No, morda ne ravno milijardo aktivnih uporabnikov, saj se vsi zavedamo, da je na Steamu ogromno lažnih računov, ki jih nekateri uporabljajo samo za nadležno nadlegovanje z oglasi nad drugimi uporabniki.
Vseeno pa je včeraj najbolj priljubljena digitalna trgovina iger dosegla impresivno številko. Glede na spletno stran Steam ID Finder se je včeraj Steamu pridružil uporabnik “amusedsilentdragonfly” in njegov račun se bo vpisal v zgodovino kot tisti, ki je dosegel zavidljivo številko milijarde.
Kot platformi gre Steamu zelo dobro, še posebej glede na njegove bitke z Epic Games trgovino. Valve je napovedal, da imajo v planu kar nekaj pomembnih novosti, kot je popolna predelava vizualne podobe trgovine, kmalu pa bodo izdali povsem svoja VR očala z imenom Index.
Impresivne so tudi statistike. Steam naj bi imel 90 milijonov aktivnih uporabnikov, kar je primerljivo s Sonyjevim servisom PSN. Dosegli so tudi rekordno številko 18,5 milijonov istočasnih aktivnih uporabnikov, kar je preprosto neverjetna številka.
Steam bo tako še dolgo časa z nami in res nas zanima, kaj vse nam bodo “Ventilčki” še prinesli v prihodnosti. Half-Life 3 lepo prosim?
Slednji je včeraj izdal nov video, v katerem poziva svoje oboževalce, naj prenehajo z “Subscribe to PewDiePie” gibanjem. To se je sicer zgodilo že enkrat prej, ko je priznal premoč in izdal nov glasbeni video “Congratulations”, vendar je takrat ravno zaradi tega dobil velik porast novih naročnikov in se zopet zavihtel na YouTube prestol. Sedaj pa je zadeve res očitno konec, saj ga Indijci vodijo za že več kot milijon naročnikov.
Šved ni ravno priznal poraza, bolj želi prenehati s tem gibanjem, ki je bilo sicer na začetku zabavno in nekaj za popestritev svojega kanala, s pretekom časa pa je zadeva začela pridobivati na negativni noti.
PewDiePie je spoznal, da če nabereš na svoj kanal 90 milijonov sledilcev, se bo med njimi zagotovo našlo nekaj norcev.
Ti so denimo posprejali spomenik druge svetovne vojne z besedami “Subscribe to PewDiePie”, najbolj odmeven dogodek pa je bil vsekakor tragično streljanje v Novi Zelandiji, kjer je eden od napadalcev pred grozljivim dejanjem gledalce pozval k naročanju na PewDiePie kanal.
Felix je v videu povedal, da bi se po njegovem gibanje moralo končati že takrat in da ga je dejstvo, da je njegovo ime povezano s tako nagnusnim dejanjem, močno pretreslo. Po njegovem so tudi mediji njegovo bitko proti T-Series kanalu predstavili v slabi luči in ga želeli prikazati kot rasista, kar pa vsekakor ni.
Na koncu je še povedal, da noče svojih 100 milijonov doseči zaradi neke bitke proti T-Series kanalu in se zahvalil vsem svojim sledilcem.
“To gibanje se je začelo kot izraz ljubezni in podpore, zato ga tako tudi zaključimo.”
Minecraft je sicer igra, ki nam omogoča ustvarjanje vsega, kar nam poželi srce in edina meja je naša domišljija. Vsebuje pa špil tudi način “permadeath”, ki je precej krut.
Ko namreč v temu načinu enkrat umremo, je naših avantur konec in izgubili smo vse, kar smo ustvarili od rojstva karakterja. To sicer ni problematično, če je naš lik star samo par dni, precej drugačna zgodba pa je, če smo z našim karakterjem preživeli leta avantur.
Ravno to se je zgodilo igralcu Philza, ki je na Twitchu kar pet let pridno odkrival nove pustolovščine v “permadeath” načinu. To je rekordni podvig in nekaj, kar je vredno zavidanja.
Po vseh teh letih pa je tudi Philza storil usodno napako in njegov lik se je znašel pod napadom zombie dojenčka v začaranem, zlatem oklepu.
Streamer je nemrtvo nadlego napadel z gorečim mečem, kar pa je pomenilo, da je ob zombie udarcu tudi sam zagorel. Oblečen je imel tudi napačen oklep, hkrati pa ga je napadel še pajek.
Njegovo zdravje je pričelo hitro pojenjati in lahko bi uporabil predmet Totem of Undying, ki prepreči smrt pri fatalnem udarcu. Vendar se je raje odločil za magično zlato jabolko, žal pa je njegov lik podlegel, še preden ga je lahko pojedel do konca.
To je bilo to, 5 let truda je izginilo v hipu. Philza je bil seveda ob smrti vidno vznemirjen, žal pa se je avantura enkrat morala končati.
Trenutek smrti si lahko pogledate na spodnjem posnetku.
Internet je te dneve precej nevarno območje, še posebej za tiste, ki ste oboževalci filma Maščevalci: Zaključek ali Igre prestolov. Na vsakem koraku vas namreč čakajo potencialni kvarniki oz. “spoilerji”, zato je treba biti pri brskanju ekstra pozoren, če si omenjenih izdelkov še niste pogledali.
Ko komu pokvarite film ali serijo, lahko naletite na veliko jeze. Včasih se zgodi to po nesreči, ko se denimo samo zarečete. Nekateri pa radi načrtno pokvarijo veselje, ker so pa sami nravi kreteni, vredni bičanja.
Nekaj podobnega se je zgodilo v igri League of Legends, kjer je eden od igralcev v pogovornem oknu radostno razkrival podatke glede zadnjega Avengers filma. Tipček je bil prijavljen in notri je posegel sam razvijalec Riot.
Kazen spet ni bila prehuda, saj je doživel samo tridnevno zamrznitev računa, vse skupaj pa je bila samo testiranje teorije, ki se je pojavila na Redditu. Igralci so se namreč spraševali, če je “spoilanje” filma lahko razlog za prepoved igranja in svoj odgovor so dobili, kot to nakazuje spodnje e-poštno sporočilo med Riotom in igralcem.
Tako morate biti pozorni tudi v večigralskih igrah, saj imajo lahko slabši igralci pripravljeno ultimativno orožje, če se na njih spravljate preveč.
Že nekaj časa nismo pisali o Fortnite tožbah, ki so nekaj časa nazaj kar deževale na razvijalca Epic.
Jabolko spora so bili plesi, ki jih lahko igralci kupijo za resničen denar in tako naj bi izkoriščali tiste, ki so si ples tudi izmislili. Seveda je bil takoj naslednji korak tožba, ki pa do sedaj nobenemu ni še obrodil sadov.
Nad Epic se je tako v preteklosti spravil Alfonso Ribeiro zaradi svojega značilnega Carlton plesa ter rapper 2 Milly, vendar sta bili obe tožbi neuspešni. Sedaj se je dvignil nov izzivalec in sicer je to igralec saksofona Leo Pellegrino.
Ta se je pritožil zaradi plesa “Phone It In”, ki je precej podoben njegovim značilnim plesom, ki jih izvaja med koncerti. Da smo si na jasnem, tole ni Epic Sax Guy, ki ga tako dobro poznamo iz Evrovizije, ampak gre za povsem drugega modela. Tako je, dva sta.
Spodaj si lahko pogledate primerjavo obeh nastopov in sami potegnete zaključke. Podobnost je zagotovo tu, vprašanje pa je, kako bo zadevo Pellegrino dokazal na sodišču, kjer je do sedaj spodletelo veliko večjim imenom kot je on.
Po dolgem premoru prihaja nadaljevanje serije Borderlands 3 in razvijalec Gearbox nam je obljubil marsikaj, celo orožja, ki lahko sama hodijo.
Razvijalec je za 1. maj napovedal, da bo končno prikazal igralni posnetek in tako bomo vendarle dobili vpogled v to, kako se presneta zadeva sploh igra. A očitno jih je nekdo prehitel in na medmrežju se je pojavil posnetek, ki prikaže majhen delček dogajanja.
Video ne prikaže ravno veliko, a ravno dovolj, da nas pripravi na veliko razkritje, ki se bo zgodilo že jutri. Vidimo lahko nekaj orožja ter poslušamo Claptrapa, ki je kot vedno gobezdav. V ozadju se izriše plakat Handsome Jacka, ki je bil glavni protagonist Borderlands 2. Grafično špil izgleda precej enak svojim predhodnikoma in to je v bistvu to.
Več bo seveda znanega jutri, torej 1. maja, igra pa bo izšla na PC-ju 13. septembra, eksluzivno na Epic Games trgovini.
Da se bodo ob izidu Maščevalcev: Zaključek v kinih gnetlo na tone ljudi, smo vedeli vsi. Da pa bo zadnji del 11 let dolge sage prinesel tako obiskanost je presenetilo vse: od kritikov do celo Marvela.
V prvem vikendu od izida so Avengersi v ameriške blagajne prinesli masivnih in rekordnih 350 milijonov dolarjev. Odlično mu je šlo tudi v mednarodnih vodah in vse skupaj je film v samo petih dneh prinesel 1,2 milijarde dolarjev zaslužka, kar je absolutni rekord.
Rekord prečkanja meje milijarde zelencev je prej držal, kdo drug, film Avengers: Infinity War, ki pa je za doseg tega cilja potreboval 11 dni.
Superheroji so navdušili tudi ves svet, saj so izven meja ZDA pošteno zrušili rekord, ki ga je prej držal Fate of the Furious. Slednji je zaslužil 443 milijonov dolarjev, medtem ko so Maščevalci prodali skoraj še enkrat več vstopnic – njihova številka se je ustavila pri 859 milijonih dolarjih. Veliko je k temu prispevala Kitajska, saj so tam v prvem vikendu obrnili 330,5 milijonov dolarjev zaslužka in s tem porušili rekord na temu trgu.
Avengers: Endgame tako vlada na lestvici najbolj dobičkonosnih filmov, saj je od svojega predhodnika, Avengers: Infinity War zaslužil še enkrat več. Na tretjem mestu stoji The Fate of the Furious, na četrtem Star Wars: The Force Awakens, peto mesto pa si je prislužil Jurassic World.
Thomas the Tank, pri nas poznan kot Lokomotivček Tomaž, je sicer risanka, ki je močno prisotna v PC skupnosti.
Modderji ga namreč poskušajo vključiti v popularne igre, kjer je to le mogoče. Videli smo ga v Skyrimu, kjer je nadomestil zmaje. Prispel je tudi v Fallout 4 ter v Resident Evil 2 – v slednjem je nadomestil grozljivo pojavo, ki sliši na ime Mr. X.
Tako je bilo samo še vprašanje časa, da se pojavi tudi v Sekiro: Shadows Die Twice, saj so kmalu po izidu za igro izšla modderska orodja. Lokomotivček je sedaj prisopihal v igro in njegova glasna piščalka vam bo zagotovo poslala srh po telesu.
V Sekiro nadomesti vlogo gromozanske kače Great Serpent in kar malce grozljivo je, ko se nad vami pojavi ogromna lokomotiva s psihopatskim nasmehom. Še bolj kruto je, ko lokomotivi zadamo smrtni udarec, saj Tomaž začne opletati na vse strani in njegovi zvoki piščalke postanejo naravnost grozljivi.
Če si želite Lokomotivčka Tomaža izkusiti tudi sami, najprej namestite Sekiro mod engine, nato pa si namestite tudi modifikacijo, ki nosi zanimivo ime Thomas the Snake Engine.
To je to, Tomaža lahko večkrat srečate v igri, po preigravanju pa risanke ne boste nikoli več videli v isti luči.
Serija Peaky Blinders je precej brutalen vpogled v svet, ki mu vladajo hazardiranje, mafija, orožja ter kape z všitimi britvicami. In kmalu boste lahko to izkušnjo podoživeli v virtualni resničnosti.
Projekt razvija studio Maze Theory, ki ga sestavljajo Activision ter PlayStation veterani. V igri, ki še nima uradnega imena, bomo lahko obiskali priljubljene lokacije iz serije, kot sta denimo nelegalna stavnica ter gostilna Garrison Pub.
V igri se bomo lahko pridružili tolpi in poskušali premagati sovražne skupine preko zanimivih misij, kjer bo veliko štela naša prikritost. Poudarek bo tudi na umetni inteligenci, saj se bodo virtualne osebe lahko odzivale na naše kretnje, premikanje, govorico telesa in celo na naš glas.
Zadeva se sliši precej impresivno in morda zna prav ta igra pokazati, česa vsega je zmožna virtualna resničnost.
Peaky Blinder VR prihaja leta 2020 za vse VR naprave.
Spletni oglasi so trn v peti vsakega uporabnika interneta. Sicer se jih deloma da zaobiti s pomočjo razširitev kot je AddBlock, a nekatere strani potem ne delujejo pravilno, saj je celoten njihov poslovni model zasnovan na oglasih.
Brave je novi brskalnik, ki da ogromno poudarka na privatnost svojih uporabnikov in želi omogočiti brskanje po internetu brez sledenja uporabniku, za namenček pa še odpraviti nadležne oglase.
A Brave bo ponudil tudi opcijo prikazovanja oglasov, dobiček pri temu pa bodo imeli prav uporabniki.
Tako se lahko njihova publika po novem lahko odloči za oglase in če bodo nanj kliknili, bodo prejeli 70% zaslužka oglasa. Valuta za izplačilo bodo kripto kovanci, ti pa se bodo imenovali “Basic Attention Tokens” in bodo izplačani enkrat na mesec.
Kripto kovance bo moč izmenjati za različne ugodnosti, kot so darilni boni, razni popusti, kasneje pa jih bo moč celo zamenjati za pravi denar.
Spletna stran TechCrunch poroča, da se je za novi model brskalnika odločilo 40% uporabnikov platforme, naleteli pa so tudi na pritoževanje oglaševalcev. Ti pravijo, da morajo sedaj plačati dvojno: najprej za to, da oglase postavijo na platformo ter kasneje še Bravu, da dosežejo svojo publiko.
Ne bom lagal. Days Gone sem zadnji dve leti smatral za eno najbolj pričakovanih iger v 2018 oziroma po zamiku 2019, ker sem dobesedno goltal ta preživetveni akcijski imidž, ki so ga ekspertno prikazovali v predizidnih napovednikih. Žal se Days Gone, po preigranju, v mojih mislih zapisal kot razočaranje, kakršnega že dolgo nisem ugledal. Raje bi bil še naprej bil v stanju pričakovanja, ko sem pod vtisom igralnih napovednikov z nestrpnostojo pričakoval izzid in je bila povprečnostjo, ki sem jo s kislim obrazom izkusil ob igranju, le skomin.
SIE Bend Studio bi rad vprašal samo – kako za vraga vam je to uspelo? Kako ste po toliko časa še zmerom uspeli izdati igro, ki ob nič več kot solidni grafiki dela tako zanič, da mi je na nekaterih območjih šlo dobesedno na jok, ko sem tam med 15FPS in 30 FPS skušal zadeti glavo grdavža, ki je letel proti meni. Seveda kritika leti na mojo izkušnjo na standardni PS4 konzoli in težko rečem, kako vse poteka na PS4 Pro. Praktično je utelešenje vseh strahov, ki jih imamo PCjaši glede konzolne izkušnje (<30 FPS, the way it’s meant to be played).
Razvojna ekipa: SIE Bend Studio Založnik: Sony Computer Entertainment Platforme: PS4 Datum izida: 26.04.2019 Cena: EIGRE.si 57,99€
Zvrst: Akcijska avantura
Video opis
Čudaki in motorji
Igranje v Days Gone sestoji iz opravljanja misij in raziskovanja, s ciljem dobiti dovolj materialov in izboljšati odnos s sosedskimi naselji, da se skupaj z bratom odpraviš na sever. Tam vlada skrivnostna vladna organizacija, katera je mimogrede uspela ustvariti tekstil, imun na naboje najvišjega kalibra. Le ta pa še vedno izgleda kot tipična fluorescentno zelena srajca. Kakopak se v ozadju tudi tokrat skriva nekaj zlobnega.
Pot te popelje po dolgem in počez, okoliši so na čase absolutno prekrasni, ne toliko iz grafičnega vidika kot atmosfersko, pri čemer pomaga dinamičen sistem časa in vremena. Igranje od začetka do konca zgodbe vzame nekako 30 ur, kot omenjeno pa gre za tipično tretjeosebno avanturo s tu in tam kakšno uganko, a ničesar, zaradi česar bi kapa zapustila mojo glavo.
Najbolj impresivno je še, ko naletiš na kakšno hordo, kjer snudi podobne občutek, kot pred kratkim izdan World War Z, le da je tu bolje sunkovito obrniti pete ter preživeti, kot pa da se poskusiti lotiti horde lačnih ust. Skratka, svet je odprt in obširen, a žal nekega cilja za raziskovanje ni, razen da greš naokoli uničevati zombi gnezda ali pa iskati opuščene laboratorije s pasivnimi nadgradnjami zdravja, kondicije ali fokusa.
Če bi povprečnost imela ime…
Gremo najprej omeniti stvari, ki jih Days Gone slabo izpelje, ker bi jih rad čimprej spravil s poti. Iz igralnega aspekta vse poteka rahlo dolgočasno, raziskovanje, za katerega bi pričakoval, da bo najmočnejši del, je kvečjemu zadostno. Brezpomensko je križariti naokoli na motorju, če pa za to nisi nagrajen, plena pa skoraj nikoli ne rabiš, v kar se bom spustil malo pozneje.
Kot poprej omenjeno, vse večino časa deluje na suboptimalnih 20-30 sličicah na sekundo. To bi bil pripravljen spregledati, če bi bil preostanek odličen. Ampak ne, igra se kot povsem običajna tretjeosebna akcijska avantura, skorajda brezosebnostno. Ničesar ne naredi tako dobro, da bi mi vzela sapo ali da bi vsaj pomislil “wow, to je kul”.
Ne bom rekel, ima dobre trenutke, a ti so redki in daleč narazen, izgubljeni v večnem stanju ponavljajočih se mehanik, ki jih je večina drugih žanrskih predstavnikov bolje izpeljala. Kot rečeno – čisto povprečno in mogoče niti ne bi bil tako razburjen, če ne bi kot rečeno na začetku, Days Gone smatral za potencialnega kandidata igre leta.
Še bojevanje, katerega bi ocenil za enega najboljših delov, v večini primerov izpade dolgočasno, ker praktično nikoli ni ničesar na kocki, kot recimo pri State of Decay. Zdaj, ne želim reči, da bi morali vzeti isto nišo, ampak bi te pa lahko malo kaznovali za napake in slabe odločitve, vsaj na višjih težavnostih.
Ko sem tako začel z igranjem sem najprej hotel igro izkusiti na najvišji težavnosti, ker so me zanimale preživetvene mehanike na najvišji ravni. Na vsakega zombija sem se tako spravil z nožem ali kijem, ampak že po pol ure me je prešinilo… zakaj? Zakaj bi se trudil in skušal igrati previdno in s strahom pogledovati čez vogal avtomobila, če me igra dobesedno zasipava z municijo in materiali, tako da lahko mile volje streljam vse povprek.
Zdaj, nekaterim bo to všeč, ker je nasprotje večini preživetvenih iger in je hitrejše ter bolj akcijsko naravnano, ampak osebno sem sodeč po napovednikih pričakoval nekaj v stilu The Last of Us, kjer šteje vsak naboj in kjer moraš razmišljati o vsaki malenkosti.
Ekskluzivno razočaranje
Če kar nadaljujemo s slabimi aspekti, tudi boj ne odtehta napak, čeprav je drugače ok. Merjenje je sploh zaradi zatikajočega delovanja prava muka. Si lahko predstavljaš, kako je na kontrolerju izstreliti natančen strel v glavo (zdaleč najbolj učinkovit način bojevanja), ko ti vse dela na dobrih 20 sličicah na sekundo, zraven tega pa sovražniki stalno trzajo in se premikajo.
Prva stvar ki sem jo moral storiti je, da sem občutljivost indikatorja med merjenjem spustil na najnižjo vrednost, pa še takrat je bilo vse daleč od idealnega. Če primerjam sistem z drugimi večjimi ekskluzivami, kot sta recimo Last of Us in Uncharted, je bojni sistem tu dosti manj zadovoljujoč. Nekoliko zaradi slabe optimizacije in malo zaradi slabšega generalnega občutka, ker se vsa orožja v tvojih rokah počutijo kot desetkilski hlodi.
Treba je sicer omeniti, da je bil Days Gone razvit s strani zunanjega studia in ne direktno pri Sony-u, kar velja za prej omenjene ekskluzive. A glede na pregrešno ceno 69,99€ mislim, da ga lahko po mili volji primerjamo z žanrskimi težkokategorniki.
Je pa za razliko od streljanja bojevanje na blizu boljše, čeprav se prav tako sooča z lastnimi problemi. Eden izmed njih je enostavnost, saj zombije ali čudake zlahka pokončaš, če zapadeš v težave pa se iz skoraj vsake situacije enostavno rešiš s kotaljenjem. Tako konec dneva izpadeš kot Sonic, ko švigaš od enega do drugega sovražnika in ga par-krat udariš, dokler ne nadaljuješ svoje kotalne avanture. Na koncu so tako vsa trupla mrtva, ali pa ostaneš brez kondicije in umreš sam.
Za nekoga, ki je pričakoval realno in težaško izkušnjo se bojni sistem počuti preveč arkadno, ampak mogoče bi za to krivil previsoka pričakovanja, kjer je v napovednikih vse izgledalo bolj fluidno in premišljeno. Ni zanič in tudi ne želim reči, da je neigrano, ampak nisem najbolj navdušen nad stilom, za katerega so se odločili v končnem produktu, saj bi ga najlažje opisal kot State of Decay 2, le slabše.
Samo da se zraven arkadnosti Days Gone trudi prikazati bolj realno in dramatično zgodbo, kjer se človeštvo spopada z manjkom praktično vsega, ampak potem po drugi strani imaš sam neprestano (pre)polne žepe, ki te preprosto silijo v neprestano kreftanje, kjer vse zaloge obnoviš po dobrih petih minutah.
A vse ni turobno
Pa dajmo omeniti par stvari, ki jih Days Gone opravi dobro. Eden teh je že zgodba, ki se vsaj po mojem mnenju lahko kosa z vsemi večjimi dramami na trgu. Potegne te vase in te ne izpusti, delno po zaslugi dobrega glasovnega podajanja in delno po zaslugi vrhunskih animacij, pa tudi glasbena podlaga pripomore pri napetosti in drami, čeprav si ne zasluži Grammya.
Deacon St. John je zelo všečen protagonist, kakor tudi kopica drugih, ki jih srečaš tekom zgodbe in škoda je, da niso več truda vložili tudi v naloge, ker je težko ostati navdušen, ko pa je večina stranskih misij tako generičnih.
Torej v Days Gone igramo kot biker sredi apokalipse. Po takem lahko pričakujemo, da bo vožnja z motorjem predstavljala osrednji del in to je tudi res. Sicer sem zasledil, da nekateri kritizirajo vozni model, ampak po pravici povedano se mi je zdel odličen. Sploh, kako lahko ubiraš ovinke ali občutiš težo motorja, ko te ob preveliki hitrosti vrže iz ovinka in treščiš v drevo.
Ampak ponovno opisujem izkušnjo na PS4 Slim in morda na PS4 Pro težav z neprestanimi padci FPS ni. Sploh sam sem navajen igranja pri 60FPS in sem težavo zaradi tega še dodatno potenciral.
Razsodba
(+) Zgodba je vrhunska tako v izvedbi, kot tudi naraciji (+) Atmosfera je dobra, ni kaj (+) Dober vozni model (+) Horde so grozljive in resnično gromozanske (+) Grafična podoba je na čase dobra (+/-) Bojni sistem je meh (-) Dolgočasno raziskovanje brez prave motivacije (-) Deluje kot konj serje – posrano (-) Stranski kvesti so generični in ponavljajoči (-) Bolj kot z zombiji te obsipava s plenom in municijo
Če si igralci Skyrima nekaj že dolgo želijo, je to skupno preigravanje avantur. S tem ne mislimo, da si želijo MMO-ja, kot je to denimo Elder Scrolls Online. Njihove želje so bolj preproste: preigravanje štorije skupaj s kolegom.
Založnik Bethesda tem željam ni želel uslišati, zato je tu prišla naprej moderska skupnost. Nastal je projekt Skyrim Together, ki bi igralcem naj omogočal skupno doživljanje pustolovščin.
Ambiciozen projekt pa je naletel na precej ovir. Po dolgem čakanju so razvijalci predstavili beto, kjer pa so igralci odkrili, da je bilo kar nekaj kode ukradene od popularnega moda Skyrim Script Extender. Razvijalec se je kasneje upravičil in dejal, da bo ukradeno kodo odstranil. In od takrat vse tiho je bilo.
Na Redditu je nato nekdo odprl temo “Ali se bo sploh kaj zgodilo?”, nakar je v pogovor uletel eden od razvijalcev ter se odzval precej neprofesionalno.
Tema je sedaj izbrisana, a po njegovih besedah je skupnost tako toksična, da so želeli že večkrat odpovedati celoten projekt. Poleg tega se je pritožil, da oni skupnosti niso dolžni ničesar in da naj jih pustijo, da v miru delajo na projektu.
Ta zadnja izjava je precej razburila njihove sledilce, saj Skyrim Together ni ravno brezplačen mod. Ljudje, ki delajo na njem, so že dolgo časa nazaj naredili Patreon stran, kjer za razvoj služijo velike denarce. Trenutno mesečno potegnejo na svoj račun 18.000 dolarjev, na višku popularnosti pa je bila ta cifra veliko višja in je celo zrasla do 33.000 zelencev.
Glede na te denarce, so vsekakor svoji skupnosti dolžni nekaj. Če ne drugega, vsaj profesionalno obnašanje. Sumi se, da je odstranitev ukradene kode projekt praktično zaustavila, saj je ta tvorila velik del projekta in razvijalec preprosto ne zna kode zamenjati s svojo.
Gone Home je ena od tistih iger, kjer je akcije bolj malo in je veliko večji poudarek na raziskovanju in sestavljanju zgodbe.
Tosortnih iger se je oprijel naslov “walking simulator” in Gone Home je eden od najboljših predstavnikov te zvrsti. Raziskujemo povsem običajen dom in skozi pregledovanje predmetov in zapiskov poskušamo skupaj sestaviti zanimivo štorijo.
Če vas takšne igre veselijo, se boste še boj razveselili dejstva, da si je špil trenutno moč pridobiti povsem brezplačno. Zadevo si lahko prenesete na spletni strani Humble Bundle in ko si aktivirate račun, si lahko prenesete igro iz sledeče povezave.
Zanimivo je, da boste pridobili igro, brez kakršenkoli zaščite, tako da za zagon ne potrebujete niti Steama. Samo namestite in poženete bližnjico iz namizja, kot v dobrih starih časi.
Ponudba je na voljo do 5. maja in ko si igro enkrat prenesete, vaša ostane za vedno.
Aaah, presladki žanr MMORPG oziroma po naše masovne večigralske igre igranja vlog. Največji blagoslov in hkrati največje prekletstvo vsakega resnega igričarja, katero požre več časa kot žena, pet otrok in še farma kokoši povrhu. To so igre, kjer se po končanem delovniku izmučen usedeš za ekran in se zgolj za trenutek odklopiš od zunanjega sveta, pa je že ponovno čas za odhod na delo, ti pa si ravno sredi vpada v nevarno temnico.
Zadnji MMORPG zame je bil Guild Wars 2, kateremu sem večno zvestobo zaprisegel že kmalu po izidu. Romantična zveza se je tragično končala po več kot pol leta in po na stotine preigranih urah in od takrat vlačugarsko vsake toliko časa prebijam noč s kakšnim nadomestkom, a v resno zvezo me noben ni “zapecal”. Dejstvo je, da absolutno preziram vsak MMO ali nasploh vsako igro, kjer razvijalci že za igranje zahtevajo mesečno plačevanje. Na srečo je bil trend skorajda iztrebljen in tudi pri Black Desert Online raje zahtevajo vnaprejšnjo plačilo v višini 10€, ki ne predstavlja pretirane ovire, saj lahko od tam naprej igraš po mili volji. Tako sem po ponujeni kodi s strani založnika (še mopsa so mi dali!) dobrih pet let po izidu tega azijskega MMO-ja hlastno zagrabil Remastered enačico in ponovno je šlo za ljubezen na prvi pogled… A je žal presahnila hitreje, kot bi lahko izrekel stavek “tolči, Pugovski, da boš velik in nastopipičarjen”.
Razvojna ekipa: Pearl Abyss Založnik: Kakao Games Europe B.V. Platforme: PC Datum izida: 23.08.2018 (Remastered edicija) Cena: 9,99€
Zvrst: MMORPG
Črna spletna puščava
MMO-ji so v primerjavi z večino preostalih žanrov zgodba zase. Stalno buden in živahen večigralski svet za poln izkoristek potenciala nujno potrebuje ogromno igralno bazo, vzdrževanje strežnikov, skrb za ravnovesje in dodajanje nove vsebine pa prav tako ni enostavna stvar. Glede na dejstvo, da že vrsto let poslušamo o popularnosti bolj kot ne enih in istih naslovov s tu in tam kakšnim novim prišlekom, bi žanr obtožil stagnacije, kjer so dobri naslovi redki in daleč vsaksebi.
A Black Desert Online je glede na statistiko definitivno uspelo pokukati iz kupčka povprečnežev, saj trenutno zaseda peto mesto na lestvici najbolj aktualnih MMO-jev širom sveta. Prva zanimivost se najde že v sistemu izgradnje lastnega lika, čeprav je še kako razvidno, da gre v osnovi za vzhodni MMO. Tako imajo vsi karakterji izrazito azijski priokus, a presenetilo me je golo število opcij in podrobnosti pri prilagajanju. Kapo dol. Res odličen sistem, ki bi ga rade volje videl v vsakem MMO-ju od sedaj naprej.
Bradata abominacija.
Po naporni izbiri med bogato izbiro klas sem tako dobre pol ure preživel tudi v urejevalniku in se na koncu odločil za prenos enega izmed prednarejenih likov, s sumljivimi podobnostmi s filmsko igralko Chloe Grace Moretz. Tako se je pričela moja dogodivščina v ta večigralski svet, svet Black Desert Online.
A že na začetku me je pričakalo razočaranje. Celotna zgodba se odvija okoli tvojega prej narejenega tipčka ali gospodične, ki se zbudi z amnezijo in nenadejano družbo črnega plinastega prijatelja. Črni zlobni duhec, ki ga vidiš zgolj ti in ki se lahko pohvali z žarečimi rdečimi očmi, katere ti bulijo direktno v dušo – le kaj bi tu sploh lahko šlo narobe.
Pravzaprav bi se naj od tu naprej zgodba odvijala po lastni tirnici, a po par urah brezzveznega in ponavljajočega se dialoga, spremljanega s strani občasnih boleče osnovnih cinematičnih sekvenc z zanič angleškim glasovanjem sem vestno pričel tipkati po miški ob vsakem bližnjem soočenjem z novim NPC-jem. Na kratko, gre za razvejan in bogat vizualno prekrasen svet, poln dolgočasnih gobezdačev in ponavljajočih se kvestov, ki te navadno popeljejo v lov na eno ali drugo beštijo.
Brigajo me tvoji problemi, daj mi že enkrat nagrado.
Ne glede na obliko kvesta te bo večina tako poslala v to dejavnost, ki bo občasno prekinjena s strani šefovskega spopada. Nagrade so sicer kul in so tudi glavni razlog, zakaj sem se loteval te ponavljajoče se dejavnosti, saj bi drugače raje prostovoljno šel na Dob.
Sicer je možno, da se kasneje srečuješ z zanimivejšimi variacijami in da zgodba sčasoma postane epska romantično-akcijska fantazija, a ne verjamem, da bo kdo z igro zdržal po 50 ur samo zato, da pride do zanimivejših kvestov, ki jih verjetno tako ali tako ni tam. Bogsigavedi, da jaz nisem.
Kaj šele, da bi se skušal spoprijateljiti s vsakim NPC-jem, kjer moraš raziskovati vse po dolgem in počez samo zato, da pridobiš dovolj strokovnega znanja o kamnih in jamskem mahu in spoznaš dovolj prebivalcev za normalen pogovor o njih. Sicer je sistem prijateljevanja zanimiv in pride s svojimi nagradami, kot so novi kvesti in znanja, a se hitro prične ponavljati.
Ekonomika poslovanja za telebane
Seveda namesto kvestov lahko počneš tudi druge stvari, kot je na primer… ribarjenje. Če ti lov morskih bitij ni po godu pa obstajajo tudi razni drugi načini pridobivanja resursov, kot je nabiranje rož in krompirja, katera skupno s premnogimi drugimi resursi izrabljaš za kreftanje in trgovanje. Igra se namreč hvali z naprednim in realističnem ekonomskim modelom, a moram priznati, da se nisem preveč zatopil v ta aspekt, ker me enostavno ni zanimal in ga tako ne bom preveč komentiral.
Lahko investiraš v razne stavbe, ki nato delajo tebi v korist.
Bolj mi je dišalo kopičenje nepremičnin, v katere sem namestil delavce in jih prisilil k kopanju krompirja in varjenju piva zgolj z namenom, da so ga pili za obnavljanje energije, katero so spet porabili za alkoholno proizvodnjo in treskanje tal z motiko. Seveda bi jih lahko dal delati tudi druge dobrine ali celo pohištvo, ampak moj cilj je bil deželo spremeniti čim bližje rodnemu domu in kot je ugotovil že Prešeren, sta alkoholizem in hitrostno žretje krompirja največji slovenski nacionalni šport.
Ampak na koncu pa ne glede na vse postranske dejavnosti glavni faktor za poganjanje adrenalina v kri zmerom predstavlja ravsanje. Sicer po besedah mnogih drugih igralcev prisilni PvP smrdi bolj kot deset dni stara rabljena plenica, a glej, nekaterim je vseeno všečen. Predvsem zato, ker se preostanka drži velik problem.
Ko sem se prvič zaljubil v Guild Wars 2, je bil akcijski in taktični bojni sistem velik zaslugar. A Black Desert Online, no, ta bojevanje predefinira v zadovoljujočo kombinacijo pretepaščine in akcijskega RPG-ja. Kombinacija se izkaže za izjemno zadovoljujoče in konkurenčne MMORPG-je povsem odpihne iz barke.
Več kot jih je, lepše nam gre.
Počutil sem se kot polbog, ko sem preko kombinacij tipk izvajal vse mogoče vragolije in udarce. Eden najbolj… ne… to ne dela pravice… NAJBOLJŠI bojni sistem v kateremkoli MMO-ju, ki sem ga doslej igral. Saj poznaš tipične Azijske masovne RPG-je, kjer z enim udarcem v zrak vržeš na desetine sovražnikov? No, predstavljaj si MMO s tem.
Trn v peti je zgolj več kot očitno pomanjkanje PvE vsebin, saj v igri ni temnic, ni “raidov” in nasploh ni vsebine, ki bi potrebovala po več igralcev. Če si igral Guild Wars 2 se boš spomnil masovnih dinamičnih šefovskih spopadov, ki so za uspešno razrešitev potrebovali na desetine, če ne na stotine igralcev. Tu? Kvečjemu lahko loviš šefe posameznih področij, kjer pa je epskost za par stopničk nižja.
Nabildana pujča je še pretežki zalogaj za mlečnozobca. Mrknila ni niti po desetih minutah fizične zlorabe.
Da pa jim ne bom delal krivice, je pred par dnevi prišlo na dan oznanilo, da lahko igralci pričakujejo precej novosti, med drugim tudi veliko nove vsebine za navdušence nad tepežkanjem računalniških revčkov, tako da bomo videli, če se bo kaj spremenilo.
Napredovanje je luksuz in ne privilegij
Zanimivost je tudi, da stopnja v igri prestavlja dosti manjšo vlogo, kot bi pričakoval. Napredovanje do 56 stopnje je mačji kašelj, a v petih letih od pričetka igranja niti eden izmed več kot milijon igralcev ni dosegel končne stopnje, ki je po besedah razvijalcev 100. Najbližje, kar so prišli, je okoli 70. Ampak namesto tipičnega napredovanja se moč tvojega lika povečuje predvsem preko iskanja boljše opreme.
A stopnja je kvečjemu za okras. Ker oprema nima minimalnih zahtev lahko tip z elitno opravo v deseti stopnji brez težav nalomi slabše opremljenega igralca v šestdeseti stopnji. Le da bo tudi ta po vsej verjetnosti imel dobro opravo, saj napredovanje ni enostavno in na začetku precej enostavno bojevanje se kmalu pretvori v težaški boj za preživetje.
Zemljevid je precej velik in poln točk zanimivosti.
Če nečesa na igri ne prenesem je to nuja brezvestnega mletja ene in iste stvari brez primerne nagrade, za piko na i pa mi smrdi tudi precej osovražen sistem energije iz Archage, ob katerem se mi kar spahuje po misli na mikrotransakcijsko zlorabo.
Verjetno si iz napisanega že uspel razbrati, da se igra zelo oklepa določenih starih sistemov in skupno z nekaterim drugim dizajnom bo igralec, ki je pričel igrati komaj dobrih deset minut pred tabo, imel “nepošteno” prednost. V kolikor bosta igralaenako časa in opravljala enake dejavnosti, ga enostavno ne boš nikoli dohitel.
Recita zdravo, Pudolski in Pugovski!
Je torej igra zanič? Ne, tega ne bi rekel. Definitivno jo bodo nekateri vzljubili in sploh ekonomija in bojevanje sta zakon, pa tudi na pogled je “sladka kot rož’ca”. Tudi obtožbe nekaterih, da gre za P2W sistem poslovanja bi sam označil za neutemeljene, saj med igranjem enostavno nikoli nisem čutil potrebe po zapravljanju.
A če želiš resno začeti z igranjem, vedi, da te bo to stalo premnogo ur prostega časa ter tuhtanje nekaterih naprednejših mehanik in kljub temu skoraj zagotovo ne boš nikoli dosegli samega vrha. ne morem pogledati mimo napak, zato se moja zgodba tu konča in igri bom le rahlo žalostno pomahal z robcem v slovo. Mogoče pa čez pet let dam priložnost Reremastered inačici.
Razsodba
(+) Vizualno najlepši MMORPG, kar sem jih igral (+) Realistično simulirana ekonomija (+) Veliko raznih aktivnosti (+) Odlično zasnovan bojni sistem (+/-) Kvesti in prezentacija sta stereotipno meh (+/-) Napredovanje poteka povsem drugače kot drugod (+/-) Ni ravno P2W, a mikro-transakcije so vseeno vedno nadležne (-) Pripravi se na “grind”, da kamorkoli prilezeš (-) Sistem energije mi smrdi (-) Brez temnic in skupinskih PvE aktivnosti (-) Novi igralci so stalno v velikem zaostanku
Priznajmo si, League of Legends je za popolnega začetnika precej težka igra.
Novopečeni igralci naletijo na težavo že pri izbiri karakterja, potem pa se je potrebno še naučiti vseh sposobnosti, se v igri pravilno razporejati ter se naučiti še tisoč dodatnih stvari, da so vsaj malce pripravljeni za prave večigralske spopade.
Razvijalec Riot se tega zaveda in ravno zaradi tega namerava v igro vpeljati povsem novega heroja, ki je na moč prikupen.
Imenuje se Yuumi in izgleda kot magična mucka, ki jezdi naokoli na magični knjigi, njena glavna naloga pa je podpora drugih karakterjev.
A od drugih karakterjev se razlikuje po eni pomembni značilnosti. Yuumi se namreč lahko pripoji na drugega igralca in takrat izgubi sposobnost premikanja. Gre pač tja, kamor se premakne njen zaveznik in to je naredi za odličnega začetnega heroja.
Novincem se namreč en bo potrebno ukvarjati s pravilnim razporejanjem svojega šampiona, ampak bodo čas lahko lažje porabili za učenje sposobnosti ter na pasivno opazovanje drugih igralcev.
Več o Yuumi in njenih sposobnostih si lahko preberete na uradni strani, njen prihod v igro pa je napovedan za 14. maj 2019.
Epic ponuja vsem razvijalcem precej večji odstotek od prodaje naslovov kot pa Steam, zato ni čudno, da je trgovina zanimiva marsikomu.
Za njihovo trgovino se odločajo tudi razni indie studiji, saj imajo na Epicu precej manjšo konkurenco. Steam namreč dnevno preplavljajo nove igre indie razvijalcev, zato se kvalitetni naslovi vse preradi izgubijo v poplavi nizko-kakovostnih naslovov.
Žal pa je tudi strank precej manj, kar je boleče občutil razvijalec Coffee Stain Studios.
Ta je poprej razvil zanimivi Goat Simulator, za svoj zadnji naslov Satisfactory pa so se odločili ekskluzivno zavezati Epic trgovini.
Razvijalec je včeraj na Twitterju razodel prodajne številke in te so naravnost katastrofalne. Vse skupaj so na Epicu prodali 9 kopij igre. Tako je, 9.
An update on the number of Satisfactory copies sold.
Satisfactory sicer izgleda kot zanimiv naslov. Igramo iz prve osebe in naša naloga je raziskati tuj planet, zraven pa lahko gradimo tovarne, raziskujemo ter se bojujemo. Gre za precej bolj napreden špil kot je bil zajebantski Goat Simulator in zagotovo je šlo v razvoj kar nekaj denarja. Toda na žalost ne izgleda, da bo povrnil ves vloženi trud.
Razvijalec pravi, da načrtov za Steam trgovino še nima, saj ni razmišljal tako daleč v prihodnost. Morda je čas za spremembo zavezništva, preden zaradi slabo vloženih sredstev zaprejo vrata.
Par dni nazaj je izšla pretepačina Mortal Kombat 11 in kot vedno ima igra vključeno kampanjo, ki je tokrat narejena precej dobro.
Navduši predvsem glasovno podajanje in animacije, ki so na precej visokemu nivoju. Žal se pri dobrih izdelkih takoj začuti, ko neka slaba stvar izstopa in tukaj je to glasovno podajanje slavne pretepačice Ronde Rousey.
Razvijalec NetherRealm Studios se je pred izidom igre precej hvalil, da je v igro privabil to slavno osebnost, ki je, po svojih besedah, navdušena igralka serije Mortal Kombat.
Tokrat so ji zaupali glasovno podajanje lika Sonye Blade in žal se ob njenih vrsticah hitro začuti njeno neizkušenost.
Za primer si lahko pogledate spodnji posnetek, ki dodobra prikaže slabo odigrane vrstice.
Bringing in Ronda Rousey for MK11 was garbage for plenty of reasons but the way she delivers her lines like a bad Tommy Wiseau impersonation is just awful. pic.twitter.com/vE9hlJi7Zk
To je pač nekaj, česar ne bo mogel odpraviti noben popravek, ponovno snemanje dialoga pa je na žalost nekaj, kar se preprosto ne splača. Mortal Kombat 11 ima morda najboljšo zgodbo v seriji do sedaj, zato je žalostna ta črna pika, ki bo za vedno prisotna v temu naslovu.
Počasi a vztrajno se življenjski cikel konzol PlayStation 4 ter Xbox One zaključuje. Tako Microsoft kot tudi Sony sta glede naslednikov še vedno skrivnostna, a slednji je vsaj začel o PlayStation 5 odprto govoriti.
Izvedeli smo že nekaj zanimivih informacij, kot je denimo to, da bo naslednja konzola podpirala PS4 igre in imela vgrajeno podporo za VR.
Na Twitterju pa je je novinar, ki dela za spletno stran The Wall Street Journal, s širno javnostjo delil nekaj zanimivih faktov.
Sony: -No next-gen PlayStation launch over next 12 months -PS Now has been ave. 40% annual growth since launch, now 700,000 users -Much of Y31.1 billion (difference between past fy op vs this fy op outlook) to be invested to develop next PlayStation console
Tako smo izvedeli, da PlayStation 5 svojega rojstva ne bo doživel še vsaj eno leto, tako da je najbolj zgodnji datum izida postal maj 2020.
Hkrati je naročnina na njihov pretočni servis PlayStation Now zrasla za 40% in sedaj drži že 700.000 uporabnikov.
Sony pravi, da je bilo preteklo leto njihovo najbolj uspešno do sedaj. V zadnjem letu so prodali 17,8 milijonov PlayStationov 4, kar je sicer malce manj kot leto prej, ko so jih v promet spravili 19 milijonov. Vse skupaj so prodali 96,8 milijonov konzol, naslednje leto pa bodo zagotovo presegli magično mejo stotih milijonov.
Maščevalci trenutno delajo raztur v kinih in Marvel si lahko zopet obeta rekordne dobičke. Norija se je preselila celo v Fortnite, vsemu navdušenju pa je podlegel tudi iskalnik Google.
Pri brskanju so nam namreč pripravili eno zanimivo presenečenje, to pa se tiče Thanosa, glavnega zlobca Maščevalcev. Vse kar morate storiti je, da v iskalnik vtipkate Thanos ter nato na desni strani kliknete slikico rokavice Infinity Glove in čarovnija se bo pričela. No, kar pohitite, vas bom počakal, saj vam ne želim pokvariti presenečenja….
Ste že nazaj? Je bilo zabavno? Kot ste opazili, se ob kliku rokavice izbriše polovica zadetkov, prepolovi pa se tudi številka zadetkov. Če nato rokavico kliknete še enkrat, se vse povrne zopet na normalno stanje.
Na nas je obrnila bralka Neža in za svojo diplomsko nalogo si je izbrala zanimivo temo. Želi namreč raziskati, če ima igranje akcijskih iger kakšen vpliv na naše možgane in na našo sposobnost dojemanja oz. na naše kognitivne sposobnosti.
Raziskava je zelo zanimiva in. kot nam je znano, je tudi prva taka v Sloveniji zato njen projekt z največjim veseljem delimo tudi z našimi bralci. Ankete se lahko udeležite s klikom na spodnji gumb tako igralci kot tudi tisti, ki so vam igričarske pustolovščine tuje, več pa bo povedala Neža s svojimi besedami.
Video igre so v današnjem času in družbi zelo popularne. Na svetu je okoli 2,2 milijarde ljudi, ki igra video igre, ta številka pa se bo v prihodnosti še povečevala. V letu 2018 so v ZDA izmed vseh video iger prodali 25,9 % strelskih iger, s čimer so se uvrstile na prvo mesto najbolje prodajanih zvrsti.
Akcijske video igre (med katere raziskovalci uvrščajo predvsem strelske in akcijske RPG igre) imajo kar nekaj značilnosti, zaradi katerih bi lahko domnevali, da z njimi “treniramo” naše kognitivne sposobnosti. Igralec mora izredno hitro procesirati stvari na zaslonu, osredotočen mora biti na več objektov hkrati, izbrati pomembne informacije in prezreti nepomembne dražljaje ter se hkrati kompleksno odzivati. In še bi lahko naštevali.
Hkrati pa je v današnjem času vse več stereotipov o “gamerjih” – vsak je že slišal kakšnega in večinoma so negativni.
Kdo ima torej prav? Kaj je res in kaj ni?
Lahko igranje akcijskih video iger vpliva na boljše kognitivne sposobnosti – kot so pozornost, spomin, vidno zaznavanje in podobno? Se spretnosti, naučene prek video igre lahko prenesejo v drugačen kontekst? Bi bili igralci akcijskih video iger boljši pri reševanju kognitivnih nalog?
Vse to sem želela preveriti z raziskavo, ki primerja kognitivne sposobnosti igralcev akcijskih video iger in neigralcev video iger. Reševanje poteka prek spleta na računalniku in je malo drugačno od navadnih anket – gre za kognitivne teste, katere uporabljajo tudi na primer pri ocenjevanju pilotov.
Test lahko rešite tudi sami, če ste igralec akcijskih video iger ali če zelo redko igrate katere koli igre. Nahaja se na tej povezavi: https://kognitivniprofil.net
Rešujte prek računalnika z miško. Vse skupaj traja do 30 minut, pomembno je, da vas pri reševanju nihče ne zmoti in da ste mentalno optimalno pripravljeni (torej spočiti, trezni itd.). Po zaključku raziskave dobite tudi rezultate – svoje, da se primerjate z drugimi in tudi splošne izsledke – imajo slovenski igralci akcijskih video iger boljše kognitivne sposobnosti ali ne?
