Čas hitro mineva. Zdi se nam, da smo samo nekaj mesecev nazaj gledali v prvi napovednik za igro Diablo 4, ki je sicer navdušil, a se je zdel izdan samo zato, da bi razvijalec Blizzard malce pomiril svoje največje navijače, ki so v srcu še vedno nosili zamero zaradi najave mobilnega Hudičevca.
Vendar pa se je ta prvi napovednik zgodil skoraj 4 leta nazaj, kodiranje igre pa se šele zdaj približuje h koncu, razvoj pa je napredoval do te mere, da bomo lahko naslov končno preizkusili tudi sami. Blizzard je namreč najavil datume beta testiranja, ki prihajajo že čez pičel mesec.
Najprej bodo priložnost dobili vsi tisti, ki so igro že ali jo še bodo prednaročili. Ti podporniki se bodo v igranju lahko preizkusili med 17. in 19. marcem, medtem ko se bo 24. in 26. marca pripetila odprta beta, do katere bodo lahko dostopali čisto vsi, istočasno pa bo na voljo na PC-ju ter na konzolah PlayStation 4 in 5 ter Xbox One in Series S/X.
Beta bo dokaj obsežna, saj boste lahko v njej preigrali uvod v igro in celotno 1. poglavje, pri svojem klanju demonov pa boste omejeni na stopnjo 25. Sledili boste lahko glavni štorijalni niti in hkrati opravili vse stranske naloge, prednaročniki pa boste lahko ves storjeni napredek v zgodnjem testiranju prenesli tudi v odprto beto. Blizzard se sicer ni še izjasnil, kateri igralni razredi bodo med beta testiranjem sploh na voljo, vemo pa, da jih bo v polni igri pet: Barbarian, Sorceress, Druid, Rogue in Necromancer.
Več informacij glede bete bomo dobili 28. februarja, saj ima razvijalec za takrat zakoličen obsežno predstavitev v živo.
Oboževalci vesoljskih oper ste v zadnjih letih zagotovo že potipali po franšizi The Expanse, ki je svoje življenje začela kot zbirka devetih knjig izpod peresa Jamesa S. A. Coreyja, ki je v bistvu dvojec piscev Daniel Abraham in Ty Franck, oba pa sta si učne ure pisanja kalila pod očesom še bolj slavnega Georgea R.R. Martina. Knjige so med pristaši znanstvene fantastike postale tako popularne, da se je kasneje iz tega rodila televizijska serija, zdaj pa bomo to intrigantno vesolje raziskovali tudi skozi prvo videoigro.
Na njej dela nihče drug kot razvijalec Telltale Games, ki je bil dolgo nazaj sredi bankrota, a se je nekako spet pobral na noge in zdaj spet dela na novih naslovih. Njihov prvi novi projekt bo The Expanse: A Telltale Series in bo nastal v partnerstvu z razvijalcem Deck Nine, za novi igralni posnetek pa se je pred kamero usedel izvršni urednik Tyler Wilde in v skoraj 10 minutnem videu povedal marsikaj zanimivega.
V novi avanturi bomo spremljali like, ki jih še nismo srečali v knjigah ali seriji. Zasedli bomo vlogo Camine Drummer, ki se v posnetku odpravi raziskovati ladjo, ki lebdi sredi vesolja povsem brez življenja, saj so jo pred tem napadli pirati. Ta napad je bil tako brutalen, da je praktično celotna posadka ostala brez glave in zdaj srhljivo lebdi v zraku.
Glavna zanimivost te igre je zagotovo breztežnost. Telltalove igre so bile v preteklosti dokaj lesene, saj smo enostavno samo premikali like med lokacijami ter občasno kliknili na kakšen predmet. Tega se sicer ne bomo znebili niti v tej igri, saj želi razvijalec ohraniti nekaj zapuščine iz prejšnjih naslovov, kjer bo velik poudarek na zgodbi, stranskih likih in vmesnih sekvencah, a breztežnost nam omogoči nekaj igralne dinamike, ki nam bo omogočila iskanje skritih predmetov, ti pa znajo nato spremeniti naš odnos do drugih oseb. Veliko bodo štele tudi naše odločitve, ki bodo pomembno vplivale na razplet nadaljnjih dogodkov, tako da bodo tisti največji oboževalci tega vesolja skozi igro šli večkrat.
The Expanse: A Telltale Series zaenkrat še nima točnega datuma izida, a se jo pričakuje enkrat v poletju 2023.
Vsi smo se delali norca, ko je Elon Musk na Twitterju za verifikacijo računov, ki so bili nato označeni z modro in zlato kljukico, začel zaračunavati naročnino, a hkrati so se nam v srcu začeli rojevati dvomi, da bodo to potezo kmalu začeli kopirati tudi vsi ostali ponudniki družabnih omrežij.
In ta črnogledost je bila upravičena, saj je včeraj Mark Zuckberg, velecenjeni lastnik podjetja Meta, ki pod sabo drži družabni omrežji Facebook in Instagram, napovedal svojo verzijo verifikacije preko kljukic, za katero bo treba mesečno odpreti denarnico.
Zuck pravi, da je storitev Meta Verified namenjena predvsem za ustvarjalce vsebine, ki bi si želeli bolj zaščititi svoj račun. Za verifikacijo računa boste morali Meti najprej posredovati svoje osebne podatke, kot je slika vašega osebnega dokumenta, to pa naj bi moderatorjem omogočalo, da lažje pobrišejo kakšne lažne račune, ki bi se izdajali za vašo znamko. Verifikacija vam doda tudi možnost kontakta podpore, kjer vam bo pomagala živa oseba, kar je dejansko hudo koristna zadeva. Namreč ko gre kaj na Instagramu ali Facebooku narobe je razrešitev problema skoraj nemogoča, saj se preprosto ne morete dokopati do osebe, ki bi vam lahko pomagala.
Vsak mesec boste prejeli tudi 100 brezplačnih zvezdic, ki služijo kot nekakšna Metina digitalna valuta, z njo pa boste lahko ustvarjalcem puščali napitnine. Dodatno vas čakajo tudi unikatne nalepke, ki jih boste lahko uporabili v Reelsih ali Storyjih.
Vse te dobrine pa ne bodo zastonj. Za takšno verifikacijo in podporo bo treba plačati in to 11,99 $ mesečno – razen če ste uporabnik iOSa, saj tam cena znaša 14,99 $. Evropske cene še niso znane, saj bo storitev najprej zaživela v Avstraliji in Novi Zelandiji, to pa se bo zgodilo že enkrat ta teden, temu pa bodo nato sledile tudi ostale države. Tisti, ki so že imeli modro kljukico, bodo to obdržali tudi brez verifikacije, kar je seveda logično, saj so to velika imena, ki se jim Meta ne želi zameriti.
Kot vsi do sedaj že vemo bo letošnja izdaja tretje sezone serije The Witcher še zadnja, preden se ne bodo v njej zgodile korenite spremembe. Vodilno vlogo Geralta namreč zapušča igralec Henry Cavill, ki bo svoje gikovske ambicije raje udejanjil v franšizo Warhammer, njegovo mesto pa bo v 4. sezoni prevzel Liam Hemsworth.
Slednji za nadomestilo ni bil izbran naključno, saj je bil Liam že leta 2018 bil eden od favoritov za vlogo Geralta, a je na koncu moral nastop prepustiti Henryju. 4. sezona sicer še nima datuma izida, a preko tehnologije deepfake je Matthewu Anthonyju, ki je na YouTubu poznan pod imenom StryderHD, nam je že zdaj ponudil pogled v prihodnost. Skozi nekatere scene Geralta je namreč čez obrazne mimike Cavilla nalepil grimase Hemswortha in dobili smo dokaj prepričljivo predelavo, ki nam v videu ponudi tudi primerjavo originala in nadomestka.
Tehnologija sicer ni popolna, saj se v Hemsworthovem obrazu izgubi marsikakšna podrobnost in na trenutke dobimo občutek, da sliko krasi nek Instagramov filter. Prav tako se nekaj čudnega dogaja z očmi, saj Hemsworth v resničnem življenju ne škili, zaradi česar posnetek na trenutke izpade malce komično. Vseeno pa je to zanimiv vpogled v 4. sezono, ki bo zaradi odhoda Cavilla prejel tudi nekaj sprememb prvotno zamišljenega scenarija.
Ustvarjalka serije Lauren Hissrich je namreč v intervjuju za spletno stran EW povedala, da bo 3. sezona podelila Geraltu herojsko slovo. 4. sezona nam bo nato predstavila prenovljenega glavnega junaka, ki bo imel pred sabo novo nalogo, zaradi česar se zdi, da bo prihod Hemswortha serija zagnal na novo.
Upamo, da bo novi igralec s sabo prinesel tudi nekaj sveže krvi pri izdelavi. 1. sezona te Netflixove uspešnice na strani RottenTomatoes iz strani gledalcev drži oceno 90 %, medtem ko je 2. sezona padla na smešno nizkih 58 %. Kako se bo odrezala 3. sezona bomo videli enkrat poleti, saj bolj točnega datuma za zdaj še nimamo potrjenega.
Žanr kiberpank je spočel že kar nekaj filmskih in knjižnih zanimivosti, na področju iger pa na tem področju največ delamo Slovani. Poljski razvijalec CD Projekt RED je preko igre Cyberpunk 2077 pokazal, da se da iz tega žanra na področju iger iztisniti veliko, zdaj pa se mu bo na tem področju pridružil še razvijalec Red Square Games, ki prav tako prihaja iz Poljske, njihov prvi naslov SlavicPunk: Oldtimer pa nam namerava prikazati kiberpankovsko prihodnost Fužin.
Red Square Games je indie studio, tako da SlavicPunk ne bo tako visokoproračunski kot je bil Cyberpunk 2077, vendar pa prvi napovednik pokaže velike ambicije. Akcijo bomo nadzorovali iz izometričnega pogleda, odločali pa se bomo lahko med taktično skrivalnim pristopom ali strelskim navalom med katerim bomo pokali z orožji, delali prevale in se ukvarjali s sistemom “Battlehacking”, ki bo nekakšna verzija magije.
Zgodba je sicer videti klišejska: igrali bomo bivšega detektiva Yanusa, ki ga bomo lovili demoni iz njegove preteklosti, njegova nova naloga pa bo iskanje ukradenih podatkov, medtem pa mu bodo po življenju stregle ulične tolpe in krute korporacije. Morda štorija ne bo tako odveč, saj celotna avantura nastaja po knjižni predlogi Michała Gołkowskija, ki je baje na Poljskem pravi pisateljski zvezdnik.
Red Square Games je resda majhen studio, a ga sestavljajo nekateri veterani, ki so prej delali v priznanih studiih kot so Flying Wild Hog, CD Projekt RED, CI Games in Riot Games. Razvijalec dela tudi na namizni igri SibirPunk, ki se nahaja v istem vesolju kot SlavicPunk, a za to bodo naprej poskušali nabrati denarce iz strani skupnosti, kampanja pa štarta čez dva dni na platformi Gamefound.
SlavicPunk: Oldtimer izide v drugi polovici 2023 in to zaenkrat samo na Steamu.
Sony je že dlje časa prvak VR ponudbe konzolnega trga, kar v bistvu niti ni tako velik dosežek, kot se sliši na prvi posluh. Je namreč tudi edini izmed velike trojice, ki še naprej plodno dela na razvoju VR vsebine. Microsoft je sicer nekdaj imel plane, da bi se pridružil v to dirko, a je kasneje načrte opustil, Nintendo pa je ponudil neko traparijo iz kartona, ki je bila popularna kakšen teden in se je dandanes nihče sploh več ne spomni.
Tako je edini na tem področju ostal Sony, ki je leta 2016 na trg poslal prvi PS VR, zdaj pa je naslednik tik pred vrati. Mi smo našo kopijo prejeli predčasno in se v dobrem tednu testiranja prepričali, da je tole lepa nadgradnja v primerjavi z originalom, a če ste morda vmes posegli po kakšnih brezžičnih očalih tipa Meta Quest 2 ali Pico 4, potem vas morda PS VR2 ne bo tako očaral kot vse tiste, ki so pripravljeni za svojo VR zabavo denar ponuditi samo Sonyju.
Očala PS VR2 prihajajo v standardnem pakiranju, ki smo ga videli že pri pakiranju konzole PlayStation 5. Kakšnega estetičnega presenečenja pri odpiranju škatle ne boste doživeli, saj boste v paketu našli samo belo-črna očala, dva enako obarvana kontrolerja in In-Ear slušalke, ki jih priklopimo preko 3,5 mm vhoda na samih slušalkah. Pohvaliti je treba dodatna navodila, saj se je Sonyju celo dalo prevesti besedilo v slovenščino in čeprav to morda komu pomeni samo odvečni papir, je to lep znak, da imamo v naši deželi tudi uradno podporo, ki se vsaj približno trudi z oglaševanjem.
Školjkasta lupina nosi enak dizajn kot konzola PlayStation 5, tako da vas čaka dokaj unikatna zaobljena oblika, ki na sprednji strani nosi štiri zunanje kamere, te pa bodo spremljale naše rokovanje s kontrolerjema in zaznavale premikanje po prostoru. Na spodnji strani najdete režo za mikrofon, gumb za prižig očal in gumb, s katerim lahko kadarkoli vklopite funkcijo “passthrough”, ta pa vam izriše okolico v črno-beli barvi.
Očala prižgemo z gumbom na sredini, dodatni gumb ob strani pa sproži funkcijo “passthrough”.
Selitev na drugo stran nam ponudi vpogled v notranjost očal. Za udobje bo poskrbela ohlapna guma, ki mi sicer ni bila preveč všeč in mi je delovala nekam ceneno, zato bi na tem mestu preferiral kakšno gumijasto rešitev v stilu Elite traka za Meta Quest 2. Harmonikasta prevleka je k sreči odstranljiva in ni dvoma, da se bo kmalu po izidu pojavilo cel kup rešitev iz strani ločenih podjetij.
Znotraj očal nato naletimo na dve leči, kjer vsaka nudi darežljivo ločljivost 2000 x 2040. Sony je sem notri vložil največ proračuna, saj sta ekrančka tipa OLED, ki se osvežujeta pri 120 Hz, za povrh pa je podprta funkcija HDR. Tega v svetu VR očal ne vidimo pogosto, tako da vas čaka izjemno odzivna slika, z živimi barvami in tisto pravo temo, ki jo zna skupaj spraviti samo OLED. Tudi vidni kot, ki znaša 110° je bolj redkost kot pa pravilo in kar se tiče specifikacij žičnatih VR izkušenj, PS VR2 preseže tudi Valvova lastna očala Index.
Priznati moram, da z originalnimi očali PS VR nimam veliko izkušenj, a slišal sem, da si pri tistih moral za uporabo najprej namestiti kamero, ki je nato spremljala tvoje gibanje, teh zadev pa pri nasledniku ne potrebujete. Očala preko 4,5 m dolgega kabla priklopite na vhod USB-C, ki ga najdete na sprednji strani konzole PlayStation 5, nakar je treba najprej opraviti začetne nastavitve, ki jih boste spremljali na zaslonu.
Za prilagajanje IPD-ja uporabimo kolesce na vrhu, preko posebne nastavitve znotraj očal pa lahko zlahka ujamemo idealno razmerje zenic.
Najprej bo treba povezati kontrolerja, ki sta bila spočeta povsem na novo. Vsak od njiju lepo sede v roko, na vsakemu pa najdemo pet gumbov, tu pa sta še dve paličici, ki sta v igrah zaslužna za premikanje ali obračanje pogleda. S prstoma boste stiskali dva sprožilca, ki vsebujeta, tako kot je to v primeru igralnega ploščka DualSense, odpornost, kar vam bo povečalo stopnjo zatopljenosti v igralne izkušnje. Ob strani se nahaja še dodatni gumb za oprijem, z njim pa boste v igrah grabili za predmete ali pa nemara plezali po kakšnih stenah. Kontrolerja se polnita preko povezave USB-C in prineseta okoli 6 ur zabave, kar je sprejemljivo in v svetu VR zabave boste tako ali tako med igranjem naredili več premorov in med tem časom lahko poskrbite tudi za polnjenje akumulatorjev. Reži za polnjenje sta postavljeni nekam nerodno, a Sony bo prodajal tudi namensko polnilno postajo, na katero boste igralna ploščka enostavno odložili, brez da bi pred tem morali iskati kabla.
Oba kontrolerja lepo sedeta v roke in zdržita nekje 6 ur uporabe, preden ju je treba priklopiti na novo polnjenje.
Nato nastopi trenutek, ko si nataknete sama očala. S pritiskom gumba na zadnji strani očala razširite, gumb pa lahko nato zavrtite in si tako očala bolje pritrdite na glavo. Na sprednji strani očal boste našli še en gumb, s tem pa lahko sprednji del oddaljite ali približate ter tako bolje poskrbite za udobje. Za razliko od kakšnega Questa 2, je prilagajanje očal dokaj zamudno. Velik del krivde tule nosi dejstvo, da sprednjega dela ne morete prilagajati navzgor in navzdol, kar je pri brezžični konkurenci postal že standard. Težave se potem nadaljujejo pri prilagajanju IPD-ja, torej razmerja med zenicami. PS VR 2 za prilagajanje IPD-ja ponudi programsko rešitev, saj lahko znotraj očal lovimo naši zenici v dve odprtini, to pa počnemo preko fizičnega kolesca, dokler ne najdemo tiste sladke točke, ki izvrže idealno sliko. Problem je, da pri premikanju leč dejansko začnemo ščipati nos in na njem začutimo trdno plastiko, kar je presneto neprijeten občutek. Skozi nekaj dodatnega prilagajanja mi je vendarle uspelo ujeti neko ravnotežje udobja in dobre slike, a tista sladka točka je izjemno občutljiva, tako da se mi je med igranjem večkrat pripetilo, da sem jo izgubil, nakar sem gledal v megleno sliko, vse dokler si nisem očal spet popravil.
Za prilagajanje očal uporabimo pritisljivo kolesce na zadnji strani in gumb na samih očalih.
Sony sicer pravi, da je PS VR2 dovolj prostoren, da lahko vanj skočimo tudi z nošnjo korekcijskih očal. A to ni pametna poteza, saj boste vedno tvegali, da preko stekel spraskate leči, ker pa sprednjega dela ni moč premikati gor in dol boste na spodnjem delu vedno imeli nekaj prepustnosti svetlobe.
Preden se vržemo v igranje je treba poskrbeti še za zvok. Tega boste poslušali preko priloženih In-Ear slušalk, ki jih elegantno pripnemo na zadnji del očal in nato priklopimo v 3,5 mm vhod, seveda pa lahko uporabite tudi kakšne brezžične Bluetooth slušalke, ki podpirajo povezavo na PlayStation 5.
In nato se lahko začne akcija, ki je bila med našim testiranjem nekam ubožna. Sony nam je sicer podaril kodo za igro Horizon Call of the Mountain, a kakšne druge igre nismo dobili. Pričakovali smo, da bomo ob zagonu iger Gran Turismo 7 in Resident Evil Village konzola samodejno preklopila v VR pogled, a to se ni zgodilo. Razvijalec bo namreč posodobitve za te naslove izdal šele čez nekaj dni, tako da smo se pri igranju lahko zabavali izključno v igri Call of the Mountain.
Leči sta odlični: OLED pri visoki ločljivosti in osveževanju je zagotovo glavni razlog za visoko ceno.
Vtise o tej lahko pogledate v ločeni recenziji, tule pa lahko zapišemo, da je igranje potekalo brez kakšnih tehničnih težav. Pomembno je, da pri igranju nahajate v dobro osvetljenem prostoru, saj bodo drugače kamere težje zaznale vaš položaj rok. Kontrolerja se lepo treseta, napredni učinki DualSense pa so bili vgrajeni tudi v sama očala, kar pri igranju priskrbi nekaj zapomljivih trenutkov.
Omeniti je treba tudi funkcijo sledenja očem, ki je šele v zadnjem letu postala standardni spremljevalec VR očal višjega ranga. Zadeva se tule obnese odlično in smo jo lahko dejavno preizkusili v začetni nastavitvi in znotraj igre Horizon Call of the Mountain, a zdi se nam, da še nismo videli, kaj vse zmore ta tehnologija in bo verjetno svoje polne kapacitete pokazala v kakšnem naslednjem, večjem naslovu.
Kljub temu, da nismo imeli priložnosti testiranja pravih VR naslovov, se lahko pozabavamo v navadni 2D izkušnji. Nekoliko sem sicer razočaran, da Sony ni ob očalih pridodal kakšnega brezplačnega VR naslova, ki bi nazorno pokazal vse prednosti tega sistema. Navsezadnje je nekaj takšnega že naredil za samo konzolo PlayStation 5, medtem ko tule dobimo prazen nič. Morda sem malce zahteven, a pričakoval sem tudi namensko prirejen uporabniški vmesnik, ki bi bil oblikovan specifično za VR, a tule dobimo samo domači zaslon, ki je identičen tistemu za PlayStation 5, le da tule lebdi v zraku, obkrožen s temino.
PS VR2 ima tudi podprto funkcijo sledenja očem, ki bo VR igre zagotovo hudo popestrila.
Temu zaslonu Sony pravi “Cinematic Mode” in z malce domišljije bi to lahko imenovali za virtualni televizor, ki mu lahko prilagodimo velikost in na njem igramo čisto vse igre, ki so na voljo za konzolo PS5. Izkušnja sicer ne bo tako dobra, kot na kakšnem pravem kakovostnem televizorju, a sliko boste gledali s podprtim HDR-jem in pri 120 Hz, kar ni slabo. PS VR2 preko tega postanejo tudi nekoliko prenosljiva očala, saj jih morate vedno imeti priklopljena na konzolo, a ta mora biti na televizor priklopljena samo pri začetni nastavitvi, nato pa lahko konzolo in očala preselite kamorkoli in navadne naslove igrate znotraj očal. Le pozorni bodite, da s sabo odnesete tudi kontroler DualSense, saj navadne igre VR krmilnikov ne bodo zaznale.
Očala PS VR2 so tako presneto zanimiv izdelek, ki bodo živela ali umrla glede na kakovost iger, ki jih bo zanj spočel Sony. Res je, da zadeva ni poceni in da brezžični prvak Meta Quest 2 ponuja samostojno igranje ali pa priklop na PC, zraven pa ponuja še kup drugih aplikacij, ki niso vezane samo na igranje.
Ko enkrat najdeš udobno točko nošnje, potem je izkušnja odlična, a zna trajati, preden zadevo namestite tako, kot vam paše – še posebej to velja za vse tiste z očali.
A po drugi strani je zdaj Sony edini, ki bo preko očal PS VR2 dostavljal resnične, AAA igralne izkušnje, saj je tudi VR igranje na PC-jih praktično pod rušo. Škoda je sicer, da PS VR2 ne deluje na PC-ju in dvomimo, da bo to sploh kdaj mogoče, saj želi Sony preko teh očal ustvariti svoj ekosistem, kjer bi služili od prodaje ekskluzivnih iger na domači konzoli. A če res drži njihova obljuba, da je za PS VR2 v izdelavi več kot 100 iger, potem lastnike teh očal čaka svetla prihodnost. Težko pa je trenutno opravičiti izdatek 600 evrov za en polnopravni naslov in kupček predelav, ki že obstajajo drugje in med katerimi najbolj navdušuje brezplačna nadgradnja za Gran Turismo 7. Tiste res polne vtise bomo lahko podali šele nekje proti koncu leta, ko bodo imela ta očala, vsaj tako upamo, veliko bolj raznovrstno in vznemirljivo ponudbo iger.
Huaweieve nove prave stereo brezžične slušalke FreeBuds 5i so posebne, saj toliko funkcij in tolikšno kakovost redko vidimo v izdelku za manj kot sto evrov.
Odločitev, katere brezžične slušalke kupiti, še zdaleč ni preprosta. Prepričati se morate, da so udobne, da ne izpadajo iz ušes, da nudijo, kar potrebujete, zahtevate in želite ter da ne bodo po nepotrebnem izpraznile denarnice. To je obenem največja prednost brezžičnih slušalk Huawei FreeBuds 5i, ki so kot zadnje obogatile bogato ponudbo serije FreeBuds, v kateri bo vsakdo zase našel popoln model. V nadaljevanju vam predstavljamo deset dejstev, sladkih skrivnosti, v katerih še posebej izstopajo in zaradi katerih boste s težavo našli podobne v ponudbah drugih izdelovalcev.
Prave brezžične stereo slušalke (TWS) Huawei FreeBuds 5i v razredu cenovno prijaznejših prinašajo tehnologije in funkcije do zdaj rezervirane za vsaj še enkrat dražje naprave. Obenem jih odlikuje izreden dizajn in estetika, zaradi česar bodo po njih posegali predvsem mladi. Zdaj pa k dejstvom, ki jih kažejo v nadvse zanimivi luči.
Sodijo med lažje slušalke, saj posamezni ušesni čepek tehta le 4,9 grama. Po zaslugi lahkotnosti, za 7 milimetrov krajše paličice (nova dolžina 29 mm) in izrednega oblikovanja lepo sedejo v uho, iz njega ne izpadajo in so udobne tudi za večurno uporabo.
Navdih za obliko čepka in polnilno ohišje so oblikovalci našli v obliki vulkanskih skal na islandskih črnih plažah. Na voljo so v otoško modri, megleno črni in keramično beli barvi.
Življenjska doba sodi med pomembnejše lastnosti vseh sodobnih pametnih nosljivih naprav. Nove slušalke nudijo do 6 ur predvajanja z vključenim aktivnim odpravljanjem hrupa (brez do 10 ur). Za dodatnih 18 ur (do 28 ur) pa poskrbi baterija v polnilnem ohišju.
Ohišje nudi povečano odpornost na zunanje vplive po standardu IP54, zato boste slušalke zlahka uporabljali v vseh razmerah in ob vseh priložnostih.
10-milimetrski zvočni gonilnik s polimerno membrano zvok reproducira na frekvenčnem območju med 20 in 40.000 Hz. Še enkrat širšem kot večina slušalk v cenovnem razredu pod 100 evrov.
Zmogljiva hibridna tehnologija z dvema mikrofonoma v čepku v načinu zelo visokega aktivnega odpravljanja hrupa, hrup zaduši za 42 decibelov. Polega tega sta na voljo še splošni in udobni način odpravljanja hrupa.
Slušalke Huawei FreeBuds 5i so opremljene z dvojnim prilagodljivim algoritmom izenačevalnika zvoka (EQ). Ta zazna strukturo sluhovoda in način nošenja ušesnih čepkov ter temu primerno optimizira zvok v vseh frekvenčnih območjih za dosledno slušno izkušnjo.
Zagotovljena je podpora za kodek zvoka visoke razločljivosti LDAC ob najvišji hitrosti brezžičnega prenosa digitalnega signala 990 kilobitov na sekundo ob 96-kiloherčnem vzorčenju in 24-bitni globini.
Omogočeno je upravljanje preko na dotik občutljive površine na ohišju čepka. Zaradi tega so slušalke preproste za uporabo, saj ni treba za vsako spremembo zagnati sicer odlične aplikacije AI Life.
Slušalke Huawei FreeBuds 5i podpirajo sočasno povezavo z dvema napravama, ne glede na njun operacijski sistem (Android, Windows ali iOS) in brezhibno preklapljanje. Seveda se bodo najbolje počutile povezane s pametnimi telefoni Huawei, kot je vodilni model Huawei Mate 50 Pro ali modela srednjega razreda Huawei nova 10 ali Huawein nova 10SE. Ravno tako jih lahko povežete z vrhunskimi pametnimi urami, kot sta Huawei Watch GT 3 Pro ali cenovno dostopnejša Huawei Watch GT 3 SE.
Slušalke Huawei FreeBuds 5i, ki so za 99 evrov na voljo od februarja, odlikujejo vrhunske zvočne tehnologije, neponovljiva estetika, bogat nabor funkcij, odlične možnosti povezovanja in dolga življenjska doba baterije. To so hkrati tudi glavni razlogi, zakaj jih morate imeti in zakaj trdimo, da predstavljajo izredno dober nakup!
Tehnologija VR očal je pošteno napredovala od svojih začetkov, ko sta ledino orala HTC Vive in Oculus Rift. Dandanes ne potrebuješ več zunanjih senzorjev, celega kupa kablov in odvečen je postal tudi PC, saj očala tipa Meta Quest 2 samo povezneš na glavo in že se znajdeš v prelestnem virtualnem okolju.
Ovire pa še vedno obstajajo in VR bo zares zaživel šele takrat, ko bodo očala dosegla velikost korekcijskih. Za kaj takšnega še ne obstaja tehnologija, saj je nekam treba stlačiti baterijo, a dejstvo ostaja, da so VR očala vsak dan manjša in lažja. Podjetje Bigscreen, ki je najbolj znano po svoji istoimenski programski rešitvi za skupno zabavo znotraj VR okolice, je tako pred kratkim najavilo svoja prva očala Beyond, ta pa bodo najmanjša, kar smo jih do sedaj videli v VR vodah.
Očala Beyond tehtajo samo 187 gramov, v njih pa se skriva dokaj impresivna tehnologija. Vsaka od OLED leč ponuja ločljivost 2.560 x 2.560, osvežujejo pa se pri maksimalno 90 Hz. Zaradi tehnologije tankih “pancake” leč so očala izjemno ozka in so v bistvu videti kot nekakšen futuristični smučarski vizir. Leče naj bi bile tako napredne, da bodo eliminirale zloglasni “screen door effect”, ki med piksli pusti vidne robove, vidni kot pa bo znašal 93 stopinj.
Te specifikacije so za tako majhno napravo vsekakor impresivne, a prinašajo svoje minuse. Pri Beyondu in njegovi velikosti je bilo namreč treba skleniti cel kup kompromisov, ki jih na promocijskih slikah ne vidimo.
Očala denimo ne vsebujejo kamer in baterije, zato se je treba povezati na PC preko kabla, računalnik pa mora poganjati vsaj nek štirijedrni procesor, z grafično kartico ranga RTX 2070 ali RX 5700 XT. Prav tako boste potrebovali senzorje za zaznavanje premikanja, ki jih lahko vzamete iz očal Valve Indexa. Manjkajo tudi kontrolerji, tako da bo tudi te treba vzeti iz Indexovega paketa, zvok pa boste iz očal dobili samo preko PC-ja ali pa ob nakupu posebnega traku, ki na sebi nosi slušalke in stane slabih 100 dolarjev.
Manjkajo tudi kakršnikoli gumbi ali kolesca za nastavljanje dioptrije ali za prilagajanje kakšnih drugih pritiklin. Pred nakupom Beyonda boste morali najprej skenirati svoj obraz preko telefona iPhone, polega tega pa boste morali proizvajalcu zaupati svoje podatke glede dioptrije. Rezultat so očala, ki se vam bodo prilagajale do zadnjega milimetra, a jih ne boste mogli posoditi nikomur drugemu,
Beyond je vsekakor unikaten izdelek in zanimivo bo videti, kakšen bo odziv trga. Američani lahko te dni opravijo prednaročilo, ki stane 999 $, prve enote pa bodo razposlane enkrat poleti. Evropejci bomo prišli na vrsto nekje jeseni, kakšna pa bo za nas cena pa zaenkrat še ni jasno.
PlayStation 5 ekskluziva, imenovana Returnal, ni nov fantič v vasi. Čeprav ni imela toliko pompa kot veliki naslovi kot Spider-Man, The Last of Us ali Horizon, gre za svojevrstno prestižno igro. Je hkrati vrnitev k klasičnim akcijskim arkadam, tehnična predstavitev zmožnosti sodobnih sistemov in poklon muhastim znanstvenofantastičnim romanom in filmom iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. A kar je najpomembneje, je tudi dobra igra.
Returnal, ki ga je izdal Sony in razvil (zdaj v lasti Sonyja) finski studio Housemarque, je bil ena prvih ekskluziv za PS5 in pomemben korak naprej za studio Housemarque, ki je pred tem izdajal igre v arkadnem slogu, kot sta Super Stardust HD in Resogun. Za PC predelavo je skrb prevzel Climax Studios, znan po dveh naslovih priznane grozljive franšize Silent Hill: Origins in Silent Hill: Shattered Memories. Returnal smo sicer že krili ob originalnem PS5 izidu. Takrat so se naše ugotovitve glasile, da gre za odličen in hkrati prvi AAA predstavnik rogue-lite žanra, ki vas bo kljub težavnosti vedno zvabil v svoj objem.
Razvojna ekipa: Housemarque, Climax Studios Založnik: PlayStation PC LLC Platforme: PC, PS5 Steam:Povezava Datum izida: 15. februar 2023 Cena: 59,99 €
Zvrst: Tretjeosebna streljačina
NAPOVEDNIK
Returnal je fantastična igra, vendar zagotovo ni za vsakogar. Ta pametna zgodba o časovni zanki vzame najboljše dele rogue-like naslovov, jih združi s pridihom grozljivke Alien in celotno stvar obarva z adrenalinom. Rezultat, ki sledi, je videti kot hibrid številnih zvrsti, združenih na tak način, da ustvarijo edinstveno zadovoljujočo in izzivov polno izkušnjo.
Trik igre je, da je protagonistka ujeta v časovno zanko, podobno tisti v epizodi Star Trek: The Next Generation “Vzrok in posledica”. Vsakič, ko umre, se cikel začne znova in znova se znajde spet na začetku. Toda nekaj znanja, ki ga pridobi (in zelo omejeno število drugih izboljšav), ostane iz cikla v cikel, kar ti omogoča, da zmagaš v težki bitki izčrpavanja proti raznovrstnim okoliščinam, ki vedno znova in znova privedejo do smrti.
Okolja, sovražniki in plen so (večinoma) naključni in redno se soočaš s težkimi odločitvami z jasnimi prednostmi in slabostmi okoli vsake izbire. Skupaj je zaporedij, vsako katerih odklene nadaljnji del zgodbe, šest, in do konca igre prideš, ko se uspešno prebiješ skozi vsa izmed njih. Ta zaporedja so prav tako zelo pomembna za to, kateri konec boš prejel na koncu igre.
To tvori bistvo zgodbe igre, pri čemer vsaka smrt (odvisno od tvojega napredka do te točke) prinaša nekoliko drugačno zaporedje prebliskov, ki napove, kaj se še mora zgoditi. To je pameten koncept, ki dejansko naredi smrt pomemben del izkušnje. In prav tako je dobro, ker boš umiral. In to ne malo.
Da bi preprečili zastaranje igralne zanke, je svet ustvarjen proceduralno, z različnimi vrati, ki vodijo do različnih delov različnih biomov. Na začetku se marsikaj od tega lahko zdi precej zastrašujoče in neizmerno čudaško – še posebej, ko pridejo v igro še sovražniki, ki nepopustljivo tolčejo po tvojih življenjskih točkah. Po približno nekaj urah začneš dojemati, kako se vse skupaj igra in katere posebnosti sestavljajo igro.
Upoštevati je treba tudi, da je vpleten velik element sreče. Čeprav lahko skušaš zvišati svoje možnosti preživetja preko pazljivega in preudarnega igranja, je vse skupaj še vedno precej nepredvidljivo, saj je zaporedje sob in sestava sovražnikov odvisna predvsem od sreče. Ali boš dobil tri dostojne sobe z večjo količino plena? Ali pa boš obtičal z začetno pištolo, ki bo le plaho udrihala po trdovratnejših izmed zlobnikov? Včasih je res tako, a to je le del celotne igralne zanke.
Torej pridemo do velikega slona v sobi. Ali Returnal stori dovolj, da upraviči polno AAA ceno? Glede na polarizirajoč občutek zagotovo ne bo za vsakogar. A če je nisi preizkusil na PS5, kjer je njena cena znašala kar 69.99€, je tokratna vstopnina nekoliko nižja.
Kar se tiče predelave za osebne računalnike je med igranjem na moji skromni napravi na visokih nastavitvah igra tekla z gladkimi 60 sličicami na sekundo, pri čemer so nekateri res naporni deli povzročali malo zatikanja. Za tiste z boljšimi grafičnimi karticami ne bo nobenih težav in tudi na nizki grafiki je podoba odlična, delovanje pa več kot zadovoljivo.
Za nekatere bo to igra, kjer jo bodo igrali 5-10 ur, jo odložili in se nikoli več vrnili. Za druge pa bo katarzična izkušnja počasnega izboljševanja in nizanja dobrih rezultatov, ki bodo prinesli izjemen občutek zadovoljstva, podobno kot igre, kot sta Dead Souls in Bloodborne.
Returnal je razpoloženjska, atmosferična in adrenalinsko vznemirljiva vožnja. Tako kot najbolj ekstremne vožnje v tematskem parku pa znova ne bo za vsakogar. Tisti, ki jih je izziv prevzel, pa se lahko varno pripnejo z zavedanjem, da se podajajo na drzno, brutalno in absolutno briljantno avanturo.
Razsodba
(+) Vznemirljiva igralna zanka (+) Visoka produkcija (+) Dober nadzor (+/-) Igralna zanke ne bo za vsakogar (-) Napredek zahteva precej časa
Velika igralska imena Hollywooda običajno nerada delijo nastop v enem filmu ali seriji, saj imajo rada pozornost gledalcev samo na sebi, prav tako pa jih je na enem mestu težko združiti tudi zaradi titanskega proračuna. Apple pa je nedavno pokazal, da so takšne stvari zanj odveč, saj bo nova serija Extrapolations nosila tako bogato zasedbo, da praktično vsak kader napovednika nosi obraz, ki ste ga zagotovo prepoznali že od nekje drugje.
Extrapolations se vrti okoli podnebnih sprememb in nam poskuša ponuditi vpogled v prihodnost človeštva, ki je sicer tehnološko napredovalo do te mere, da se lahko po zraku prevaža z zračnimi taksiji in je v zdravstvu izničilo raka, a je zaradi vsega onesnaženja povsem opustošilo naravo. Zrak je tako slab, da je dihanje na prostem postalo pravi napor, zato se je treba na lokalnih stojnicah vsake toliko treba zateči h kisikovi bombi, ljudje pa teh slabih standardov ne bodo sprejeli z rokami v žepih in po svetu lahko vidimo množične proteste.
Pred kamerami se bodo sukali igralci visokega kalibra kot so Forest Whitaker, Tobey Maguire, Kit Harington, Meryl Streep, Edward Norton in David Schwimmer. Napovednik nam da vedeti, da bo tole prava znanstvenofantastična poslastica, v katero je bil bilo vloženega veliko proračuna in to ne samo zaradi igralcev, ampak tudi na račun prepričljivih vizualnih efektov.
Tudi izza kamere lahko najdemo nekaj pomembnih imen. Serijo je spisal, produciral in režiral Scott Z. Burns, ki zelo rad snema takšne apokaliptične scenarije: v preteklosti je denimo poskrbel za dokumentarni film Neprijetna resnica, kjer je glavno vlogo zasedel Al Gore, leta 2011 pa je posnel film Kužna nevarnost, ki se je vrtela okoli smrtonosnega virusa, ki je cel svet zavil v paniko. Tudi ta film je takrat vseboval bogato igralsko zasedbo, tako da Scott očitno ima nekaj talenta pri upravljanju takšnega števila zvezdnikov na enem mestu.
Extrapolations izide 17. marca na pretočnem servisu Apple TV+, 1. sezona pa bo vsebovala osem epizod. Zna se zgoditi, da bo serija ostala samo pri eni sezoni, saj je Apple resda bogat, a dvomimo, da imajo tudi oni toliko denarcev, da bodo takšno zasedbo podpirali za več sezon.
Ne pomnim, da bi kdaj v zgodovini iger videl večje sovraštvo in jezo igralcev, kot pa sem mu bil priča junija 2020, ko je na svet, po dolgoletnem razvoju prispela igra The Last of Us Part 2. Tale članek bo od tu dalje vseboval nekaj kvarnikov, tako da če med tem časom še vedno niste preigrali drugega dela, potem je nemara bolje, da že zdaj pogledate stran in morda je tudi napočil že skrajni čas, da preigrate drugi del, ki je te dni znižan na samo dobrih 24 €.
Jeza igralcev je namreč letela na dejstvo, da si je Naughty Dog v nadaljevanju upal brutalno usmrtiti Joela, glavnega protagonista prvega dela in nekatere je še dodatno pogrelo dejstvo, da je usmrtitev spočela mišičasta ženska Abby. Ne samo to, razvijalec nam nato ni pustil druge možnosti, kot pa da pošten del igre preizkusimo iz Abbyjine vloge in to ravno po usmrtitvi, ko so jo igralci sovražili iz dna duše.
You can love or hate the game and share your thoughts about it. Unfortunately too many of the messages I've been getting are vile, hateful, & violent. Here are just a handful of them (feel it's important to expose.) Trigger Warning: transphobic, homophobic, anti-Semitic, etc. pic.twitter.com/uR9vpGgYQa
Nam se je to zdela zanimiva poteza, ki je v igrah do takrat še nismo izkusili in redko lahko podoživimo pripoved tudi skozi oči našega, vsaj do tistega trenutka, glavnega nasprotnika. Nekaterim pa to ni bilo po godu in nikakor se niso mogli sprijazniti s smrtjo svojega digitalnega junaka. Na spletu namreč očitno obstajajo ljudje, ki igre in like jemljejo smrtno resno, saj so ti za njih praktično resnične osebe in igričarska industrija je postala brezno sovraštva in groženj s smrtjo, ki so letele ne samo na razvijalca Naughty Dog, ampak tudi na Jocelyn Mettler, ki je Abby posodila svoj obraz in na Lauro Bailey, ki je Abby upodobila zvočno.
This isn't even scary. It's just annoying at this point. I work a fucking desk job, for god's sake. I'm sitting here trying to get work done and some idiot decides to write some crybaby shit at me. I always imagine them bawling their eyes out as they do it. It's pathetic.
Vsi vpleteni so preko Twitterja dnevno prejemali grožnje s smrtjo. Nekaj teh je podelil Neil Druckmann, šef studia Naughty Dog in napisane zadeve so naravnost nagnusne, enako pa sta trpeli tudi Laura in Jocelyn. Jeza je bila takrat tako silovita, da se še danes čutijo popotresni sunki in to je nedavno priznala tudi Jocelyn, saj ji je nekdo poslal email, ki ne želi samo njej smrti, ampak tudi njenemu potomstvu. Jocelyn je nekaj podobnega podelila že prejšnji mesec, saj dejansko nekdo na Twitterju njen obraz preko Photoshopa lepi na obraze resničnih mrtvih ljudi, a Twitterju se s tem ni zdelo nič narobe, saj takšne stvari ne kršijo njihovega pravilnika. Jocelyn sicer ni nek profesionalni model, saj je svoj obraz posodila samo za to igro, kruh pa si služi z delom na animaciji.
I'm sorry you all had to read that. I'm getting really sick of this shit.
Zna se zgoditi, da bomo vse to silno razburjenje kmalu znova doživeli, saj je televizijska serija The Last of Us že napovedala novo sezono in v njej bomo, tako kot v igri, sledili zgodbi Abby. Že zdaj se nam smili tista igralka, ki bo prevzela to vlogo, a morda bodo oboževalci televizijske serije malce bolj normalni in se bodo vzdržali podobnih nesmiselnih groženj s smrtjo.
Igro Tetris dandanes poznamo vsi, saj je tole eden od najbolj pomembnih naslovov v zgodovini igričarske industrije. Zasnova igra je namreč preprosta, a naravnost genialna: v 2D pogledu gledaš padajoče geometrične like, ki jih je treba postaviti v pravilno v ujemajočo obliko in če smo pri temu uspešni, vrsta zgrajenega spodaj izgine in pred nami je nov teren, ki ga je treba zopet zapolniti. Tetris zna tako igrati vsak in zato niti ni čudno, da je bil predelan na vse mogoče sisteme in dobil nepregledno število nadaljevanj, a bolj malo ljudi se zaveda njegove dokaj zanimive zgodovine.
To nam bo poskušal predstaviti istoimenski film, ki bo naslednji mesec prispel na pretočni servis Apple TV+, zgodba pa nas bo popeljala v leto 1984, ko sta se Sovjetska zveza in ZDA še posebej grdo gledali, na sovjetski strani pa je takrat iznajdljivi inženir Alexey Pajitnov iznašel prvo verzijo svoje zasvojljive igre, ki ji je nadel ime Tetris. Alexey na začetku sploh ni vedel, kakšen biser ima v rokah, a privlačnosti igre se ni mogel izogniti nizozemski podjetnik Henk Rogers, ki je bil nad izdelkom tako navdušen, da se je odpravil v zibelko komunizma, tam pa je poskušal pridobiti pravice za distribucijo Tetrisa po celem svetu.
Sovjetom je sicer kmalu postalo jasno, da v rokah držijo nekaj dragocenega, zaradi česar se bo v zgodbo vpletla tudi agencija KGB, vmes pa bodo posegli tudi Japonci, saj bo želel Nintendo spraviti igro na svojo prenosno ročno konzolo, znano pod preprostim imenom GameBoy.
Film Tetris je v prvem napovedniku videti odlično in na pretočnem servisu Apple TV+ ga bomo lahko gledali že od 31. marca dalje.
Film I Am Legend iz leta 2007 se ni, ne glede na svoje ime, zapisal med filmske legende, a vseeno imam nanj pozitivne spomine. Zgodba nam namreč predstavi enega od bolj unikatnih postapokaliptičnih pristopov, saj sicer resda glavno vlogo igrajo zombiji, a ti so malce nenavadni in se bojijo svetlobe. V takšnem svetu je ostal Robert Neville, ki se po opuščenem New Yorku sprehaja samo v spremljavi svojega nemškega ovčarja Sama, film pa nam tako poskuša predstaviti psihološki vidik nekoga, ki leta živi v popolni osami, medtem ko ga na vsakem koraku čaka nepredstavljiva poguba.
Film je za sabo pustil nekaj zapomljivih prizorov in iz glave se spomnim igranja golfa iz krila sodobnega vojaškega letala, sprehajanje po knjigarni, kjer si je Robert ustvaril iluzijo družbe preko okoli postavljenih izložbenih lutk in eno najbolj tragičnih smrti v filmski zgodovini, zaradi katere se nikoli nisem mogel prisiliti v ponovno gledanje.
Jaz, legenda je prejel kar nekaj kritik, a zadeva je zažigala blagajne in navrgla 585 milijonov dolarjev dobička. In zdaj je Warner Bros. prižgal zeleno luč za izdelavo nadaljevanja, ki se bo, tako kot original, zgledoval po knjižni predlogi, katero je spisal Richard Matheson. Spletna stran Deadline se je glede nastanka filma pogovorila s producentom in piscem scenarija Akivo Goldsmanom, ta pa je naravnost navdušen nad vsemi možnostmi, kamor se lahko razvije zgodba.
Štorija bo sledila dogodkom prvega dela, le da bo za iztočnico uporabila alternativni konec, v katerem Robert preživi zadnji napad okuženih. V nadaljevanju bo tako zopet glavno vlogo prevzel Will Smith, na potovanju pa se mu bo pridružil tudi igralec Michael B. Jordan, dogajanje pa se bo preselilo nekaj desetletij v prihodnost. Goldman pravi, da je trenutno obseden s serijo The Last of Us, ki ne pokaže samo postapokaliptične okolice, ampak poskuša pokazati, kako so se ljudje na njo po 30-letnem bivanju v njenih težkih pogojih. Nekaj takšnega bo poskušal prikazati tudi Jaz, legenda 2, ki je zaenkrat šele v začetni fazi razvoja, tako da bo nanj treba počakati še nekaj let.
Igra Marvel’s Midnight Suns se je na trgu odrezala tako, kot smo od nje tudi pričakovali. Prodaja ni bila ravno božanska, navkljub temu, da ima naslov v sebi zapisano besedo Marvel, razlog za slabo delovanje na blagajni pa je dvoplasten: navdušenci nad Marvelom niso ravno klicali po taktični strategiji, medtem ko oboževalci studia Firaxis, ki nam je v taki maniri prinesel dva odlična XCOMa, niso zahtevali taktične strategije s superjunaki, ampak preprosto XCOM 3.
Vendar pa je kljub temu neodobravanju z obeh strani Midnight Suns še vedno kvalitetna igra, saj je dostavila dobre strateške mehanike, ki jim je dodala primesi iger s kartami, vse skupaj pa še nadgradila s pogovarjanjem in grajenjem vezi med superjunaki, zaradi česar je naslov rahlo zadišal po franšizi Mass Effect. Nam je bila zadeva všeč, a v recenziji smo priznali, da igra ni za vsakega in cilja na specifičen tip igralcev.
Založnik Take-Two je v igro vpeljal tudi sezonsko prepustnico, ki vsake toliko ven porine kakšen nov DLC. Dodatki prihajajo v obliki frišnih herojev in januarja smo že prejeli prvega od njih, to pa je preko razširitve The Good, the Bad and the Undead postal Deadpool. 23. februarja ga bo preko DLCja Redemption nasledil še superjunak Venom, ki smo ga do sedaj v igri srečali samo v vrstah sovražnika, na strani dobrih fantov pa se bo poskusil odkupiti za svoje napake. Sezonska prepustnica bo s sabo prinesla vsaj še dva superjunaka Storm in Morbiusa, a datum izida teh še ni znan.
Če so vam te stvari slišati privlačno, a ste te dni bolj varčni z denarjem, potem imamo za vas dobro novico. Steam namreč te dni ponuja preigravanje osnovne igre, brez DLC-jev, popolnoma brezplačno. Ponudba za zastonjsko igranje se izteče v nedeljo ob 19.00, igra pa bo medtem znižana za -40 % na 35,99 €. Če se med preizkusom odločite za nakup, se bo celoten napredek prenesel tudi v polno igro, med tem časom pa bo znižana tudi sezonska prepustnica, ki vam omogoča dostop do vseh DLC-jev.
O igri Lies of P smo prvič poročali maja 2021, od takrat pa nam je razvijalec Neowiz predstavil nekaj napovednikov in pokazal nekaj igranja, vendar pa nam kakšnih konkretnih podrobnosti glede zgodbe in kako se bo zadeva igrala v praksi še ni navrgel. Že od prvega videa je jasno, da bo Lies of P nekakšen duhovni naslednik popularnega Bloodbornea, ki pa se bo dogajal v okolici izvirne pripovedi o Ostržku in njegovem ustvarjalcu Geppetteju.
No, če mi nekdo prej ne bi povedal, da se Lies of P vrti okoli Ostržka, tega iz zadnjega napovednika sam zagotovo ne bi izgotovil. Glavni junak namreč ni neka lesena lutka z velikim nosom, ampak je videti kot povsem običajen fantič, ki pa se zelo rad urno pretepa. V tretjeosebni maniri se bo treba spopasti z vrsto manjših in večjih nasprotnikov, se izmikati njihovim udarcem in vihteti svoja učinkovita orožja – pa naj bo to mahanje z ogromnim mečem, streljanje elektrike ali pa sukanje topa, ki zasede vlogo naše roke. Ob pasu bomo nosili lanterno, ki bo očitno močno čvekava in samo upamo lahko, da nam ne bo neprestano prigovarjala in ji bomo lahko preko neke nastavitve zaprli usta, kot je bilo to v primeru igre Forspoken.
Vse to silno dogajanje spremlja bučna orkestralna spremljava, ki bo še posebej izpostavljena pri obračunu s šefi in to je pač še ena zapuščina, ki jo je na razvoju igre pustil Bloodborne. Uspeh igre bo tako odvisen najbolj od boja in od tega, kako bo ta na koncu zabaven ter če se bo lahko v tem pogledu približal Bloodbornu. V preteklih letih je veliko studiev poskušalo posnemati uživantsko formulo, ki jo je preko naslovov Dark Souls, Bloodborne in Sekiro razvil FromSoftware, a vsakemu je do sedaj spodletelo. Nazadnje je to veljalo za igro Steelrising, ki je bila v nekaterih pogledih zabavna, vendar pa se ravno zaradi pomanjkljivih igralnih mehanik ne bo zapisala v zgodovino.
Lies of P je po drugi strani videti bolj kvalitetno od Steelrisinga in že samo po animacijah je jasno, da je bilo v razvoj vloženega več proračuna. Vendar pa kljub novemu napovedniku še vedno nimamo datuma izida – Neowiz že dolgo trdi, da se bomo igranja lahko lotili še letos, a mesec izida še vedno ostaja nezapisan.
Animirana serija Velma je svoje rojstvo doživela v začetku januarja, a je že takrat postala glavni kandidat za najslabši izdelek, ki ga je kakšen pretočni servis izvrgel v letu 2023. Gre namreč za odraslo predelavo slavne risanke Scooby-Doo, le da je tule poudarek samo na Velmi, ki je po novem Indijka, ostali člani detektivske ekipe Mystery Inc. pa so prav tako praktično neprepoznavni – s tem, da psa Scooby-Dooja sploh nikjer ni.
Ta popolna preobrazba klasične serije je nastala pod budnim očesom Mindy Kaling, a ta njena predelava ni ravno naletela na topel sprejem iz strani gledalcev. Po seriji so začeli pljuvati tako kritiki, kot gledalci, zato Velma trenutno na Rotten Tomatoes iz strani kritikov nosi oceno 41 %, gledalci pa so ji namenili smešnih 7 %.
Še huje jo je odnesla na IMDbju, kjer se 1. sezona ponaša z oceno 1,4/10 in si trenutno deli neslavno 4. mesto najslabše ocenjenih serij vseh časov. Ta spodnji del lestvice je rezerviran za izdelke, ki so si zaradi neke kontroverzije prislužili masovno podeljevanje nizkih ocen: najslabše ocenjen izdelek vseh časov je denimo The Pogmentary, ki je dokumentarec o nogometašu Paulu Pogbi, dno lestvice pa trenutno drži z oceno 1,1/10.
Velma je sicer resda zanič, a spet dvomimo, da si res zasluži tako nizko oceno. Če ne drugega, je vsaj animacija na neki sprejemljivi ravni, a internetna jeza je povedala svoje in marsikdo je dvomil, da bo izdelek doživel 2. sezono.
Vendar pa je HBO presenetil in spletna stran Deadline poroča, da se Velma vrača v vsaj še eno sezono, ki naj bi bila že v izdelavi. Obnova serije je presenetljiva, saj je HBO v zadnjih mesecih preklical cel kup zadev, ki so bile bolj kakovostne od Velme, a morda je HBO že na začetku naročil 2. sezoni in je zdaj prepozno, da bi jo preklical. Navsezadnje je Velma pri njih podrla rekord najbolj gledane premiere sveže risane serije na HBO Maxu, čeprav to ni ravno nek velik dosežek, saj HBO ni ravno znan po originalnih produkcijah risank.
Sony te dni dela na polni promociji konzole PlayStation 5, ki je po letih pomanjkanja končno nabrala dovolj zaloge, da si jo lahko vsak nabavi brez neke predhodne rezervacije. Reklamo so postavili celo med predvajanjem Super Bowla, a žal se ta na koncu ni izkazala za napoved neke dodatne vsebine za God of War, kakor je smo najprej predvidevali, ampak je bila samo običajen oglas, ki je želel potencialne kupce opozoriti na trenutne dobre zaloge konzole.
V skladu s tem je bila obogatena tudi ponudba naročnine PlayStation Plus. Tisti, ki si lastite najnižjo Essentials, ste se v februarju razveselili iger Evil Dead: The Game, OlliOlliWorld, Destiny 2: Beyond Light in Mafia: Definitive Edition, zdaj pa so priboljški prileteli tudi na stopnjo Extra.
Največje veselje bo zagotovo sprožila igra Horizon Forbidden West, ki si je praktično povsod prislužila visoke ocene, nove avanture z glavno junakinjo Aloy pa bomo kmalu zopet podoživeli v prvem večjem dodatku Burning Shores, ki izide že v pomladi in Sony zagotovo želi s ponudbo kakšnega igralca morda navdušiti do te mere, da bo kasneje kupil tudi razširitev.
Med izpostavitve vredno ponudbo se najde še grozljivka The Quarry. Razvijalec Supermassive Games nas je z njo popolnoma presenetil, saj smo nad njim, zaradi njegove ponudbe antologije iger The Dark Pictures že malce obupali, saj je bil vsak naslov slabši od prejšnjega, a The Quarry je bil tako trapasto zabaven, da si ga enostavno moral imeti rad.
Ko smo že pri grozljivkah, PlayStation Plus Extra bo kmalu ponujal tudi Resident Evil 7 – odličen naslov, ki je napovedal preporod te serije in od takrat dalje Resident Evil ni prejel nobenega res zanič dela, pa naj bo to polnopravno nadaljevanje Village ali pa kakšna predelava bolj zgodnjih iger.
Tu je še Outriders – ekipna tretjeosebna streljačina, ki spominja na Destiny, le da je bolj usmerjena v enoigralsko vsebino. Zadeva je imela ob izidu kar nekaj poštenih težav s strežniki, a te so bile od takrat odpravljene, razvijalec People Can Fly pa je v vmesnem času izdal še razširitev Worldslayer.
Za konec je treba še omeniti Borderlands 3, ki sicer danes šteje že 4 leta, a če vam je do zabavnega prvoosebnega streljanja, kjer lahko naberete cel kup opreme in se radi zabavate v nepregledni količini vsebine, potem se ji zagotovo splača ponuditi priložnost.
Polno ponudbo iger si lahko preberete na uradnem blogu, ponudba pa bo zaživela 21. februarja in bo na voljo vsem tistim, ki si lastite naročnine Extra in Premium.
Pred desetimi leti si ne bi niti predstavljali, da bodo mobilne igre prevladujoče v primerjavi z različicami za računalnike in igralne konzole. Danes o tem nihče več ne dvomi!
Po napovedih je industrija videoiger v letu 2022 ustvarila za 222 milijard dolarjev zaslužka, od tega kar 60 odstotkov zneska na račun prodaje in nakupov v mobilnih igrah. Zaradi tega ni nikakršno presenečenje, da celo veliki globalni založniki, kot so Electronic Arts, Take-Two Interactive ali Sony, vse več denarja vlagajo v mobilne naslove. Niso pa vlagatelji edini, ki so zaznali njihov izredni potencial. Ravno tako so ga uporabniki, ki vse pogosteje posegajo po zabavnih aplikacijah za pametne telefone. Rezultati so na dlani. Več milijard prenosov tedensko. Vas zanima, zakaj so mobilne igre prevladujoče in zakaj bodo še naprej glavna oblika zabave?
Razlog priljubljenosti sta priročnost in dostopnost
Igre za osebne računalnike in igralne konzole so še vedno izredno priljubljene, vendar imajo mobilne svojega asa v rokavu pri pridobivanju uporabnikov. Prenosljivost in dostopnost. S samo nekaj dotiki po zaslonu prenesete in naložite novo igro na pametni telefon in tablični računalnik, in že jo lahko igrate praktično kjerkoli. Tudi med vožnjo z vlakom ali med odmorom za kosilo. Ravno med takšnimi trenutki, ko se marsikdo dolgočasi in pravzaprav ne ve, kaj bi počel, je največja verjetnost, da boste v roke prijeli svojo napravo in odigrali eno ali dve partiji priljubljene mobilne igre. Nič čudnega, da so se naslovi, kot so Gardenscapes, Homescapes ali Fishdom, prebili na vrh lestvice Huaweieve uradne trgovine z mobilnimi aplikacijami AppGallery. Ravno tako velja omeniti, da sta med njenimi uporabniki priljubljeni tudi igri igranja vlog (RPG) Summoners War in Infinity Kingdom.
Dodatni razlog, ki je voda na mlin mobilnih iger, je, da so večinoma brezplačne oziroma se za prihodek zanašajo na manjša plačila v aplikaciji, s katerimi igralci izboljšajo svoje možnosti ali pridobijo drugačne koristi. V nedavnem poročilu so uporabniki razkrili, da največkrat denar porabijo za nakup valute v igri ali za predmete, s katerimi pospešijo napredek. Ker so zahtevani zneski majhni, ne predstavljajo težave mlajšim odraslim in najstnikom, ki predstavljajo levji delež v množici igralcev mobilnih iger. Da bi bilo igranje še bolj priročno in zanimivo, je Huawei v trgovini AppGallery uvedel točkovanje. Točke pridobivate z opravljanjem dejavnosti v različnih aplikacijah in jih nato koristite za pridobivanje neštetih razburljivih nagrad.
Velika skupnost za boljšo izkušnjo
Poleg tega, da so mobilne igre dostopnejše širšemu občinstvu, omogočajo ljudem različnih starostnih dob in iz različnih okolij, da se zabavi pridružijo na svojem pametnem telefonu ali tabličnem računalniku. Ekskluzivnost, ki je pogosta v primeru iger za osebne računalnike in igralne konzole, saj mora igralec najprej kupiti ustrezno napravo, je s tem v dobršni meri odpravljena. Še posebej je to opazno pri igrah simulacije (SLG), igrah igranja vlog za veliko igralcev (MMORPG) in iger bojev v areni (MOBA). Na lestvici priljubljenih v trgovini AppGallery najdete naslove State of Survival: Zombie War, Guns of Glory: The Iron Mask in Lords Mobile: Kingdom Wars, z izgrajeno močno skupnostjo igralcev in sledilcev. Hitro pa se povečuje tudi priljubljenost novejših iger, kot je na primer lani decembra prestavljena Land of Empires: Immortal.
Trgovina AppGallery je na voljo vsem, saj ni vezana samo na telefone Huawei, kot je na primer pred kratkim predstavljeni vodilni Huawei Mate 50 Pro ali izredna modela srednjega razreda Huawei nova 10 in nova 10 SE. Po zaslugi vabljivih popustov, paketov dobrodošlice in drugih ugodnosti, pogosto najde pot do naprav drugih izdelovalcev in se vse bolj uveljavlja kot pomemben vir mobilnih iger.
Bližina med mobilnimi igrami in družbenimi mediji spodbuja izgradnjo skupnosti. Preprosteje kot kadarkoli prej namreč delite videz svojega lika ali dosežen rezultat v priljubljeni igri. Večopravilnost na pametnem telefonu ni izključena. Nasprotno. Po raziskavi PocketGamer kar 80 odstotkov uporabnikov med igranjem počne še kaj drugega. Tudi to kaže na izredno priljubljenost mobilnega igranja.
Prihodnost mobilnih iger
Hiter razvoj pametnih telefonov je opaziti v izrednem napredku mobilnih iger. S hitrejšimi procesorji, učinkovitejšim hlajenjem in kakovostnejšimi zasloni, se manjša razkorak med zahtevnimi igrami za klasične in mobilne naprave. Še več napredka in predvsem nove načine igranja pa bodo omogočila omrežja pete generacije (5G), navidezna resničnost in algoritmi umetne inteligence.
Jaime Gonzalo, podpredsednik Huawei Mobile Services Europe dodaja: »Izboljšanje uporabniške izkušnje z inovacijami je bilo vedno v središču naših naporov. Obenem smo zavezani raziskovanju novih načinov, ki bodo igralcem prenesli bogatejšo in bolj prilagojeno igralno izkušnjo. Vizija presega osnove metode, kot so popusti, saj pomaga skupnostim igralcev, da se povežejo in skupaj odkrivajo naslednjo najljubšo igro. Zato pozivam vse, ki jih zanimajo mobilne igre, da raziščejo bogato ponudbo v trgovini AppGallery.«
Naslednja generacija VR očal na ekosistemu PlayStation konzol je že tik pred vrati, Sony pa nam je darežljivo odstopil en izvod očal PS VR 2 ter k temu dodal še kopijo igre Horizon Call of the Mountain. Recenzija očal pride tekom vikenda, zato vam bomo najprej predstavili Call of the Mountain, ki naj bi predstavila vse naprednosti novega VR sistema in Sony želi iz nje narediti prodajalko novih očal, kakor je to leta nazaj naredil Valve, ko je na trg poslal svojo igro Half-Life Alyx.
In rezultati so: dobri. Vsekakor je bilo v ta projekt prelitega kar nekaj proračuna, saj je tole vizualna poslastica, ki ji težko najdeš tekmeca. Vendar pa sem po igralni plati pričakoval malce drugačno avanturo, ki bi ponudila malce bolj raznolike igralne mehanike, namesto da se osredotoča samo na plezanje, ki ga vsake toliko prekine kakšen akcijski vložek.
Razvojna ekipa: Guerrilla Games Založnik: Sony Platforme: PS VR2 Nakup:PlayStation Datum izida: 22. februar 2023 Cena: 69,99 €
Igrano na: PS VR2
VIDEO RECENZIJA
Call of the Mountain je prva igra znotraj Horizon franšize, kjer se ne preizkusimo v vlogi junakinje Aloy, ampak zavzamemo škornje Ryasa, bivšega pripadnika Shadow Carje, ki je zdaj ujetnik dobrih fantov. Po spletu naključij nismo obsojeni na smrt, ampak nas raje pošljejo na ekspedicijo, ki mora zavzeti vrh gore, saj od tam na svet preži nova nevarnost.
Zaplet vsekakor ni tako enigmatičen kot je bil denimo v prvi igri Horizon Zero Dawn, niti ni Ryas tako zanimiv lik, kot je bila Aloy. Navdušenci nad Horizon svetom boste od izkušnje vseeno odnesli veliko, saj se boste pred zaslonom v polnem 3D pogledu srečali s slavnimi osebami kot je denimo Avad, pred kamere pa nam pride pomahat tudi sama Aloy, ki je od blizu videti veliko manjša kot pa v prvih dveh igrah. Aloy nas sicer samo hitro pozdravi, saj se Call of the Mountain štorijalno umešča med Zero Dawn in Forbidden West, tako da ima naša junakinja polne roke dela na prepovedanem zahodu, uganka reševanja gore pa je zato prepuščena nam.
Pred kamere stopi tudi Aloy, a nam samo ponudi nekaj kratkih nasvetov, saj njo čaka neka druga avantura.
In to goro bi lahko označil za glavnega junaka te avanture, saj boste večino igranja doživeli preko plezanja. Priznati moram, da sem glede na napovednike pričakoval malce drugačno izkušnjo, kjer bi bilo plezanje samo izgovor za prehod med stopnjami, a dejansko boste večino igranja preživeli med stenami, previsi in ogromnimi mrtvimi mehanskimi zvermi, vseskozi pa boste iskali oprijeme za nadaljnje prečkanje poti.
Plezanje samo sicer ni tako dolgočasno, a je dokaj fizično aktivno. Stranska gumba na kontrolerjih sta denimo zaslužna za oprijem, tako da bo treba izmenično iskati oprijeme, se sukati po vrveh in ali pa se preko kakšnega previsa zapeljati preko ziplinea. Na nekaterih mestih je treba narediti daljši skok, kar naredimo tako, da z obema rokama naenkrat spočnemo gib za odriv, dogajanje pa se takrat preklopi v upočasnjeni posnetek, kar izpade presneto impresivno. Nakar nam igra začne vpeljevati še dodatno opremo, kot sta denimo dva dodatna plezalna kladiva, ki ju je treba zapičiti v posebej prirejene stene ali pa pripomoček iz katerega lahko izstrelimo harpuno z vrvjo. Med plezanjem je treba med temi stvarmi kombinirati in nikakor se nisem mogel naveličati sekvence, kjer med skokom sežeš izza ramen za kladivi in se nato z njimi zapičiš v steno.
A kakor zna biti plezanje raznoliko, začne čez čas postati že malce tečno. Razvijalec Guerrilla Games nam je med potjo postavil nekaj obstranskih zadev, kot je denimo streljanje tarč, bojevanje z zvermi, zlaganje kamnov, iskanje odročnih skrinj in slikanje po stenah. Vendar se mi je velikokrat zgodilo, da sem kakšno stransko zadevo hitro raziskal, a nato sem zavil z očmi, saj me je čakal nov vzpon, ki zna včasih trajati tudi po dve minuti.
Stranskih misij ni, se pa lahko včasih pozabavate s slikanjem bližnjih sten.
Ko ne plezamo in dobivamo vrtoglavice, se bo treba pretepati. Naše glavno orožje je seveda lok, ki ga lahko zagrabimo izza ramena, nakar poprimemo še puščico in se spravimo v sekanje starih robotskih znancev, kot so Glinthawki, Scrapperji in vedno tečni Watcherji, naleteli pa bomo tudi na kakšno večjo zver, ki nam bo s svojim rjovenjem pretresla kosti. In to dobesedno, saj očala PS VR2 pošljejo vibracije kar preko glave, tako da Thunderjaw postane impresiven na povsem novi stopnji.
Boj sicer ni prostoročen, saj bi nam ob delanju prevalov hitro postalo slabo. Nasprotnik se zaklene na sredino bojišča, mi pa nato krožimo okoli njega. To lahko storimo preko premikanja paličice na kontrolerju, ki omogoča tudi hitri izogib kakšnemu mehanskemu kremplju, z nagibanjem telesa pa se lahko izognemo projektilom. Ta pravila veljajo za enega ali več nasprotnikov, na nas pa je, da puščice pošiljamo v primerne ranljive točke ali pa izkoristimo nasprotnikovo šibkost na določen element. Tako kot v igrah Zero Dawn in Forbidden West, lahko tudi v Call of the Mountain kovačimo ognjene in električne puščice, to pa je precej bolj zamudno opravilo, ki zahteva več korakov. V praksi to pomeni, da je kovačenje puščic smiselno samo v trenutkih tišine, saj med bojem traja čisto predolgo in medtem ko boste na puščico nameščali pero, vas bo zverina naskočila vsaj dvakrat. Takrat bo potem treba poskrbeti za obnovo zdravja, ki ga pridobivamo iz raznih jabolk in hrušk, a tudi to zahteva svoj čas.
Ko vam enkrat naproti pride Thunderjaw, se vam bodo dobesedno tresle kosti.
Uporabniški vmesnik je na splošno čisto preveč štorast. Medtem ko lahko lok zagrabimo izza ramena, je treba med raznimi orodji preklapljati preko menija, namesto da bi jih v maniri loka samo potegnili iz različnega dela telesa. Situacija se še dodatno zakomplicira, kot je treba menjavati med orožji in različnimi strelivi, saj je vse skupaj enostavno nerodno in večkrat boste pokasirali udarec, medtem ko boste razmišljali, kaj je treba pritisniti. Guerrilla Games je to nerodnost z elementi uporabniškega vmesnika pokazal že v Forbidden Westu in ta težava se je pojavila tudi tukaj.
Problem predstavlja tudi dolžina, saj je vsega skupaj konec v dobrih šestih urah, kakšnega pravega razloga za vnovično preigravanje pa niti nimamo. Horizon Call of the Mountain zase zahteva 70 €, kar me je pošteno presenetilo, saj sem glede na raznolikost igralne izkušnje in dolžino pričakoval ceno pri nekje 40 €, tako da bi cena za ponujeno definitivno morala biti nekam nižja.
Streljanje z lokom je vedno zabavno – ko bi le zraven dobili bolj priročen uporabniški vmesnik
Kar se tiče tehničnega vidika je tole izjemno lep naslov. Nekateri razgledne točke preprosto jemljejo dih in mehanske zveri so tule poustvarjene do zadnje podrobnosti, tako da si lahko pri poraženem sovragu podrobno ogledate vsak njegov vijak in vzvod ter za povrh iz njega odtujite kakšno trofejo. Nastavitve vam ponudijo veliko možnosti prilagajanje VR izkušnje, kot je denimo stopenjsko ali tekoče premikanje kamere ter izbiro igranja v sedečem ali stoječem položaju. PS VR 2 podpira tudi zaznavanje premikanja oči, kar pomeni, da lahko v dialogih izberete odgovor preprosto tako, da vanj pogledate in ga nato potrdite preko kontrolerja.
Horizon Call of the Mountain se na koncu izkaže za dokaj zabavno avanturo, a lagal bi, če ne bi rekel, da sem od tega zastavnonošnega naslova za PS VR2 pričakoval malce več. Plezanje je sicer zabavno, a včasih se mi je zazdelo, da razvijalec preko njega poskuša raztegniti igralni čas, saj neke res bistvene raznolike vsebine ni na spregled. Vseeno je tole lepa popestritev za vse navdušence nad Horizon svetom, ki so si tega vedno želeli ogledati malce bolj od blizu.
Po dolgem zamiku se Applova serija Ted Lasso, ki je gledalce naravnost očarala s svojo pozitivnostjo in dobrim izborom igralcev, vendarle vrača. Apple sicer za 3. sezono še vedno ni izdal kakšnega res obsežnega napovednika, saj smo dobili do sedaj samo eno sliko, nedavno pa nas je pričakal še dražilnik in čeprav slednji ni navrgel nobenih podrobnosti glede zgodbe, smo na koncu dobili vsaj datum izida.
3. sezona serije vsekakor ne bo dolgočasna, saj bo morala odgovoriti na marsikakšno vprašanje. Nogometna ekipa AFC Richmond je namreč končno napredovala do Premier lige, kjer jih čakajo še večji izzivi, z njimi pa se bodo nogometaši spopadli v malce drugačni postavi. Trenersko ekipo je zapustil Nate, ki se je pridružil ekipi West Ham United, ta pa spada pod lastništvo Ruperta – bivšega moža Rebecce, ki je trenutna lastnica Richmonda.
To bo zagotovo tisti glavna štorijalna nit, ki pa jo bodo podpirale še zgodbe stranskih likov. Bivši nogometaš Roy Kent bo zdaj moral nadomestiti manjkajoče mesto v trenerski ekipi Richmonda, njegovo dekle Keeley pa bo naletela na svoje osebne izzive, saj je začela kazati naklonjenost svojemu bivšemu izvoljencu Jamieju. To so samo tisti zapleti, ki jih lahko predvidimo zdaj, medtem ko so pisci v scenarij zagotovo porinili še kakšen zasuk znotraj zgodbe.
Ted Lasso se vrača 15. marca, 3. sezona pa bo s sabo prinesla 12 epizod, ki bodo izhajale tedensko, vse skupaj pa bo moč spremljati samo preko pretočnega servisa Apple TV+.
