O ponovno obujenem Scottu Pilgrimu se sanja že več kot desetletje in zdaj bodo želje dolgoletnih in zvestih oboževalcev končno uslišane. Kultni film Scott Pilgrim vs. the World iz leta 2010 je bil ustvarjen po stripih, ki jih je leta 2004 spisal Kanadčan Bryan Lee O’Malley, zgodba pa govori o mladem Scottu, ki se zaljubi v Ramono, a preden jo lahko povabi na zmenek, mora premagati njenih sedem zlobnih bivših fantov, zaradi česar se cel film spremeni v fantastično potovanje, polno nadnaravnih potez.
Nove pustolovščine Scotta prihajajo kmalu na Netflix, a tokrat v podobi anime serije, ki bo vsebovala osem epizod in se bo imenovala Scott Pilgrim Takes Off. Gre za direktno nadaljevanje filma, kjer bo vlogo izvršnega producenta zopet zasedel Edgar Wright, ki je režiral tudi film, pri delu izvršnega producenta pa se mu pridružil tudi avtor stripov Bryan Lee O’Malley. V anime se bo vrnila tudi skoraj celotna zasedba igralcev kot sta Michael Cera v vlogi Scotta in Mary Elizabeth Winstead, ki bo zopet odigrala Ramone, le da tokrat oba ne bosta stopila pred kamero, ampak bosta likom posodila svoje glasilke.
Prvi dražilnik ni namenjen predstavljanju zgodbe, saj je njegova naloga ta, da nam ponudi vpogled v vizualni stil serije, ki je videti presneto dobro. Vse skupaj spremlja vzdušna glasba skupine Anamanaguchi, ki je svoje talente posodila tudi Ubisoftovi igri Scott Pilgrim vs. the World: The Game in je naravnost perfektna za tosortno unikatno anime stvaritev.
Scott Pilgrim Takes Off na Netflix prihaja 17. novembra.
*Posodobitev: Linus Tech Tips je pred nekaj minutami spočel nov video. Čeprav je Linus na forumu zapisal, da teh zadev ne namerava objavljati niti v svojem WAN podcastu, so se stvari od takrat drastično spremenile. Zaradi vseh obtožb je bila trenutno ustavljena produkcija vseh YouTube videov, med tem časom pa se bodo delala interna reorganizacija dela in pristopa do zaposlenih. Video si lahko ogledate spodaj:
Originalna zgodba: YouTuber Linus Sebastian se je zopet pojavil v novicah in spet je prikazan v negativni luči. O lastniku največjega tehnološkega kanala Linus Tech Tips smo nazadnje pisali, ko so mu hekerji prevzeli skoraj vse YouTube kanale in namesto njih začeli oglaševati Teslo in kriptovalute, še pred tem pa se je Linus zapletel v verbalni spodrsljaj, ki ga je skoraj stal kariere.
Zdaj je Linus zopet v težavah, saj je priljubljeni tehnološki YouTube kanal Games Nexus, ki si ga lasti dolgolasi Steve Burke, objavil obsežen, skoraj uro dolg video, ki ima za povedati marsikaj zanimivega. Steve že na začetku videa pove, da je bilo delanje tega posnetka zanj težavna naloga, saj se navadno ne spravlja povzročati dramo, a enostavno ni mogel več biti tiho, zato je razkril največje napake, ki jih je v zadnjih mesecih spočel ne samo YouTube kanal Linus Tech Tips, ampak tudi njegova sestrska kanala ShortCircuit in TechQuickie.
Steve ne blebeta kar nekaj v tjavdan, ampak je s sabo prinesel račune. V videu lahko vidimo kar nekaj primerov testiranj, ki preprosto niso bili večkrat preverjeni in kažejo jasne napake. Tu notri je denimo testiranje igre Cyberpunk 2077, kjer pri grafu vidimo astronomsko razliko med grafično kartico RTX 4090 in RTX 3090, čeprav bi morali biti procenti veliko manjši. Potem je tu testiranje Noctua ventilatorjev, ki prav tako kažejo nekam čudne rezultate, Steve pa pri tem namigne, da je morda razlika v prid podjetju zaradi tega, ker je Noctua tudi partner Linusa v njegovi lastni trgovini. To ni edini takšen namig, saj se je Steve obregnil tudi v odnos Linusa do ASUS-a, s katerim naj bi YouTuber ravnal z rokavicami, saj je ASUS prav tako njihov partner.
Potem so tu večje napake, ki so preprosto fascinantne. V enem delu denimo gledamo v ASUS-ovo grafično kartico RTX 3070, ki so jo opisovalec označil za “budgetno”, pri njej pa najavil, da ta vsebuje tri DP izhode in dva HDMI izhoda, čeprav je na kameri jasno vidno, da je na voljo samo en HDMI izhod. Posamično te napake ne pomenijo veliko, a skozi čas se jih kar nabere, Steve pa jih je našel z naključnim klikanje na videe iz različnih kanalov, ki jih pokriva podjetje LTT. Vse to je posledica masivnega pritiska, ki ga Linus izvaja nad svojimi zaposlenimi, saj ta želi vsak dan izdati več posnetkov, pri tem pa se nihče ne ozira po temu, koliko je kakšen opis preverjen in kvalitetno narejen. Celo sami zaposleni v LTT-ju so med svojimi željami na prvo mesto postavljali čas, ki bi ga lahko posvetili za delanje recenzij različnih izdelkov, medtem ko Linus zagovarja le in samo čim hitrejše delanje nove vsebine.
Morda največja razkrita grdobija pa se tiče podjetja Billet Labs, ki so Linusu na opis poslali svoj prototipni hladilnik grafične kartice RTX 3090. Linus se je testiranja lotil povsem nepremišljeno, saj je hladilnik poskušal namestiti na grafično kartico RTX 4090, za katero pa ta hladilnik seveda ni bil ustvarjen, zaradi česar so bili tudi rezultati slabi. Linus je nato zavrnil ponovno testiranje na pravi grafični kartici, čeprav ga je k temu pozivala skupnost, saj ni želel zapraviti stotin dolarjev na izdelku, ki po njegovem preprosto ni priporočljiv za nakup. Naj opomnimo, da je Linusu nekdo ponudil 100 milijonov dolarjev LTT-ja, a je ta nato ponudbo zavrnil.
Takšno pljuvanje po izdelku je za start up podjetje kot je Billet Labs praktično smrtna obsodba, a težave se tu za njih niso ustavile. Ko je Billet Labs zahteval prototip nazaj mu ga Linus preprosto ni vrnil, nakar ga je prodal na dražbi, brez da bi za to obvestil Billet Labs. Ne samo, da je to neetično, do prototipa se je na ta način zlahka dokopalo kakšno konkurenčno podjetje, ki bi lahko iz njega ustvarilo svojo kopijo.
Linus se je na obtožbe že odzval, a kakšnega resnega opravičila ni ponudil. Linus sicer od julija dalje ni več direktor podjetja LTT, saj ga je na tem mestu nadomestil Terren Tong, a Linus je bil med prej naštetimi incidenti še vedno na čelu podjetja, zaradi česar se mu zdi prav, da za njih prevzame odgovornost. Na lastnem forumu je objavil daljši zapis, ki izkazuje razočaranje nad tem, da Steve ni najprej stopil z njim v kontakt, k temu pa dodal, da so napake del vsakdana in da se na njih učijo. Prodaja hladilnika od Billet Labsa naj bi bila zgolj napaka v komunikaciji in da je bila podjetju povrnjena škoda. To je naknadno potrdil tudi Billet Labs, a ta je k temu dodal, da jim je Linus odpisal šele dva dni po temu, ko je na splet prišel video z obtožbami, pred tem pa so bila njihova elektronska sporočila enostavno ignorirana.
Kot je pri takšnih razkritjih navada se je oglasila tudi ena od bivših zaposlenih, ki razkrila nekaj dodatnih grdobij, ki so se dogajale za zaprtimi vrati. V tem primeru je to Madison, ki je pri Linusu delala kot nadzornica družabnih omrežij. Ne samo, da se je od nje zahtevalo neverjetno število nalog, ampak je bila v pisarni tudi žrtev nadlegovanja iz strani sodelavcev, ki so jo zmerjali z raznimi besedami in se je celo neprimerno dotikali, ko pa je vse to sporočila vodstvu so bile njene pritožbe ignorirane.
Še malo in skočili bomo v september, kar v košarkarskem svetu pomeni tudi novo vsakoletno izdajo franšize NBA 2K. Letos se bomo poigrali v igri NBA 2K24 in če si želite preigravanja virtualne košarke, potem je ta naslov vaša edina izbira, saj konkurenca preprosto ne obstaja, razen če boste še naprej vztrajali pri preigravanju lanskoletne verzije.
O novih verzijah te serije se največkrat preprosto ne splača pisati, saj že vsi vemo, kaj s sabo prinaša tradicionalno novo poglavje. Tu bo grajenje svojega lastnega košarkarja, ki ga bomo spremljali skozi že stokrat videno klišejsko zgodbo, posodobljen nabor različnih ekip in spremenjene statistike vseh igralcev, ki bodo odražale njihove nastope v prejšnji sezoni. Seveda ne smemo pozabiti niti gore mikrotranskacij, ki jih vsi kritiki pljuvamo že več let, a ker so tako dobičkonosne jih založnik 2K rade volje vsako leto vgradi še več, hkrati pa nakupi postajajo čedalje dražji.
Pa vendar bo NBA 2K24 malce drugačen od predhodnikov in to zahvaljujoč novi tehnologiji ProPLAY. Ta malce spominja na EA-jev izum Hypermotion iz iger FIFA, saj verno prenese animacije iz pravih tekem v virtualni svet. V zgornjem napovedniku nam za ta primer služi Kevin Durant, ki je pri enih potezah resnična kopija iz prave tekme, razvijalec Visual Concepts pa je v igro prenesel tudi nekaj drugih potez kot je denimo Curryjev met globoko izza črte in njegovo opotekanje po dolgem metu ali pa Butlerjevo norčevanje pri klicanju premora.
V igralnem posnetku sicer skorajda ne vidimo slovenskega asa Dončića, je pa razvijalec posvetil kar nekaj sekund igralcu Jordanu Poolu, ki je bil nekdanji pripadnik ekipe Golden State Warriors, a se je nato sredi treninga stepel z igralcem Draymondom Greenom, letos pa je bil nato menjan v ekipo Washington Wizards. V napovedniku ga vidimo pri klicanju ISO akcije, nasproti pa mu stoji ravno Green, ki mu nato v obraz zabriše uspešen met za tri točke.
NBA 2K24 prihaja 8. septembra in kot običajno bo tudi letos na voljo cel kup verzij za nakup. Naslovnico bo letos krasil Kobe Bryant, zanimiva pa je inačica 25th Anniversary Edition, ki stane 149,99 €, a z njo dobite tudi 12 mesecev naročnine za NBA League Pass, ki drugače stane 13,99 € mesečno. Žal PC verzija še vedno ne bo stopila v korak s časom, tako da boste na računalnikih gledali zastarelo grafično podobo, ki bi skladna s konzolami Xbox One in PlayStation 4, medtem ko bo za resnično napredno izkušnjo treba poseči po kopiji igre za PlayStation 5 in Xbox Series X.
Igričarski svet je leta 2006 dobil lepo darilce v obliki igre Titan Quest, ki za sabo sicer ni imela titanskega proračuna, a je zadevo reševala zabavna igralna formula akcijskega RPG-ja, ki jih je bilo takrat kriminalno malo. Titan Quest je izšel ravno v času, ko so imeli igralci poln kufer preigravanja igre Diablo 2 in so potrpežljivo čakali na tretji del, novinec pa je v vmesnem času podal zabavni sprehod skozi antično Grčijo v kateri smo se spopadali z mitološkimi pošastmi tipa kentavri, mantikorami in harpijami.
Od originala je preteklo že toliko časa, da je vmes založnik THQ bankrotiral in se nato ponovno rodil pod imenom THQ Nordic, ta pa je nato leta 2016 priskrbel manjšo predelavo Titan Quest Anniversary Edition, ta pa je kasneje dobila še tri ločene razširitve Ragnarok, Atlantis in Eternal Embers.
Predelava in dodatki so se očitno prodali v dovolj veliki nakladi, da je THQ Nordic zdaj odobril delo na nadaljevanju in tega prvič predstavil na svoji konferenci, ki je bila v živo predvajana v soboto. Titan Quest 2 je bil zaupan v roke razvijalca Grimlore Games, ki je pred tem spočel igro SpellForce 3 in je zdaj prvič pripravljen skočiti v vode akcijskih RPG-jev, ki te dni dobivajo manjši preporod. Diablo 4 je lepo pokazal, da je za tosortnimi igrami še veliko zanimanja, prihajajoči Path of Exile 2 pa je prav tako nase privlekel ogromno radovednih oči.
Prvi napovednik za Titan Quest 2 sicer ne pokaže igranja, je pa iz njega jasno, da se bomo tokrat spopadali z grško boginjo Nemesis, ki bo povzročala težave špartanski vojski, saj bo njene vojščake neka sila najprej pobila ter jih nato zopet vstala od mrtvih.
Žal trenutno ne vemo niti leta izida, lahko pa si nekaj slik iz dejanske igre ogledate na uradni Steamovi strani, tam pa si lahko igro dodate pod seznam želja. Predelani Titan Quest Anniversary Edition je trenutno znižan na samo 4,99 €, lahko pa si privoščite tudi paket, ki vsebuje vse tri dodatke in sicer po ceni 21,34 €.
Risana serija South Park letos praznuje že svoj 26. rojstni dan in še kar nekaj jih bo nabrala, preden se bo odpravila v zaslužen pokoj. Med skoraj tremi desetletji obstoja je franšiza nabrala tudi nekaj iger, a večine njih se ne splača omenjati – z izjemo dveh naslovov. Prvi je odlični The Stick of Truth iz leta 2014, kjer sta se originalna ustvarjalca Trey Parker in Matt Stone in razvijalec Obsidian Entertainment usedla za mizo in spočela RPG, ki je bil zabaven za igranje in je tudi nosil tisti straniščni humor, ki ga zna pričarati samo South Park.
Leta 2017 smo dobili nadaljevanje The Fractured But Whole, ki ga je takrat razvil Ubisoft in čeprav je splošno sprejeto, da ta igra ni dosegla višin predhodnika, je bil to vseeno dober naslov, ki je nadgradil igralno formulo. Vsi smo od takrat pričakovali tretji del, žal pa očitno ta ni v kartah. Matt in Trey sta pred kratkim resda najavila novo igro, ki jo delata v sodelovanju z založnikom THQ Nordic, vendar pa tole ne bo RPG, namreč večigralska sodelovalna igra za do štiri igralce, imenovana Snow Day.
Snow Day v prvem napovedniku ne pokaže kaj preveč igranja, saj namesto tega vidimo Cartmana, ki je v obleki čarovnika povsem navdušen, da zaradi zasneženosti odpade šola. Nakar vidimo grupno pretepanje, katapultiranje v zrak in proženje eksplozij, vse skupaj pa tokrat poteka v 3D pogledu, zaradi česar celotna prezentacija izpade nekoliko bizarno in je tudi v tem vidiku pošten odmik od prejšnjih iger.
Snow Day še nima datuma izida, saj je THQ Nordic zaenkrat izjavil samo to, da ga lahko pričakujemo enkrat v 2024.
Pretočni servis Voyo je pred kratkim najavil napovednik za 7. sezono morda najbolj popularne slovenske serije Ja, Chef!, kar me je navdalo s ponosom, hkrati pa sem postal malce sumničav. Končno smo Slovenci spočeli neko televizijsko serijo, ki vsebuje dobre igralce, zanimiv scenarij in je dejansko zabavna in kakovostna posneta.
A po drugi strani sem se začel spraševati: kako to, da se pogovarjamo že o 7. sezoni? Mar ni ta stvar prišla ven samo kako leto ali dve nazaj? Imamo na režiserskem stolu genija in med scenaristi neizmeren talent, ki scenarij za posamezno epizodo spiše med jutranjim ščetkanjem zob?
No, resnica je veliko manj razburljiva. Ja, Chef! namreč sploh ni originalna serija ampak v bistvu samo kopija ruskega originala Кухня oziroma Kitchen, ki se je na televizijski mreži CTC začela predvajati leta 2012 in je spočela 6 hudo uspešnih sezon. Ko sem napisal da je stvar kopija, sem s tem mislil resno, saj je Ja, Chef! povsem identičen: skopirani so vsi kadri in tudi dialogi, spremenjena so samo imena in nekatere šale, ki so bolje prirejene za lokalni trg. Za primerjavo si poglejte slovensko verzijo zgoraj in ruski original pod tem odstavkom.
Če tega morda niste vedeli, potem niste edini, saj tudi sam ne spremljam mednarodnega trga komedij in sem na te informacije naletel povsem naključno. Na slovenski Wikipediji informacije o predelavi izvemo že iz prvega stavka, a če boste odveslali na Voyo ni prav nikjer zapisana omemba ruskega izvirnika. Še več: Voyo jo prišteva pod kategorijo Voyo originali, čeprav bi morali to označbo upravičeno zapisati pod narekovaji.
Nihče sicer ne pravi, da si zdaj slovenska verzija ne zasluži ogleda, vendar moram priznati, da sem kar malce razočaran, da stvar v bistvu ni povsem naša, čeprav se promovira tako. Nazadnje me je takšna kruta resnica doletela, ko sem spoznal, da tiste vzpodbudne pesmi s Hoferjem in Ladom Bizovičarjem prav tako niso originalne – Hofer naredi identičen komad za vsako državo, nato pa samo prevede besedilo in zamenja glavnega igralca.
Takoj, ko sem opazil tole rusko navezo me je začelo zanimati, če nima pri zadevi roke vmešane tudi ruski predsednik Putin. Seveda da jih ima, saj v Rusiji vse poti vodijo do njega, a pojdimo po korakih. Nisem noben poslovnež, ampak tudi meni je jasno, da moraš za takšno kopiranje serije plačati lepe evre tistemu, ki si lasti originalno licenco. V primeru serije Ja, Chef!, čigar original se glasi prej omenjeni Кухня, si licenco lasti CTC Media, ruska neodvisna družba s sedežem v Moskvi. Delni lastnik te družbe je s 49 % deležem National Media Group, čigar predsednica je Alina Kabaeva, bivša gimnastičarka, za katero se že dolgo verjame, da je tudi neuradna punca predsednika Vladimirja Putina, ki mu je rodila vsaj kakšnega otroka. Alina je bila ena od tistih, proti kateri so ZDA, Združeno kraljestvo, Avstralija in Evropska unija uvedli sankcije, a še zmeraj ostaja na čelu National Media Group.
Je zaradi tega slovenska serija nevredna gledanja? Nikakor ne. Pozdravljamo vsako slovensko produkcijo, pa čeprav je bila ta idejno skopirana od drugod. Niti nismo pri takšnem zgledovanju edini, saj so svojo verzijo spočeli Grki, Estonci in Portugalci. Svojo verzijo so ustvarili tudi Poljaki in to pod imenom Kuchnia in čeprav se je ta začela vrteti istega leta kot naša inačica, torej v 2021, so Poljaki do sedaj spočeli samo dve sezoni, razlog pa je bil ruski napad na Ukrajino, zaradi česar je bila nato prekinjena produkcija. Edini na zahodu, ki še ustvarjajo serijo po ruski licenci smo torej Slovenci in Madžari, ki pa so serijo Igen, séf zgolj sinhronizirali v svoj jezik.
Nič od zgoraj natipkanega ne zahteva kakšnega resnega raziskovalnega novinarstva, saj je vse prosto dostopno na Wikipediji, zato je malce smešno, kako Voyo in njegov lastnik Pro PLUS praktično nikjer ne omenjata ruskega originala. Pri promociji serije pridno sodeluje tudi največji slovenski portal 24ur, ki prav tako spada pod Pro PLUS, a tudi ta, pri svojih novicah glede Ja, Chefa, nikjer ne omeni ruskega originala. To je čudno, saj smo nedolgo nazaj na slovenski kanal Planet TV prejeli serijo Hekimoglu, ki je prav tako predelava, le da v tem primeru serije Zdravnikova vest, o tej pa je pri vsakem članku že skoraj v prvem stavku pripisano, da je zadeva kopija ameriškega originala.
Vendar pa ignoriranje ruskih korenin niti ne bi bilo presenetljivo. Ja, Chef! je namreč daleč najbolj gledan izdelek na Voyotu – najbolj gledana epizoda je pred televizorje privabila čez 270k gledalcev, zato bi bil preklic takšnega izdelka huda finančna klofuta in bi bil za marsikoga dovolj velik razlog, da prekliče naročnino. Ne vemo niti tega, kakšno pogodbo sta sklenila Pro PLUS in CTC Media, saj je morda licenčnina bila plačana naenkrat, tako da je bilo v njo zajeto vseh 12 sezon, ki naj bi jih spočel Voyo in če je bila ta podpisana pred vojno, potem je edino logično, da se porabljeni denar porabi za ustvarjanje serije. A zadeva postane malce bolj sporna, če se licenčnina plačuje sproti, saj se v tem primeru denarce še vedno nakazuje na račun družbe CTC Media, vsi pa vemo, kam gre trenutno največ denarja v ruskem proračunu.
Po precej hladno sprejeti napovedi prihajajoče prenove Red Dead Redemption za PS4 in Switch je svet videoiger znova šokiral Rockstar Games, ki je razkril novo presenetljivo potezo. Namreč, znano je, da Rockstar prevzema razvijalsko skupnost CFX.re, ki stoji za razvojem priznanih večigralskih platform za Grand Theft Auto 5 (FiveM) in Red Dead Redemption 2 (RedM).
Večigralski platformi, razviti s strani CFX.re, sta postali priljubljeni med igralci, ki si želijo preizkusiti edinstvene igralne načine, vložiti svoje ideje ter se povezati z drugimi igralci. Skozi leta je skupnost modderjev in razvijalcev ustvarila številne privlačne modele, načine igre in izboljšave, ki so obogatile že tako obsežne igre.
Posebej izstopa FiveM, ki je doživel pravo eksplozijo popularnosti po vsem svetu. Njegovi RolePlay (RP) strežniki so privabili celo največje ustvarjalce vsebine iz platform Youtube ter Twitch, pri čemer ni bilo drugače niti v Sloveniji. Številni strežniki in igralci so prav tako prispevali k vzponu izjemnih posameznikov v slovenski gaming skupnosti, med njimi lahko izpostavimo Perota Martića.
Trenutno je še nejasno, kako bo prevzem vplival na prihodnost. Rockstar in ekipa CFX se zavezujeta k nadaljnjemu razvoju in rasti teh izjemno priljubljenih platform. Kot je povedal predstavnik Rockstar Games: “Naša ekipa je navdušena nad možnostmi, ki jih to partnerstvo prinaša, in si prizadeva za obogatitev igralskih izkušenj, ki jih ti projekti ponujajo.”
Vendar že na spletu slišimo glasove skeptikov, ki se bojijo, da bi Rockstar lahko platformo spremenil v dražjo za ustvarjalce strežnikov ter jo napolnil z mikrotransakcijami.
Kljub temu upamo, da bo polni dostop do izvornih kod iger ekipi CFX omogočil boljšo optimizacijo in stabilnost ter hitrejši razvoj novih funkcij. Prav tako se tudi tajno nadejamo, da bi lahko to pomenilo, da bo Grand Theft Auto 6 ponudil možnost lastnih strežnikov in da lahko z gotovostjo pričakujemo izid igre na platformi PC.
Letošnja konferenca založnika THQ Nordic ni bila slaba, saj je pokazala kar nekaj zanimivosti, med katerimi smo največ upov polagali v predelavo legendarne igre Gothic. Ta je bila napovedana že davno tega in je leta 2019 dobila celo igralni demo, a je bil ta katastrofalen, zaradi česar je novi razvijalec Alkimia Interactive razvoj začel na novo in po štirih letih so igralci počasi začeli pričakovati kakšen pravi igralni napovednik, ki bi bil podprt še z datumom izida.
Vse to bi se moralo pripetiti v petek in čeprav smo res dobili nov napovednik za Gothic, ta še vedno ni pokazal pravega igranja, niti ni zakoličil leta izida.
Pokazano pa vseeno ni bilo brez pomena. Namreč dobili smo prvi napovednik, ki je bil spočet povsem znotraj igrinega pogona, tako da smo dobili vsaj konkreten vpogled v vizualni stil predelave. In ta ni slab, saj so zamorjene barve pričarale tisto krutost sveta, ki nam ga je 20 let nazaj pričaral original. Napovednik nas sprehodi skozi tabor imenovan Old Camp – enega izmed treh taborov, ki se jim lahko pridružimo v igri, vsak od njih pa vsebuje svoje naloge, glavnega vladarja in tudi svoj lastni načrt prebijanja skozi magično kupolo, ki objema celotno zaporniško kolonijo.
Zdi se, da nam napovednik predstavi prenovljenega protagonista, ki kljub pomanjkanju pravega igranja izpostavi nekaj funkcij, ki jih bomo bržda našli v polni kampanji. Tu je tiholazenje v domove drugih zapornikov, ropanje in gledanje spopadov v areni, ki bo za razliko od originala tule ponujala boje med zaporniki in ognjenimi kuščarji. Vidimo lahko tudi nekaj starih znancev iz originala: tu je kuhar Snaf in nadležni Mud, ki se ga v prvencu nikakor nismo mogli znebiti, dokler ven nismo potegnili bridke sabljice.
Napovednik nam želi predstaviti živ svet, kar je bila tudi ena od glavnih značilnosti originalne kampanje in to mu je tudi uspelo – le upamo, da vse skupaj ne bo preveč kinematografično in skriptirano. Res smo upali na datum izida, a glede na to, da tega še vedno ni, sklepamo, da igra izide proti koncu 2024 ali pa nemara celo v 2025. Do takrat se lahko zabavamo v večjih modih ali pa manjši predelavi prvega dela, ki prihaja na konzolo Nintendo Switch.
Biti globalni vplivnež ni lahko delo, saj moraš svojim sledilcem ves čas dostavljati novo in zanimivo vsebino, drugače te ti zapustijo, takrat pa se lahko posloviš tudi od denarja pokroviteljev in partnerjev. Takšno življenje je še dodatno oteženo za tiste, ki so do svoje slave prišli na račun viralnega posnetka in poskušajo iz tega kratkega, a izjemno popularnega trenutka ustvariti celo kariero, takšen podvig pa je praktično nemogoč, saj preprosto ne moreš ves čas dostavljati viralne vsebine.
Krut svet viralne slave je spoznal dvojec “pevcev”, ki sta se predstavila pod imenom Island Boys, do medijske prepoznavnosti pa sta prišla zaradi svoje unikatne podobe in pesmi Island Boys, ki ni nek glasbeni fenomen, a je ravno dovolj preprosta, da se ti vrine v možgane, dokler se med sprehajanjem po stanovanju sploh ne zavedaš da si v brk momljaš refren pesmi.
Dvojec Island Boys je sestavljen iz bratov Frankyja “Kodiyakredd” Venegasa in Alexa “Flyysoulja” Venegasa, ki sta viralna postala konec leta 2021 in vse od tedaj se na vse načine trudita ostati v središču medijske pozornosti, kar je težko narediti, če nimaš nobenega talenta. Njuna stran na Wikipediji vsebuje cel kup zapisov glede njunega srečanja z roko pravice, saj sta bila večkrat obtožena pretepanja svojih deklet, nekdo pa je pri njima celo skril orožje, ki je bilo pred tem uporabljeno pri streljanju, ki je zahtevalo tudi smrtno žrtev v obliki 8-letne deklice.
Brata sta poskušala spočeti tudi nekaj drame z drugimi vplivneži, kar je vedno dober recept za nabiranje ogledov in Instagram všečkov. Eden od bolj bizarnih primerov se je denimo zgodil na podcastu Logana Paula, kjer sta zapustila mikrofone samo zaradi tega, ker je nekdo podvomil v njuno glasbeno kariero, še pred tem pa je eden od njiju grozil, da je član ulične tolpe in da se lahko zgodi kaj nevarnega. Glasbeno kariero sta poskušala preseliti tudi na oder, a ker petje v živo ne vsebuje posebnih učinkov, so ju gledalci hitro spljuvali z odra.
Island Boysa sta tako hitro začela izginjati iz oči javnosti, zato sta posegla po še zadnji, resnično obupani potezi. V začetku junija sta na Twitterju objavila sliko, kjer se skoraj poljubljata, čemur je seveda sledila zadnja postaja vseh obupanih viralnih osebnosti, ki želijo ostati relevantni in iz svoje pretekle slave izcuzati kakšen evro: OnlyFans.
Par je začel tam ustvarjati vsebino, ki je najprej vsebovala samo poljubljanje, po teh prvih posnetkih pa je Flyysoulja na TikToku priznal, da je gej. V intervjuju za TMZ je priznal, da se mu pri bratskem poljubljanju ne zdi nič napačnega, a stvari so od tam samo še napredovale. Glede na zadnji video YouTuberja MoistCr1TiKaLa sta brata od poljubljanja napredovala do medsebojnega oralnega zadovoljevanja, vsi vemo pa kaj je naslednja in še poslednja stopnja ustvarjanja takšne vsebine.
Potetovirana brata sta tako dosegla svoj namen in se zopet pojavila v novicah, seveda pa zadaj tiči dejstvo, da bomo tokrat verjetno še zadnjič govorili o njima, saj sta dosegla vrh kontroverze vsebine, ki ju ne bosta mogla več preseči. Pri tem svojem potovanju iskanja pozornosti še zdaleč nista edina in podoben primer lahko najdemo tudi na slovenskih tleh. Se spomnite Denise Dame, ki je včasih snemala dokaj zabavne skeče po YouTubu? Po nastopu na šovu Martića je tudi ona skočila v objem OnlyFansa, čemur so sledile radikalne plastične operacije, tole pa je njena finalna podoba.
Ste morda mlajši igralec, ki je že velikokrat od starejših igričarskih dinozavrov slišal hvale na račun serije strategij Age of Empires, a ti je bilo vedno odveč odšteti denar za nekaj, kar ti zna na koncu biti povsem tuje in neigralno? Potem imamo ravno zate in podobne misleče dobre novice, saj se je založnik Microsoft odločil olajšati življenje takšnim neodločnim in potencialnim novim igralcem, ki zdaj lahko Age of Empires brezplačno preizkusijo, brez da bi za to morali odšteti kakšen evro.
Na Steamu se je namreč pojavila nova verzija igre Age of Empires 3, ki omogoča omejen preizkus tretjega dela, ki morda res nikoli ni dosegel popularnosti dvojke, a vseeno je to kvaliteten naslov, ki je, tako kot drugi del, prejel predelavo Definitive Edition.
Namesto da bi dobili kakšen časovno omejen preizkus, se je Microsoft raje odločil izdelati nekakšno demo verzije igre, ki pa bo dinamično spreminjala vsebino. Od 16 civilizacij, ki jih vsebuje polna igra, tule najdemo samo tri, se bodo pa te dinamično izmenjavale, tako da bo vsak teden ena izginila in se bo namesto nje pojavila nova. Ta ljudstva lahko nato popeljete v večigralske obračune ali pa se v “Skirmishu” z njimi poigrate v enoigralskem načinu, kjer nasprotnika nadzoruje umetna inteligenca.
Poigrali se boste lahko tudi v kampanji, ki vsebuje tri poglavja Blood, Ice in Steel. Tu boste sicer dobili samo kratek predogled igranja, saj je moč odigrati samo prvo misijo znotraj prvega poglavja Blood, ta pa sledi dogodivščinam viteza Morgana Blacka.
Brezplačno verzijo igre lahko že zdaj začnete igrati na Steamu, medtem ko osnovna verzija igre stane 19,99 €. Age of Empires 3 je namreč naknadno prejel še kar nekaj dodatnih DLC-jev – zadnji od njih je Knights of the Mediterranean, ki je izšel lani in dodal cel kup nove vsebine, zase pa zahteva 9,99 €.
Igra Darkwood iz leta 2017 je ena tistih grozljivk, ki je kmalu po izidu dobila kultni status in takrat se je zdelo, da je pred razvijalcem Acid Wizard Studio svetla prihodnost, saj so že s svojim pionirskim projektom zadeli v polno.
A ta mali poljski studio po uspehu svojega prvega naslova ni začel jadrno napovedovati nadaljevanja, ampak je šel v povsem nasprotno smer. V bistvu je ob vrhuncu slave praktično izginil iz javnosti čeprav so vsi predvidevali, da delajo na svežem projektu, nikomur ni bilo jasno, kaj ta sploh je.
Skrivnost je bila končno razkrita junija, ko je Acid Wizard Studio napovedal igro Soccer Kids, ta pa se je odvijala sredi devetdesetih znotraj Poljske, spremljali pa bi zgodbo najstnikov, ki se v telovadnicah in zakotnih igriščih podijo za nogometno žogo in to v poteznem načinu. Soccer Kids je nekaj povsem drugačnega kot Darkwood, a v svetu iger niti ni nenavadno, da si po letih razvoja v enem žanru razvojna ekipa želi ustvariti nekaj povsem novega.
2/5 After we release it, we're going on hiatus for the forseeable future. We haven't been able to create a work environment that would not be destructive to our personal lives. Our families are our top priority and they should not be affected negatively by our work.
Vendar pa Acid Wizard Studio po večletnem zatišju kar noče nehati dostavljati presenečenja. Včeraj se je ekipa zopet oglasila, a tokrat novice niso tako prijetne. Razvijalec je najavil delo na posodobitvi 1.4 za igro Darkwood, ko pa bo ta končana pa se nameravajo umakniti na daljši dopust. Razvijalec je na Twitterju zapisal, da jim ni uspelo ustvariti delovnega okolja, ki ne bi kvarno vplival na njihovo zasebno življenje, zato se za nekaj časa preprosto poslavljajo od sveta iger. Predvidevajo, da zna ta dopust trajati med 5-10 let, nakar se bodo znova vrnili v svet iger z bolj osveženim duhom.
Roko na srce se tole sliši bolj kot zaprtje studia, le da si razvijalec noče priznati te resnice ali pa morda noče razburiti svojih oboževalcev. Takšna doba je dovolj obsežna, da si ljudje vmes poiščejo druge zaposlitve in ustvarijo ločeno življenje, ki ga potem ne moreš kar tako zapustiti – res dvomimo, da je Darkwood prodal dovolj kopij, da lahko ekipa samo na tem zaslužku živi naslednjih deset let.
Tezo, da se studio zapira, podpira tudi dejstvo, da je studio že govoril z drugimi talentiranimi razvijalci, ki bi radi spočeli nadaljevanje za Darkwood ali pa nadaljevali delo na Soccer Kids. Acid Wizard Studio očitno želi odprodati svoje obstoječe licence, saj se očitno ne namerava več vrniti v razvoj iger.
Kaj točno bo posodobitev 1.4 prinesla za Darkwood ni jasno, Soccer Kids pa bo očitno ostal ujet v svoji nedokončani demo verziji, ki jo lahko še vedno prenesete iz Steama.
Razvijalec NetherRealm Studios je po dolgem zatišju prejšnji mesec vendarle najavil nov del franšize Mortal Kombat, ki bo z imenom Mortal Kombat 1 ponastavila vse dogodke iz prejšnjih delov in se vrnila na sam začetek. V bistvu bomo skočili v drugo dimenzijo, kjer nas čakajo dobri stari obrazi že znanih borcev, le da se bo pri njih zgodovina soočenj razpletla malce drugače, zato bomo ugledali tudi povsem nova zavezništva.
Spremenjeni zgodovini navkljub pa bo Mortal Kombat 1 ohranil eno od bistvenih prvin te dolgotrajne serije in to je neverjetna brutalnost pri pretepanju, kjer se kosti lomijo kot zobotrebci in kri šprica v potokih.
NetherRealm nam je to dal vedeti že v prvem napovedniku, od uradne najave pa so spočeli še nekaj prikazov igranja in v enem od svežih napovednikov predstavili trojico likov: Ashraho, Reptila in Havika. Predvsem slednji predstavlja esenco novega Mortal Kombata, ki bo bolj krvav kot pa kadarkoli prej. Havikova posebna sposobnost je namreč hitra regeneracija delov telesa, kar posledično pomeni, da si tip rad odtrga svojo lastno roko in nato to uporabi kot bejzbolski kij, že v naslednjem trenutku pa mu roka zraste nazaj, tako da se lahko brez skrbi pretepa naprej. Potem je tu njegova veščina, ko nasprotnika zagrabi in mu v usta zbruha rdečo tekočino in na splošno Havik krvavi kot Nate Diaz ob koncu tretje runde.
Ashraha in Reptile sta prav tako impresivna pretepača. Reptile bo tokrat skakal med svojo humanoidno in plazilsko podobo, kar je resničen vizualni spektakel. Reptile je naravnost grozljiv, ko se spremeni v kuščarja, saj lahko nasprotnika zagrabi z repom in ga nato premetava po bojišču kot igračo, njegov Fatality pa je še posebej nagnusen, saj postane neviden in celo žrtev pogoltne in jo pregrizeno pljune nazaj ven, ubožec pa se medtem utaplja in kuri znotraj želodčne kisline.
Mortal Kombat 1 bo 18. avgusta držal zaprto beto, do katere lahko dobijo dostop vsi tisti, ki bodo igro prednaročili, medtem ko je končni izid napovedan za 19. september.
Potovanje čez Lužo v Združene države Amerike je velika stvar. Res velika stvar. Razsežnosti in epskosti moje odisejade se nisem zavedal vse do takrat, dokler nisem potovanja omenil naključno med prijatelji in takoj postal center pozornosti. Tudi ko je moja dekla omenila moje potovanje v famozni Los Angeles se je med njenii sodelavkami razširilo mišljenje, da mora biti njen tip neka velika riba, če pa lahko odide v to misteriozno deželo.
Seveda lahko zgornje vzamete samo na pol resno, a vseeno velja teza, da Amerika za Slovence velja kot nekakšna sveta dežela, ki si jo upamo obiskati samo preko filmov, samo tisti najbolj premožni in nori pa si upajo skočiti na drug kontinent. Samo vprašajte se, kdo bi vas bolj impresioniral: nekdo, ki vam pove, da se odpravlja v Avstralijo ali pa nekdo, ki gre obiskat Severno Ameriko?
VIDEO POTOPIS
No, jaz sem tu da vam povem, da takšno potovanje ni noben bav bav in da lahko nekdo skoči tja, pa četudi služi povprečno slovensko plačo. Namen mojega obiska Los Angelesa ni bil naključen, saj je naša stran HOPsi nameravala letos obiskati konferenco E3 in za te namene smo si že zgodaj rezervirali nastanitev in letalske karte, a na koncu je bila zadeva žal odpovedana, mi pa smo ostali s kartami in nastanitvijo, za vračilo denarja pa smo se lahko obrisali pod nosom.
Tako smo se odločili zadevo vseeno izkoristiti za dvotedenski izlet, vtise iz potovanja pa zapisati za tale potovalni blog, ki je podkrepljen tudi s slikami in daljšim videoposnetkom.
Začetek potovanja se je začel že davno pred tem, preden smo v kovček položili prve obleke, saj je Amerika povsem tuja dežela, ki zahteva tudi svoja pravila. Kot turistični novinec, ki je najdlje potoval do Grčije, so bila ta pravila in omejitve zame nekaj povsem novega in dokaj presenetljivega.
Seveda je prvi pogoj izdelava potnega lista, ki vam služi za identifikacijo čez mejo in tudi za potovanje znotraj Amerike. Naslednji korak je pridobitev vstopne vize, ki jo lahko pridobite izključno preko naslednje povezave. Zadeva ni preveč zakomplicirana, saj Slovenija spada v program Visa Waiver Program oziroma VWP, tako da samo izpolnite spletni vprašalnik ter skenirate potni list in nato samo še počakate na odobritev vizuma, kar traja nekaj ur ali pa kakšen dan. VWP je plačljiv, zadeva je nujna za vstop, pri odobritvi pa se lahko zakomplicira samo v primeru, da ste predtem potovali v kakšne države tipa Iran ali Sirijo.
Sam sem pred vstopom moral opraviti še cepljenje proti Covidu, vendar je bila kasneje ta zahteva odpravljena, tako da sem se špiknil po nepotrebnem.
Nato je treba poskrbeti za zavarovanje, saj vam evropska kartica tam ne bo veliko pomagala. Zavarovanje lahko uredite pri svoji lastni zavarovalnici, ki ima za te zadeve presenetljivo ugodne premije. Zavarovanje se deli na več stopenj in je nujno, saj so ameriške cene v zdravstvu naravnost nore in samo ena nočitev v bolnici brez zavarovanja vas lahko zlahka bankrotira.
S predpripravami še nismo zaključili. Če potujete v Los Angeles je skoraj nuja tudi rezervacija osebnega avtomobila pri servisih tipa Sixt, saj je javni potniški promet praktično neobstoječ in če nameravate obiskati več turističnih lokacij je avto še najbolj poceni – Uber in Lyft sta resda enostavna za uporabo a nista ravno poceni, stroški pa se ob obisku ZDA hitro začno kopičiti.
Še ena stvar: pred odhodom si nujno naročite e-sim kartico, ki bo delovala tudi v ZDA. Ko enkrat pristanete na ogromnem letališču LAX se stvari začno odvijati hitro, saj so vsi živčni, se prerivajo, zaradi česar tudi sam postaneš nestrpen. Brez navigacije preko Google Zemljevida hitro postaneš izgubljen, zato takrat e-sim kartica, ki omogoči 4 ali 5G nalaganje podatkov olajša glavobole in preko nje lažje najdete pot do cilja. Mimogrede: pozanimajte se o razdalji iz letališča do podjetja, kjer boste prevzeli najemniški avto. Sam tega nisem naredil, saj sem zmotno mislil, da je zadeva stran 5 minut, a je bila v resnici 45 minut peš, s tem da smo po pol ure beganja ugotovili, da sploh do tam ne moreš brez taksija ali avtobusa. Šele nato smo tam ugotovili, da prevoznik ponuja brezplačni prevoz z avtobusom od letališča do Sixta in nazaj.
12-urni neprestani let iz Dunaja zna biti na ekonomskih sedežih kar naporen. K sreči je bila ponudba filmov na letu kar konkretna.
Takšne predpriprave se morda zdijo dolgovezenje, a so nujne. Po 12-urnem letu se človek želi samo namestiti v apartma, zato potrebuje pri tem čim manj komplikacij in te se bodo zagotovo zgodile. Kljub temu, da smo avto vnaprej rezervirali in plačali, smo samo na Sixtu prebili eno uro. Kot prvo je bila tam gneča, kot drugo pa nam je želela prodajalka prodati boljše zavarovanje in neke pakete tipa navigacija v avtu, kar se je na koncu izkazalo za še enkrat dražje od paketa, ki smo ga rezervirali. Potem je treba čakati na avto, ga pregledati in se spoznati z vsemi pritiklinami avtomatskega menjalnika.
Nakar smo končno lahko odrinili na cesto in sredi Los Angelesa naleteli na skoraj povsem tuj svet cestišč. Za razliko od naših avtocest, kjer so tropasovnice pravi luksuz, so tam pet ali šest-pasovnice nekaj povsem običajnega. Razlog za to je preprost: Los Angeles sam vsebuje 3,8 milijona ljudi in ko se enkrat vsa ta masa spravi na ceste preprosto potrebuješ večpasovno povezavo, saj bi drugače vse skupaj ustvarilo kilometrske zastoje. Ti se sicer še vedno pojavljajo, a tudi med najhujšimi gnečami smo se vsaj malce premikali, tako da praktično nikoli nismo stali na mestu.
Je pa treba biti med vožnjo izjemno previden, saj vozniki ves čas menjajo pasove in to tako iz leve, kot tudi desne strani. Ena od zanimivosti, ki jo lahko spoznaš samo na cesti je dejstvo, da so ameriški smerniki tako rumene kot tudi rdeče barve. Tako včasih ne veš ali kdo zavira ali pa se želi nenadoma vriniti na tvoj pas. Vmes je treba spremljati še oznake za ceste, kjer ti včasih ne pomaga niti Google zemljevid, saj se preprosto znajdeš na napačnem pasu, pa čeprav si sledil navodilom. K sreči Amerika obožuje avtoceste, tako da tudi ob zgrešenem izvozu potrebuješ nekje tri minute da najdeš pot nazaj iz druge strani.
Prvo srečanje s cestišči Los Angelesa vas zna zaradi večpasovnih avtocest in rdečih smernikov kar pošteno presenetiti.
Za namestitev smo si izbrali varno sosesko, ki se nahaja znotraj občine Glendale. Namestitev prek Airbnb-ja je bila sicer malce dražja, a velja za varno sosesko, kar je za Los Angeles zelo pomembno. Govorimo namreč o Ameriki, kjer je lastništvo orožja in streljanje del vsakdana, zato je treba pametno izbrati prostor, kjer boste vsako noč legli k počitku. Soseske se namreč razlikujejo kot dan in noč, za to spremembo pa je včasih dovolj 10 minut vožnje. Nekaj časa se pelješ skozi ulice, ki jih krasijo lepo urejene zelenice, nakar začneš opažati, da je z vsako minuto okolica bolj zapuščena, nakar kar naenkrat prideš do neke meje, kjer zelenice izginejo, pred vsako hišo stoji ograja, okna vsebujejo rešetke, na semaforju pa se ob tebi sprehaja gola ženska, ki je več kot očitno na nekih trdih drogah. Zato je pametno vsako pot malce načrtovati in če je le možno se izognite južnemu delu in se po tamkajšnjih ulicah ne sprehajajte ponoči.
Kaj vam torej je za početi v Los Angelesu? No, veliko stvari, saj se nahajate v središču Kalifornije, tako da vam že samo velemesto ponuja veliko možnosti oddiha. Naša prva lokacija je bil obisk pomola Santa Monica Pier, ki se nahaja na slavni peščeni obali, ki smo jo gledali v seriji Obalna straža. Konec junija je bila voda in vreme na splošno še premrzlo za kopanje, a lahko se vseeno sprehodite skozi plažo, ki je dolga kilometre in vsebuje peš pot ali pa ločeno potko za kolesarje. Tudi Pier je zanimiv za ogled: navdušeno sem prepoznal kar nekaj lokacij, saj jih je v virtualno obliko verno preslikala nedavno izdana igra Dead Island 2.
Pomol Santa Monica Pier ponudi razgled na čudovito in kilometre dolgo kalifornijsko plažo.
E3 je resda odpadel, a ne povsem. Uspelo se nam je namreč vriniti na konferenco Summer Game Fest. Naša novinarska prepustnica nam je pridobila dostop do brezplačne hrane in jedače ter posebnih sedežev, tako da smo imeli lep pogled na dogajanje. Nekaj posebnega je sedeti v publiki, ki je polna navdušenih igričarjev in nato nekaj metrov od sebe stran gledati igričarske legende kot so Ed Boone, Todd Howard in Phil Spencer ter si deliti streho z legendarnim Nicholas Cageom. Žal nam naša prepustnica ni dovolila fizičnega preizkusa iger in pri prihodu na lokacijo YouTube Theatre smo presenečeno ugotovili, da je sicer resda vstopnica za novinarje zastonj, a je treba za parking odšteti 50 dolarjev.
Naslednji dan smo se odpravili v Getty Center, ki omogoča ogled stotin in stotin slik slavnih umetnikov, vstop v vse to pa je popolnoma brezplačen, na vrh hriba pa se odpeljete preko posebnega vlakca. Zadeva je odlična za vse tiste, ki ste zaljubljeni v umetnine iz prejšnjih stoletij, a če vam te zadeve ne dogajajo, potem boste iz izkušnje potegnili bolj malo, se je pa zabavno sprehoditi vsaj skozi vrt in uživati v razgledu.
Getty Center je za obisk brezplačen, boste pa morali odšteti za parkirnino.
Tisti pravi razgled boste dobili ob obisku observatorija Griffith. Tudi tja se bo treba odpeljati z avtom, ki smo ga pustili ob cesti, nakar je sledil vzpon na klanec. Strmina ni prevelika, na koncu pa boste nagrajeni z res čudovitim in obsežnim pogledom na Los Angeles, zraven pa vam bodo vodiči razkazali nekatere zanimivosti naše galaksije in na kratek način razložili razliko med plimo ter oseko.
Noben obisk Los Angelesa ne bi bil pravi, če vas pot ne bi vsaj enkrat odnesla v Hollywood. Vendar pa imejte pričakovanja v mejah normale, saj je tam resda veliko ljudi, a namesto Hollywoodskega glamurja vas bo pričakala revščina in veliko vonja po urinu. Slavni pločnik z zvezdami največjih igralcev je poseljen s prodajalci raznorazne robe in maskotami, ki vas vabijo na slikanje, nakar želijo iz vas zvabiti denarce. Gneča je ogromna in pametno je imeti denarnico ves čas nekje na varnem mestu, saj se vas drugače lahko hitro polastijo grabežljive roke. Hollywood ti želi po eni strani pričarati magičnost filmskega sveta, saj te na ogromnih plakatih in panojih pozdravljajo slavni igralci, nato pa iz pločnika zvezd zaviješ eno ulico navzdol in sredi pločnika dobesedno leži brezdomec, ki se trese zaradi neke neznane droge. Glede na to, da mu je nasproti stala skupina delavcev, ki se nanj ni ozirala sploh, lahko iz tega sklepam, da je to dokaj običajen pojav.
Slavni pločnik z zvezdami v Hollywoodu vsebuje ogromno prodajalcev robe in brezdomcev.
Tudi Hollywood ponuja nekaj zanimivih lokacij za ogled. Najprej smo skočili v lokal Hard Rock Caffe, ki na stenah vsebuje kar nekaj avtentične robe slavnih glasbenikov, nakar smo se odpravili še v slavni muzej voščenih lutk Madam Tussauds. Voščene lutke slavnih pevcev in igralcev so na trenutke res strašljive, zanimivo pa je tudi dejstvo, da so narejene v pravem merilu, zato sem bil kar presenečen, kako majhna je v resnici Ariana Grande. Kar je dobro pri vseh teh lutkah je dejstvo, da so vse postavljene tako, da lahko z njimi spočneš odlične selfije za družabna omrežja. Pri muzeju me je razočaralo samo dejstvo, da so nekatere lutke preprosto bolj poustvarjene kot nekatere druge in čeprav je denimo Leonardo DiCaprio takoj prepoznaven, se preprosto ne more primerjati s kakšnim Jackom Nicholsonom. Zaradi nekega razloga nam je bila ponujena vstopnica, ki je ponujala še dodatno 4D Marvel predstavo, a ta je bila bolj kot ne patetična: celotno gledališče je delovalo zastarano, gledali pa smo neko risanko s 3D očali iz prejšnjega stoletja.
Muzej voščenih lutk Madam Tussauds ponuja ogromno lokacij za ustvarjanje odličnih selfijev.
Hollywood lahko spoznate tudi izza kulis. Za te namene smo si naročili turo skozi studie Warnerja Brosa, kjer vas posadijo na majhen odprt avtobus, nakar vas ponosna vodička zapelje skozi dejanske lokacije, kjer so posneli nekaj najbolj slavnih serij in filmov. Tole je raj za tiste navdušene nad serijami Gilmorjeva dekleta in Prijatelji – še posebej slednji so pravi ponos Warner Brosa in ima za to čisto svojo lastno trgovino. Čaka vas ogromno slikanja lokacij in raznih predmetov in preoblek iz filmov, svoje prostore pa vsebujejo tudi superheroji iz DC-ja, Harry Potter in Igra prestolov.
Po nekaj dneh bivanja znotraj mesta so nas začele zanimati tudi stvari izven njega, saj smo želeli obiskati tudi druge turistične točke, ki se nahajajo v bližini. Vendar pa je Amerika ogromna in stvari, ki na zemljevidu izgledajo blizu, v resnici zahtevajo ure in ure vožnje.
Še najbližje nam je bilo mesto San Diego, ki vsebuje tudi slavni morski park SeaWorld. Vstopnica zanj je bila peklensko draga: več kot 100 dolarjev na osebo, vendar pa je to po drugi strani izkušnja, ki je ne doživiš skoraj nikjer drugje na svetu. Nujen je ogled predstav z orkami in delfini, ki so spočeli takšen nastop, da sem ob njihovi pameti in iztreniranosti naravnost obnemel. Nakar sem obiskal še del s tjulnji, prisrčnimi pingvini, morskimi psi in flamingi, ki jih je dobesedno stotine. Park ponuja tudi razne zabavne vožnje kot je vlak smrti in za malčke je rezerviran poseben prostor s samosvojo zabavo, tako da lahko družine tule mimogrede preživijo cel dan.
SeaWorld ni poceni, a ponuja res odlične predstave in ogled raznovrstne morske favne.
SeaWorld je od Los Angelesa oddaljen nekje 2 uri in pol, nakar se začne za ostale zanimivosti čas vztrajno večati. Želeli smo denimo obiskati slavni kanjon Grand Canyon, a do tam je treba v najboljših pogojih voziti nekje 8 ur. Za takšno potovanje je smiselno edino to, da vmes dvakrat prespiš v Las Vegasu, to pa ni ravno poceni, saj smo imeli rezervirano hišo v Glendalu in bi zato moral namestitev plačevati na dveh različnih točkah. Zato smo se raje odpravili v park Joshua Tree, ki ravno tako ponuja puščavsko okolico, le da je od Los Angelesa oddaljen dobri dve uri.
Park Joshua Tree je v bistvu ogromna skalnata puščava, ki vas zna hitro spomniti na nekaj, kar ste videli v seriji Kriva pota.
To ni takšen park, ki bi ga prehodili v kakšni uri ampak titanska površina, z raznimi potkami, med temi pa se je treba voziti z avtom, saj te drugače vročina naravnost ubije. Pametno je zatorej imeti poln tank goriva in lepo zalogo vode, saj je tole dejanska skalnata puščava, kjer se kakšen preveč pogumen plezalec tudi rad izgubi. Potke so sicer lepo označene in ponujajo lepe razglede, Joshua Tree pa se je pojavil tudi v raznih filmih in serijah – nam je verjetno najbolj znana epizoda iz serije Big Bang Theory, ko se Leonard, Raj in Howard odpravijo opazovati zvezde, nakar postanejo zadeti od sumljivih piškotov.
Naš naslednji cilj je bil slaven park Yosemite National Park, a proti koncu izleta smo res že imeli počasi poln kufer neprestane vožnje. Kar sem se med urami vožnje po cestah skozi Kalifornijo naučil je to, da ima Amerika ogromno osupljivih prizorov, ki jih uzreš že med vožnjo, a ker je pokrajina tako ogromna se stvari razvlečejo. Primer: pelješ se po cesti in se zapelješ skozi zanimivo in prostrano gorovje. Najprej si očaran, čez 15 minut še vedno debelo gledaš, čez eno uro ga imaš že vrh glave, po dveh pa si vesel, ko končno lahko ugledaš nekaj novega.
Kar pošteno zaboli, ko se pelješ nekaj ur za ogled najvišjih dreves na svetu, nakar je park zaradi nedelujoče ceste praktično popolnoma odrezan. Smo si pa lahko vsaj ogledali tele osvežujoče brzice.
Zato tudi te dolge vožnje kmalu izgubijo svojo privlačnost in čez čas se ti tako res več ne da voziti ure in ure. Namesto Yosemita smo si tako raje izbrali bližji Sequoia National Park, ki je ravno tako zanimiv in vsebuje drevesa sekvoj – med njimi se najde tudi drevo General Sherman, ki s svojimi 83 metri velja za najvišje drevo na svetu. Žal smo imeli ravno to smolo, da smo po treh urah vožnje do cilja na koncu dobili tablo z opozorilom, da je cesta zaprta, zaradi česar je odrezanega 3/4 parka, tako da smo na koncu gledali nek šibek slap ter se malce sprehodili po gozdu, a sekvoj nismo ugledali.
Petersen Automotive Museum je raj za vse navdušence nad štirikolesniki.
Za zadnji dan našega obiska Kalifornije smo se vrnili nazaj v osrčje Los Angelesa. Obiskali smo muzej avtomobilov Petersen Automotive Museum, ki je naravnost titanski in je raj za vsakega oboževalca štirikolesnikov. Za ogled je na voljo stotine avtomobilov, ki so jih na ogled postavili nekateri zasebni zbiratelji, obseg avtomobilov pa zajema praktično vse čase avtomobilske industrije, vmes pa lahko pokukate tudi v prototipne avte, ki so bili na voljo izključno v filmih. Eno celo nadstropje je rezervirano samo za Teslo in njihove iznajdbe tipa Cybertruck in roboti Tesla Bot so tu prisotni v fizični obliki.
Od večjih izletov smo s tem zaključili, tako da je zdaj čas, da nekaj besed namenimo tudi vsakdanjim opravkom. Hrana v Los Angelesu niti približno ni poceni, med sprehajanjem po mestu pa niti nismo naleteli na kakšne klasične restavracije, kjer bi bila zunaj postavljena terasa in bi lahko užival v raznovrstni hrani. Zato smo se največ zanašali na dostavo hrane preko servisov UberEats, za katerega je pametno pred tem aktivirati telefonsko številko. Dostave ponujajo tudi razne akcije in popuste, ki nekoliko zmanjšajo cene, a tudi s temi boste za kosilo dveh oseb, z dostavo in seveda napitnino odšteli nekje 40 dolarjev.
Marihuana je tu povsem legalna, tako da jo boste vohali povsod – na plaži je njen vonj praktično konstanten in se nanj kmalu navadiš.
Napitnina je še en vidik s katerim se je med obiskom Amerike preprosto treba sprijazniti. Celotna kultura tam je namreč obrnjena tako, da ti nihče noče od začetka povedati, koliko kakšen izdelek stane. V restavraciji moraš tako vsaki stvari naknadno prišteti 15 %, še huje pa je v trgovinah z elektroniko, kjer imaš na policah zapisane cene, ki pa nimajo prištetega davka. Morda so stvari na koncu resda cenejše od slovenskih, a tu vsaj takoj vem, kolikšna je cena izdelka, takoj ko ga vzamem iz police, ne da me potem na blagajni stisne panika.
Kalifornija je znana tudi po temu, da je marihuana pri njih legalna. To prebivalci pridno izkoriščajo, zato vas bo praktično vonj trave zasledoval kamorkoli, pa tudi če se peljete sredi avtoceste.
A morda največji minus Los Angelesa je umazanija. Pridejo trenutki, ko se sprehajaš po ulicah velemesta kot ti zaradi smeti postane enostavno slabo, vse to pa pospremi še vonj po urinu, ki je redno prisoten na vsakem malce manj obiskanem pločniku. To je tisti manj bleščeči vidik ZDA, ki ga najdeš tudi na cesti, saj sem prepričan, da imajo Američani en pas ceste namenjen samo temu, da lahko gor odlagajo smeti, saj toliko odvrženih vrečk, plastenk in delov olupljenih gum nisem videl nikjer v življenju. Potem so tu še brezdomci, ki jih je ogromno in si na nekaterih mostovih postavijo svoje šotore in na teh mestih se rodi praktično malo naselje ljudi, ki jim pomagati noče nihče več.
Los Angeles ima svoje minuse, a pridejo trenutki, ko ostaneš brez besed in samo uživaš v razgledu.
Zato je pravilna teza, da se v Ameriki ne cedita med in mleko in večkrat sem začutil domotožje po naši mali deželi, ki je neprimerljivo bolj čista in v kateri lahko odprem pipo in si brez skrbi natočim kozarec pitne vode.
A kakor so ZDA mestoma nečiste in se ne počutijo varne, vsake toliko naletiš na magične razglede in kraje, ki te resnično očarajo in vzamejo sapo. Tamkaj najdeš stvari, ki ne obstajajo nikjer na svetu in si jih boš zapomnil za celo življenje – pa naj so to veliki trenutki, kot je panoramski razgled celotnega mesta Los Angeles ali pa majhni kot je gledanje avtomobilov na avtocesti, kjer se vsi požvižgajo na omejitve in se okoli peljejo z mini dirkalniki. Vsekakor je to izkušnja, ki bi jo priporočil vsakemu in jo že zdaj ponosno obnavljam vsakemu prijatelju, ki ima 5 minut časa in je dovolj zapomljiva, da jo bom enkrat v prihodnosti razlagal tudi svojim potomcem.
Obdobje 2. svetovne vojne je hudo privlačno za ustvarjalce prvoosebnih streljačin in strategij, medtem ko so pri obnovi 1. svetovne vojne malce zatakne in jo v igričarski podobi vidimo bolj redko. Obstajajo sicer izjeme in ena od teh bo igra Last Train Home, ki bi jo lahko označili za strategijo, le da ima tale tukaj malce bolj unikaten zaplet.
Spremljali bomo potovanje češkoslovaške legije, ki se je borila proti Leninovim boljševikom ob izteku 1. svetovne vojne. V igri bomo spremljali odred hudo utrujenih vojakov, ki bodo poskušali pospremiti vlak iz Sibirije, vendar pa bodo na poti naleteli na cel kup ovir, ki jih bo treba najprej očistiti, preden se bo karavana vagonov lahko premaknila nazaj domov.
Ta vlak je naša nekakšna baza, ki jo bo treba ves čas nadgrajevati in na njo paziti, saj je edina, ki nam omogoča preživetje med neusmiljenimi elementi. Vsak vagon bo služil svojemu namenu in medtem ko bomo v enem našli kuhinjo, bomo že v sosednjem prekatu našli delavnico, ki skrbi za zalogo streliva. Last Train Home bo tako vseboval menedžerski del v katerem bo treba skrbeti za naše preživetje in igra v tem pogledu spomni na preživetveno strategijo Frostpunk.
Drugi del igranja pa se bo tikal boja, saj ko bomo naleteli na ovire bo treba zapustiti zavetje varnega doma, prijeti za orožje in se odpraviti streljati. Ta del igre spomni na Company of Heroes, tako da bomo na voljo imeli omejeno zalogo enot, ki jih bo treba pametno razpostaviti po bojišču ter preko streljanja in metanja granat pripeljati do cilja. Enote bodo hudo dragocene, zato nas bo vsaka smrt drago stala, da pa bodo vojaki bolj odporni na sovražno municijo bo skrbel sistem nadgradenj.
Grafično je zadeva videti presenetljivo dobro, razvijalec Ashborne Games pa je nekaj situacij in misij potegnil iz resnične zgodovine, vmesne sekvence pa bodo povezovali igralci iz mesa in kosti. Splošno gledano je vse skupaj videti dobro režirano, zato ima Last Train Home kar nekaj potenciala.
Datum izida je načrtovan a za 2023, a zaenkrat še nimamo točnega meseca, zato za posodobitve spremljajte uradno Steamovo stran.
Po sorazmernem zatišju, ko sta Sony in Microsoft prejšnji mesec predstavila svoje prihajajoče naslove se zdaj počasi približujemo novim napovednikom in razkritjem še nenajavljenih projektov. Že nocoj ob 21.00 bo svojo obsežno konferenco predstavil THQ Nordic, nakar bomo v zadnjem tednu avgusta spremljali še prireditev Gamescom.
THQ Nordic je ogromen založnik, ki pod samo drži kar nekaj franšiz, te pa morda niso svetovne prodajne uspešnice, a so pri srcu ravno nam Evropejcem. THQ je v preteklosti pokupil kar nekaj licenc, ki so nabirale prah in se nato spravil delati predelave ali pa povsem nove vnose znotraj nekoliko pozabljenih franšiz.
Eno najbolj pričakovanih razkritij se zagotovo tiče predelave legendarne igre Gothic, ki nastaja izpod frišnega studia Alkimia Interactive in je zdaj v razvoju že kar nekaj let. Predelava je sicer leta nazaj dobila kratki demo, a ta je bil zaradi slabega odziva povsem zavržen, razvijalec pa je nato delo začel povsem na novo. Prenovljeni Gothic je prejel že en napovednik, a vsi zdaj potrpežljivo čakamo na prikaz igranja in morebiten datum izida.
Nekaj pozornosti bo ukradla tudi grozljivka Alone in the Dark, ki je prav tako predelava, le da je ta pokazala že kar nekaj igranja, izid pa se bo zgodil že 25. oktobra, kar bo ravno prav za vzdušno praznovanje Noči čarovnic.
Skoraj zagotovo bomo izvedeli več tudi o igri Outcast 2. Gre za nadaljevanje ene prvih iger znotraj odprtega sveta, ki smo ga prvič igrali leta 1999, prvi del pa je nato izpod založnika Nacona prejel tudi predelavo Outcast – Second Contact. Outcast 2 – A New Beginning je svoj prvi in hkrati edini napovednik prejel eno leto nazaj in v tem času se je zagotovo nabralo kar nekaj materiala za tlačenje v napovednik.
Seveda pa je tule tudi cel kup naslovov, ki še niso bili napovedani, a pri igralcih gori upanje, da bodo prav nocoj doživeli svoje premiere. Med temi prednjači nov del serije Darksiders, saj je ta zadnji del Genesis dobila leta 2020, tisto pravo mesnato poglavje pa je bila igra Darksiders 3 iz leta 2018, ki še vedno čaka na nadaljevanje. Razvijalec Gunfire Games, ki je spočel tretji del, je nedavno izdal hudo popularni Remnant 2, a morda je v tem času delal tudi na uradnem četrtem delu serije Darksiders.
Prenos v živo se bo odvil nocoj ob 21.00, spremljali pa ga boste lahko na uradni strani, YouTubu ali pa Twitchu.
Eden bolj žalostnih trenutkov mojega najstništva je bil trenutek, ko sem spoznal, da Ali G ni resnična oseba, ampak samo persona, ki si jo je izmislil angleški komik Sacha Baron Cohen.
Ali G se je prvič pojavil na britanski skeč oddaji The 11 O’Clock Show in je bil tako zabaven, da je kasneje dobil svojo lastno serijo The Ali G Show, to pa smo v Sloveniji gledali praktično vsi. Zabavna oddaja s skeči in intervjuji s slavnimi je dobila tri sezone, gledalci pa smo uživali v črnem humorju Ali G-ja, ki je bil slaven zaradi svojih oblačil, kupa prstanov in slengovskega jamajškega narečja.
Vprašanje ostaja, kako bi bil Ali G sprejet v današnji kulturni klimi, saj so lik že takrat nekateri označevali za rasističnega, vendar pa teh opazk takrat nihče ni jemal preveč resno, saj smo poleg serije Ali G Show dobili tudi film Ali G Indahouse, ta pa je vseboval eno slavno sceno v kateri carinik eni manj nališpani ženski v obraz zabriše, da naj se vrne v Slovenijo.
Kako bi se Ali G spopadel z današnjo kulturo pa nam morda ne bo treba več dolgo ugibati. Spletna stran Variety namreč poroča, da naj bi Sacha Baron Cohen resno razmišljal o ponovni oživitvi tega kontroverznega lika. Ali G naj bi se pojavil v novi seriji stand upov, a viri pravijo, da ni za pričakovati novega filma, saj se Cohen striktno drži pravil stavke, ki jo trenutno izvajajo Hollywoodski igralci.
Cohen je v preteklosti že oživel nekaj svojih najbolj znanih person. V ponovno življenje je spravil Brünota Geharda, nazadnje pa smo gledali prenovljenega Borata v filmu Borat: Učenje o ameriška kultura za krasna narod kazahstanski. Tudi Ali G se je enkrat že pojavil po svoji upokojitvi, saj ga je Cohen odigral leta 2021 na standup nastopu znotraj Avstralije, a je bila stvar popolno presenečenje, ki ga ni nihče posnel.
Na včerajšnji vsakoletni prireditvi QuakeCon se je zgodilo ravno to, kar smo že nekaj dni nazaj ugibali. Namreč napovedana je bila uradna predelave igre Quake 2, ki jo je id Software na trg poslal leta 1997 in takrat znova potrdil, da so eni od najboljših razvijalcev prvoosebnih streljank.
Quake 2 je sicer že prejel manjšo nadgradnjo, ko mu je NVIDIA dodala ray tracing osvetljevanje, a uradna predelava iz strani Bethesde je veliko bolj impresivna. Ne da smo samo dobili originalno igro, ki zdaj podpira višje ločljivosti in se ponaša z boljšo osvetlitvijo in teksturami, ampak je razvijalec MachineGames, ki ga poznamo po novih Wolfensteinih, tako kot pri predelavi prvega Quaka, tudi tule dodal cel kup nove vsebine in to v podobi kar 28 povsem svežih stopenj. Prištejte k temu originalno kampanjo in oba dodatka The Reckoning in Ground Zero in imate pred sabo resnično veliko starošolskega prvoosebnega streljanja.
A z novostmi se tu še nismo ustavili. Pri razvoju je pomagal tudi razvijalec Nightdive Studios, avtor predelave System Shocka, ki je pomagal pri kreiranju novega dodatka Call of the Machine, dobili pa smo tudi možnost igranja na razdeljenem zaslonu, podporo za mode in kontrolerje, boljšo umetno inteligenco botov ter prenovljeno večigralstvo, ki omogoča konzolnim in PC igralcem streljanje na istih strežnikih.
Vse te dobrote stanejo 9,99 €, a če si lastite original potem je nadgradnja za vas povsem brezplačna, igro pa najdemo tudi znotraj storitve Game Pass. Skratka to je resnično veliko vsebine, ki je praktično zastonj in ob tem nedavna najava predelave Red Dead Redemptiona za 50 € izpade še toliko bolj revno.
Marca letos je filmski, televizijski in igričarski svet pretresla novica o smrti igralca Lanca Reddicka, ki se je od nas nepričakovano poslovil v svojem 60. letu. Njegova smrt je pustila v zraku kar nekaj projektov, saj je bil Lance izjemno dejaven na vseh področjih in je igral pomembno vlogo v nekaterih igričarskih franšizah. V seriji Horizon je nastopal kot skrivnostni Sylens, v igri Destiny 2 pa je prevzel vlogo Commanderja Zavale, ki smo ga spremljali od originalne kampanje dalje in se je pojavil tudi v praktično vseh razširitvah. Po smrti igralca se je tako veliko oboževalcev spraševalo, ali bo razvijalec Bungie Zavalo izpisal iz igre ven ali pa zanj našel zamenjavo.
An important update on the future of Commander Zavala's journey:
No, Bungie ima očitno za Zavalo še kar nekaj načrtov, zato so včeraj najavili, da se od lika še ne bomo poslovili, a da ga bo v novi razširitvi The Final Shape zvočno upodobil drug igralec. To je uradno postal Keith David, ki je v svoji karieri prav tako že odigral nekaj pomembnih filmskih vlog, saj smo ga srečali v grozljivki Tisto in vojaški drami Vod smrti, preizkusil pa se je tudi glasovni igralec. Z razvijalcem Bungijem je že sodeloval pri ustvarjanju Halo iger, kjer je nastopal kot Arbiter, njegova morda najbolj slavna igričarska vloga pa se je pojavila znotraj iger Mass Effect, v katerih je nastopal kot kapitan Anderson, ki je skozi napredovanje zgodbe postal admiral.
Keith je odlična zamenjava za Lanca, saj ima tudi on instantno prepoznavne glasilke, ki so za Zavalo tako pomembne. Keith je v izjavi dodal, da je počaščen, da je bil izbran za nadaljevanje dela, ki ga je do sedaj spočel Lance Reddick in da upa, da bo v lik Zavale lahko vnesel takšno integriteto kot je to uspelo njegovemu predhodniku.
Upamo, da bo Keith lahko še dolgo nastopal v tej vlogi, a tudi on ni več tako mlad, saj jih danes šteje že 68. Bungie pravi, da bodo pretekle glasovne vrstice, ki jih je posnel še Reddick ostale v igri, Keitha pa bomo slišali v razširitvi The Final Shape, ki izide februarja 2024, a že 22. avgusta bo Bungie spočel daljši prenos v živo, ki bo dorekel nekaj novih podrobnosti tega dodatka.
Ko je Netflix napovedal pogumno potezo preprečevanja delitve gesla med uporabniki izven domačega doma ga marsikakšen gledalec označil za norega, spletni forumi pa so napovedovali propad servisa, ki je danes nagneten na trg, kjer se vsak od večjih filmskih in televizijskih založnikov praktično tepe za uporabnike. A ta Netflixova poteza se je na koncu izkazala za dobičkonosno, saj je pretočni gigant najavil, da so zaradi te poteze pridobili 6 milijonov novih naročnikov, ki so si do takrat račune sposojali od prijateljev in za ogled vsebine niso plačali ničesar.
Vsakemu analitiku je takoj postalo jasno, kaj ta priliv uporabnikov pomeni za trg pretočnih servisov. Ne samo, da Netflix odločitve glede deljenje gesel ne bo spremenil, ampak bodo njegovemu zgledu sledili tudi ostali pretočni servisi. Prvi med njimi se je oglasil Disney, čigar direktor Bob Iger je v včerajšnjem finančnem poročilu razkril kar nekaj neprijetnih novic, ki bodo najprej usekale Američane.
Disney+ se bo v manj kot letu dni v ZDA že drugič podražil in to ne za nezanemarljivo vsoto. Decembra je pri Američanih naročnina skočila na 10,99 $ mesečno, po novem pa bo od 13. oktobra za njo treba plačati 13,99 $. Pri tem je treba opomniti, da Američani, za razliko od nas, ponudbe pretočnih servisov Disney+ in Hulu nimajo združenih pod isto streho. Hulu, ki drži bolj odraslo vsebino, obstaja kot ločena aplikacija in ta se bo pri Američanih podražila in to na kar 17,99 $, tako da je treba paket obeh plačati naravnost noro ceno, a k sreči obstajajo tudi paketi Duo Premium, ki po novem stanejo 19,99 $ mesečno.
Spremembe prihajajo tudi v Evropo. Sicer Iger ni napovedal dviga cen, je pa naznanil prihod nove stopnje naročnine, ki bo cenejša, a bo treba pri njej trpeti oglase. Novo stopnjo naročnine bo sprva prejelo osem evropskih držav: Nemčija, Francija, Italija, Španija, Švica, Norveška, Danska in Švedska, pri teh pa bo Disney+ z oglasi stal 5,99 €. Iger je ob tem dodal, da bodo vse te države decembra prav tako zabeležile dvig cen za stopnjo naročnine brez oglasov, vendar novih cenovnih postavk pri tem ni razkril. Čeprav Slovenija med temi državami ni omenjena, bodo samo tisti najbolj naivni mislili, da tudi pri nas ne bomo prejeli dražje naročnine, ki trenutno znaša 7,99 € mesečno, a verjetno se bo to pri nas zgodilo enkrat naslednje leto.
Iger je pri vsemu še dodal, da jih muči tudi deljenje gesel med uporabniki izven enega doma. Disney naj bi trenutno raziskoval kako najbolje implementirati blokiranje deljenje gesel med uporabniki, takšnih uporabnikov pa naj bi bilo veliko. Točnega datuma blokiranja deljenja gesel Iger ni navedel, a je dodal, da bo ta funkcija začela delovati enkrat v 2024.
Založnik Activision je pred kratkim razkril, da bomo letos novembra preigravali že tretji del prenovljene serije Modern Warfare, ki je prvič v zgodovini ne bo razvil Infinity Ward ampak Sledgehammer Games. To pa ni edina bizarnost, ki jo bomo videli v novem poglavju franšize Call of Duty, saj je Activision v daljšem blogu razkril, da bomo prvič v zgodovini med posameznima poglavjema lahko prenesli določeno vsebino znotraj večigralstva.
Do sedaj je veljalo pravilo, da si se z vsakim novim CoD-om moral posloviti od vse prej nabrane opreme, ki si jo skozi ure večigralstva odklenil za svoja orožja in v novem delu je bilo treba potovanje začeti od začetka. To ne bo veljalo za Modern Warfare 3, tako da boste igralci drugega dela v trojko prenesli vsa prej odklenjena orožja in celo kozmetične dodatke za njih. Sinhronizacija bo šla celo tako daleč, da bo trenutni napredek pri odklepanju posameznih orožij prenesen v Modern Warfare 3, tako da boste lahko brezskrbno nadaljevali svojo pot pridobivanja orožij. Vse to se bo zgodilo samodejno, seveda pa je pogoj, da si obe igri lastite na istem računu in ravno zaradi tega je Activision vse Call of Dutyje spravil pod isto streho, nakar boste samo v posebnem meniju izbrali svoj želeni naslov.
Pri prenosu odklenjene opreme obstajajo izjeme. Umanjkala bo denimo kozmetika za prevozna sredstva, ki bodo manjkala v Modern Warfare 3, prav tako pa ne boste našli skladb War Tracks, ki so se predvajale na radiih znotraj vozil.
Poleg tega bloga je Activision razkril tudi novi napovednik, ki tokrat ne pokaže samo prenovljenega logota, ampak pred kamere pripelje starega znanca Vladimirja Makarova. Tipa smo srečali v prejšnji seriji Modern Warfara in sicer se je pompozno pojavil v drugem delu, ko smo morali opraviti kontroverzno misijo “No Russian”, ta pa nas je popeljala na letališče, kjer smo morali pokositi desetine nedolžnih civilistov. Makarov je bil tako markanten tip, da ga je Activision popeljal tudi v prenovljeno serijo in mu dodal cel kup novih tetovaž.
Call of Duty Modern Warfare 3 bo svoj prvi konkretni igralni posnetek pokazal 17. avgusta znotraj igre Warzone, izid pa je napovedan za 10. november.
