanja in groženj s smrtjo iz strani spletnih norcev.
To je bil šele začetek njihovih težav. E3 2020 je bil preprosto preklican, saj smo se takrat znašli sredi Covid-19 pandemije, kar je organizatorje pošteno udarilo po denarnici. E3 se je nato lani zopet vrnil, a tokrat v povsem digitalni obliki, kar je dogodku vzelo lep del blišča. Tudi založnikov je bilo manj, saj so ti spoznali, da lahko spočnejo iste konference za precej manj denarja in na koncu dosežejo enak krog ljudi. Sejmu se je že leta nazaj odpovedal Sony, lani pa ga je rešil Microsoft, ki je priredil pošten vpogled v njihove prihajajoče naslove.
This is spin. I heard from sources in mid-November, before Omicron's emergence at the end of that month that the ESA had abandoned their dates for the LACC. https://t.co/2oIbkNDFBx
Upanje je tlelo, da bo letos E3 zopet postal fizičen dogodek, a žal temu ne bo tako. Organizacija ESA je spletni strani GamesBeat zaupala, da jih še vedno skrbijo posledice koronavirusa, tako da bomo tudi letos dogodek spremljali samo preko interneta.
Organizator se je verjetno ustrašil nove Omikron variante koronavirusa, ki trenutno pustoši drugod po svetu, a analitik Mike Futter pravi, da je to zavajanje. ESA naj bi načrte za izvedbo dogodka v živo zapustila že novembra, še preden je sploh Omikron pokazal svojo grdo glavo. To bi znalo tudi pomeniti, da je ESA morda že popolnoma obupala nad E3-jem na fizični lokaciji, saj najem stavbe Convention Center v Los Angelesu ni poceni, tako da se bo treba navaditi na digitalno obliko – dokler bo ta sploh še imela smisel za obstoj.
Serious Sam 4 je bila tako pozabljiva igra, da se moram vsake toliko dejansko spomniti, da je zadeva zares izšla konec leta 2020 in da vse skupaj niso bile samo neke moreče sanje. Hrvaški studio Croteam je s projektom dolgo dražil, žal pa smo na koncu dobili zastarelo streljačino, z obupno zgodbo, naravnost smešnim glasovnim podajanjem in igralnimi mehanikami, ki so ostale nekje v letu 2010.
Igra se tudi pri kritikih in prodaji ni ravno dobro odrezala in zato se je zdelo, da bo to zadnja obuditev Resnega Samota, ki bo šel po vseh teh letih v svoj zaslužen pokoj. A očitno temu ne bo tako, saj je založnik Devolver Digital na Twitterju podelil kratek dražilnik in zraven zapisal, da prihaja polna najava naslednji teden, skrivnostna igra pa bo nato izšla že kar ta mesec.
What if a new Serious Sam game was being announced next week and released this month?
Glede na odzive je najava pri igralcih pustila mešane občutke. Nekateri so še vedno jezni na Seriousa Sama 4, ki na PC-ju še vedno potrebuje nekaj popravkov, saj je optimizacija precej na psu. Spet drugi bi si raje želeli predelav starejših iger in bi se tako zopet vrnili v dobre, stare čase, ko je bil Serious Sam še spoštovano ime.
Zanimivo bo videti, kaj sploh je ta projekt. Če bi ugibali bi rekli, da bo tole nekakšen dodatek, ki bo Samota odpeljal v neko zamrznjeno pokrajino. Zelo verjetno je to izrezana stopnja, ki naj bi se v originalni igri odvila v Rusiji. A založnik je po drugi strani izjavil, da bo tole nova igra, tako da nas morda čaka kakšen manjši naslov? Kdo ve, a vsaj na odgovore nam ne bo treba predolgo čakati.
