Ne pomnim, da bi kdaj v zgodovini iger videl večje sovraštvo in jezo igralcev, kot pa sem mu bil priča junija 2020, ko je na svet, po dolgoletnem razvoju prispela igra The Last of Us Part 2. Tale članek bo od tu dalje vseboval nekaj kvarnikov, tako da če med tem časom še vedno niste preigrali drugega dela, potem je nemara bolje, da že zdaj pogledate stran in morda je tudi napočil že skrajni čas, da preigrate drugi del, ki je te dni znižan na samo dobrih 24 €.
Jeza igralcev je namreč letela na dejstvo, da si je Naughty Dog v nadaljevanju upal brutalno usmrtiti Joela, glavnega protagonista prvega dela in nekatere je še dodatno pogrelo dejstvo, da je usmrtitev spočela mišičasta ženska Abby. Ne samo to, razvijalec nam nato ni pustil druge možnosti, kot pa da pošten del igre preizkusimo iz Abbyjine vloge in to ravno po usmrtitvi, ko so jo igralci sovražili iz dna duše.
You can love or hate the game and share your thoughts about it. Unfortunately too many of the messages I've been getting are vile, hateful, & violent. Here are just a handful of them (feel it's important to expose.) Trigger Warning: transphobic, homophobic, anti-Semitic, etc. pic.twitter.com/uR9vpGgYQa
Nam se je to zdela zanimiva poteza, ki je v igrah do takrat še nismo izkusili in redko lahko podoživimo pripoved tudi skozi oči našega, vsaj do tistega trenutka, glavnega nasprotnika. Nekaterim pa to ni bilo po godu in nikakor se niso mogli sprijazniti s smrtjo svojega digitalnega junaka. Na spletu namreč očitno obstajajo ljudje, ki igre in like jemljejo smrtno resno, saj so ti za njih praktično resnične osebe in igričarska industrija je postala brezno sovraštva in groženj s smrtjo, ki so letele ne samo na razvijalca Naughty Dog, ampak tudi na Jocelyn Mettler, ki je Abby posodila svoj obraz in na Lauro Bailey, ki je Abby upodobila zvočno.
This isn't even scary. It's just annoying at this point. I work a fucking desk job, for god's sake. I'm sitting here trying to get work done and some idiot decides to write some crybaby shit at me. I always imagine them bawling their eyes out as they do it. It's pathetic.
Vsi vpleteni so preko Twitterja dnevno prejemali grožnje s smrtjo. Nekaj teh je podelil Neil Druckmann, šef studia Naughty Dog in napisane zadeve so naravnost nagnusne, enako pa sta trpeli tudi Laura in Jocelyn. Jeza je bila takrat tako silovita, da se še danes čutijo popotresni sunki in to je nedavno priznala tudi Jocelyn, saj ji je nekdo poslal email, ki ne želi samo njej smrti, ampak tudi njenemu potomstvu. Jocelyn je nekaj podobnega podelila že prejšnji mesec, saj dejansko nekdo na Twitterju njen obraz preko Photoshopa lepi na obraze resničnih mrtvih ljudi, a Twitterju se s tem ni zdelo nič narobe, saj takšne stvari ne kršijo njihovega pravilnika. Jocelyn sicer ni nek profesionalni model, saj je svoj obraz posodila samo za to igro, kruh pa si služi z delom na animaciji.
I'm sorry you all had to read that. I'm getting really sick of this shit.
Zna se zgoditi, da bomo vse to silno razburjenje kmalu znova doživeli, saj je televizijska serija The Last of Us že napovedala novo sezono in v njej bomo, tako kot v igri, sledili zgodbi Abby. Že zdaj se nam smili tista igralka, ki bo prevzela to vlogo, a morda bodo oboževalci televizijske serije malce bolj normalni in se bodo vzdržali podobnih nesmiselnih groženj s smrtjo.
Igro Tetris dandanes poznamo vsi, saj je tole eden od najbolj pomembnih naslovov v zgodovini igričarske industrije. Zasnova igra je namreč preprosta, a naravnost genialna: v 2D pogledu gledaš padajoče geometrične like, ki jih je treba postaviti v pravilno v ujemajočo obliko in če smo pri temu uspešni, vrsta zgrajenega spodaj izgine in pred nami je nov teren, ki ga je treba zopet zapolniti. Tetris zna tako igrati vsak in zato niti ni čudno, da je bil predelan na vse mogoče sisteme in dobil nepregledno število nadaljevanj, a bolj malo ljudi se zaveda njegove dokaj zanimive zgodovine.
To nam bo poskušal predstaviti istoimenski film, ki bo naslednji mesec prispel na pretočni servis Apple TV+, zgodba pa nas bo popeljala v leto 1984, ko sta se Sovjetska zveza in ZDA še posebej grdo gledali, na sovjetski strani pa je takrat iznajdljivi inženir Alexey Pajitnov iznašel prvo verzijo svoje zasvojljive igre, ki ji je nadel ime Tetris. Alexey na začetku sploh ni vedel, kakšen biser ima v rokah, a privlačnosti igre se ni mogel izogniti nizozemski podjetnik Henk Rogers, ki je bil nad izdelkom tako navdušen, da se je odpravil v zibelko komunizma, tam pa je poskušal pridobiti pravice za distribucijo Tetrisa po celem svetu.
Sovjetom je sicer kmalu postalo jasno, da v rokah držijo nekaj dragocenega, zaradi česar se bo v zgodbo vpletla tudi agencija KGB, vmes pa bodo posegli tudi Japonci, saj bo želel Nintendo spraviti igro na svojo prenosno ročno konzolo, znano pod preprostim imenom GameBoy.
Film Tetris je v prvem napovedniku videti odlično in na pretočnem servisu Apple TV+ ga bomo lahko gledali že od 31. marca dalje.
Film I Am Legend iz leta 2007 se ni, ne glede na svoje ime, zapisal med filmske legende, a vseeno imam nanj pozitivne spomine. Zgodba nam namreč predstavi enega od bolj unikatnih postapokaliptičnih pristopov, saj sicer resda glavno vlogo igrajo zombiji, a ti so malce nenavadni in se bojijo svetlobe. V takšnem svetu je ostal Robert Neville, ki se po opuščenem New Yorku sprehaja samo v spremljavi svojega nemškega ovčarja Sama, film pa nam tako poskuša predstaviti psihološki vidik nekoga, ki leta živi v popolni osami, medtem ko ga na vsakem koraku čaka nepredstavljiva poguba.
Film je za sabo pustil nekaj zapomljivih prizorov in iz glave se spomnim igranja golfa iz krila sodobnega vojaškega letala, sprehajanje po knjigarni, kjer si je Robert ustvaril iluzijo družbe preko okoli postavljenih izložbenih lutk in eno najbolj tragičnih smrti v filmski zgodovini, zaradi katere se nikoli nisem mogel prisiliti v ponovno gledanje.
Jaz, legenda je prejel kar nekaj kritik, a zadeva je zažigala blagajne in navrgla 585 milijonov dolarjev dobička. In zdaj je Warner Bros. prižgal zeleno luč za izdelavo nadaljevanja, ki se bo, tako kot original, zgledoval po knjižni predlogi, katero je spisal Richard Matheson. Spletna stran Deadline se je glede nastanka filma pogovorila s producentom in piscem scenarija Akivo Goldsmanom, ta pa je naravnost navdušen nad vsemi možnostmi, kamor se lahko razvije zgodba.
Štorija bo sledila dogodkom prvega dela, le da bo za iztočnico uporabila alternativni konec, v katerem Robert preživi zadnji napad okuženih. V nadaljevanju bo tako zopet glavno vlogo prevzel Will Smith, na potovanju pa se mu bo pridružil tudi igralec Michael B. Jordan, dogajanje pa se bo preselilo nekaj desetletij v prihodnost. Goldman pravi, da je trenutno obseden s serijo The Last of Us, ki ne pokaže samo postapokaliptične okolice, ampak poskuša pokazati, kako so se ljudje na njo po 30-letnem bivanju v njenih težkih pogojih. Nekaj takšnega bo poskušal prikazati tudi Jaz, legenda 2, ki je zaenkrat šele v začetni fazi razvoja, tako da bo nanj treba počakati še nekaj let.
Igra Marvel’s Midnight Suns se je na trgu odrezala tako, kot smo od nje tudi pričakovali. Prodaja ni bila ravno božanska, navkljub temu, da ima naslov v sebi zapisano besedo Marvel, razlog za slabo delovanje na blagajni pa je dvoplasten: navdušenci nad Marvelom niso ravno klicali po taktični strategiji, medtem ko oboževalci studia Firaxis, ki nam je v taki maniri prinesel dva odlična XCOMa, niso zahtevali taktične strategije s superjunaki, ampak preprosto XCOM 3.
Vendar pa je kljub temu neodobravanju z obeh strani Midnight Suns še vedno kvalitetna igra, saj je dostavila dobre strateške mehanike, ki jim je dodala primesi iger s kartami, vse skupaj pa še nadgradila s pogovarjanjem in grajenjem vezi med superjunaki, zaradi česar je naslov rahlo zadišal po franšizi Mass Effect. Nam je bila zadeva všeč, a v recenziji smo priznali, da igra ni za vsakega in cilja na specifičen tip igralcev.
Založnik Take-Two je v igro vpeljal tudi sezonsko prepustnico, ki vsake toliko ven porine kakšen nov DLC. Dodatki prihajajo v obliki frišnih herojev in januarja smo že prejeli prvega od njih, to pa je preko razširitve The Good, the Bad and the Undead postal Deadpool. 23. februarja ga bo preko DLCja Redemption nasledil še superjunak Venom, ki smo ga do sedaj v igri srečali samo v vrstah sovražnika, na strani dobrih fantov pa se bo poskusil odkupiti za svoje napake. Sezonska prepustnica bo s sabo prinesla vsaj še dva superjunaka Storm in Morbiusa, a datum izida teh še ni znan.
Če so vam te stvari slišati privlačno, a ste te dni bolj varčni z denarjem, potem imamo za vas dobro novico. Steam namreč te dni ponuja preigravanje osnovne igre, brez DLC-jev, popolnoma brezplačno. Ponudba za zastonjsko igranje se izteče v nedeljo ob 19.00, igra pa bo medtem znižana za -40 % na 35,99 €. Če se med preizkusom odločite za nakup, se bo celoten napredek prenesel tudi v polno igro, med tem časom pa bo znižana tudi sezonska prepustnica, ki vam omogoča dostop do vseh DLC-jev.
O igri Lies of P smo prvič poročali maja 2021, od takrat pa nam je razvijalec Neowiz predstavil nekaj napovednikov in pokazal nekaj igranja, vendar pa nam kakšnih konkretnih podrobnosti glede zgodbe in kako se bo zadeva igrala v praksi še ni navrgel. Že od prvega videa je jasno, da bo Lies of P nekakšen duhovni naslednik popularnega Bloodbornea, ki pa se bo dogajal v okolici izvirne pripovedi o Ostržku in njegovem ustvarjalcu Geppetteju.
No, če mi nekdo prej ne bi povedal, da se Lies of P vrti okoli Ostržka, tega iz zadnjega napovednika sam zagotovo ne bi izgotovil. Glavni junak namreč ni neka lesena lutka z velikim nosom, ampak je videti kot povsem običajen fantič, ki pa se zelo rad urno pretepa. V tretjeosebni maniri se bo treba spopasti z vrsto manjših in večjih nasprotnikov, se izmikati njihovim udarcem in vihteti svoja učinkovita orožja – pa naj bo to mahanje z ogromnim mečem, streljanje elektrike ali pa sukanje topa, ki zasede vlogo naše roke. Ob pasu bomo nosili lanterno, ki bo očitno močno čvekava in samo upamo lahko, da nam ne bo neprestano prigovarjala in ji bomo lahko preko neke nastavitve zaprli usta, kot je bilo to v primeru igre Forspoken.
Vse to silno dogajanje spremlja bučna orkestralna spremljava, ki bo še posebej izpostavljena pri obračunu s šefi in to je pač še ena zapuščina, ki jo je na razvoju igre pustil Bloodborne. Uspeh igre bo tako odvisen najbolj od boja in od tega, kako bo ta na koncu zabaven ter če se bo lahko v tem pogledu približal Bloodbornu. V preteklih letih je veliko studiev poskušalo posnemati uživantsko formulo, ki jo je preko naslovov Dark Souls, Bloodborne in Sekiro razvil FromSoftware, a vsakemu je do sedaj spodletelo. Nazadnje je to veljalo za igro Steelrising, ki je bila v nekaterih pogledih zabavna, vendar pa se ravno zaradi pomanjkljivih igralnih mehanik ne bo zapisala v zgodovino.
Lies of P je po drugi strani videti bolj kvalitetno od Steelrisinga in že samo po animacijah je jasno, da je bilo v razvoj vloženega več proračuna. Vendar pa kljub novemu napovedniku še vedno nimamo datuma izida – Neowiz že dolgo trdi, da se bomo igranja lahko lotili še letos, a mesec izida še vedno ostaja nezapisan.
Animirana serija Velma je svoje rojstvo doživela v začetku januarja, a je že takrat postala glavni kandidat za najslabši izdelek, ki ga je kakšen pretočni servis izvrgel v letu 2023. Gre namreč za odraslo predelavo slavne risanke Scooby-Doo, le da je tule poudarek samo na Velmi, ki je po novem Indijka, ostali člani detektivske ekipe Mystery Inc. pa so prav tako praktično neprepoznavni – s tem, da psa Scooby-Dooja sploh nikjer ni.
Ta popolna preobrazba klasične serije je nastala pod budnim očesom Mindy Kaling, a ta njena predelava ni ravno naletela na topel sprejem iz strani gledalcev. Po seriji so začeli pljuvati tako kritiki, kot gledalci, zato Velma trenutno na Rotten Tomatoes iz strani kritikov nosi oceno 41 %, gledalci pa so ji namenili smešnih 7 %.
Še huje jo je odnesla na IMDbju, kjer se 1. sezona ponaša z oceno 1,4/10 in si trenutno deli neslavno 4. mesto najslabše ocenjenih serij vseh časov. Ta spodnji del lestvice je rezerviran za izdelke, ki so si zaradi neke kontroverzije prislužili masovno podeljevanje nizkih ocen: najslabše ocenjen izdelek vseh časov je denimo The Pogmentary, ki je dokumentarec o nogometašu Paulu Pogbi, dno lestvice pa trenutno drži z oceno 1,1/10.
Velma je sicer resda zanič, a spet dvomimo, da si res zasluži tako nizko oceno. Če ne drugega, je vsaj animacija na neki sprejemljivi ravni, a internetna jeza je povedala svoje in marsikdo je dvomil, da bo izdelek doživel 2. sezono.
Vendar pa je HBO presenetil in spletna stran Deadline poroča, da se Velma vrača v vsaj še eno sezono, ki naj bi bila že v izdelavi. Obnova serije je presenetljiva, saj je HBO v zadnjih mesecih preklical cel kup zadev, ki so bile bolj kakovostne od Velme, a morda je HBO že na začetku naročil 2. sezoni in je zdaj prepozno, da bi jo preklical. Navsezadnje je Velma pri njih podrla rekord najbolj gledane premiere sveže risane serije na HBO Maxu, čeprav to ni ravno nek velik dosežek, saj HBO ni ravno znan po originalnih produkcijah risank.
Sony te dni dela na polni promociji konzole PlayStation 5, ki je po letih pomanjkanja končno nabrala dovolj zaloge, da si jo lahko vsak nabavi brez neke predhodne rezervacije. Reklamo so postavili celo med predvajanjem Super Bowla, a žal se ta na koncu ni izkazala za napoved neke dodatne vsebine za God of War, kakor je smo najprej predvidevali, ampak je bila samo običajen oglas, ki je želel potencialne kupce opozoriti na trenutne dobre zaloge konzole.
V skladu s tem je bila obogatena tudi ponudba naročnine PlayStation Plus. Tisti, ki si lastite najnižjo Essentials, ste se v februarju razveselili iger Evil Dead: The Game, OlliOlliWorld, Destiny 2: Beyond Light in Mafia: Definitive Edition, zdaj pa so priboljški prileteli tudi na stopnjo Extra.
Največje veselje bo zagotovo sprožila igra Horizon Forbidden West, ki si je praktično povsod prislužila visoke ocene, nove avanture z glavno junakinjo Aloy pa bomo kmalu zopet podoživeli v prvem večjem dodatku Burning Shores, ki izide že v pomladi in Sony zagotovo želi s ponudbo kakšnega igralca morda navdušiti do te mere, da bo kasneje kupil tudi razširitev.
Med izpostavitve vredno ponudbo se najde še grozljivka The Quarry. Razvijalec Supermassive Games nas je z njo popolnoma presenetil, saj smo nad njim, zaradi njegove ponudbe antologije iger The Dark Pictures že malce obupali, saj je bil vsak naslov slabši od prejšnjega, a The Quarry je bil tako trapasto zabaven, da si ga enostavno moral imeti rad.
Ko smo že pri grozljivkah, PlayStation Plus Extra bo kmalu ponujal tudi Resident Evil 7 – odličen naslov, ki je napovedal preporod te serije in od takrat dalje Resident Evil ni prejel nobenega res zanič dela, pa naj bo to polnopravno nadaljevanje Village ali pa kakšna predelava bolj zgodnjih iger.
Tu je še Outriders – ekipna tretjeosebna streljačina, ki spominja na Destiny, le da je bolj usmerjena v enoigralsko vsebino. Zadeva je imela ob izidu kar nekaj poštenih težav s strežniki, a te so bile od takrat odpravljene, razvijalec People Can Fly pa je v vmesnem času izdal še razširitev Worldslayer.
Za konec je treba še omeniti Borderlands 3, ki sicer danes šteje že 4 leta, a če vam je do zabavnega prvoosebnega streljanja, kjer lahko naberete cel kup opreme in se radi zabavate v nepregledni količini vsebine, potem se ji zagotovo splača ponuditi priložnost.
Polno ponudbo iger si lahko preberete na uradnem blogu, ponudba pa bo zaživela 21. februarja in bo na voljo vsem tistim, ki si lastite naročnine Extra in Premium.
Pred desetimi leti si ne bi niti predstavljali, da bodo mobilne igre prevladujoče v primerjavi z različicami za računalnike in igralne konzole. Danes o tem nihče več ne dvomi!
Po napovedih je industrija videoiger v letu 2022 ustvarila za 222 milijard dolarjev zaslužka, od tega kar 60 odstotkov zneska na račun prodaje in nakupov v mobilnih igrah. Zaradi tega ni nikakršno presenečenje, da celo veliki globalni založniki, kot so Electronic Arts, Take-Two Interactive ali Sony, vse več denarja vlagajo v mobilne naslove. Niso pa vlagatelji edini, ki so zaznali njihov izredni potencial. Ravno tako so ga uporabniki, ki vse pogosteje posegajo po zabavnih aplikacijah za pametne telefone. Rezultati so na dlani. Več milijard prenosov tedensko. Vas zanima, zakaj so mobilne igre prevladujoče in zakaj bodo še naprej glavna oblika zabave?
Razlog priljubljenosti sta priročnost in dostopnost
Igre za osebne računalnike in igralne konzole so še vedno izredno priljubljene, vendar imajo mobilne svojega asa v rokavu pri pridobivanju uporabnikov. Prenosljivost in dostopnost. S samo nekaj dotiki po zaslonu prenesete in naložite novo igro na pametni telefon in tablični računalnik, in že jo lahko igrate praktično kjerkoli. Tudi med vožnjo z vlakom ali med odmorom za kosilo. Ravno med takšnimi trenutki, ko se marsikdo dolgočasi in pravzaprav ne ve, kaj bi počel, je največja verjetnost, da boste v roke prijeli svojo napravo in odigrali eno ali dve partiji priljubljene mobilne igre. Nič čudnega, da so se naslovi, kot so Gardenscapes, Homescapes ali Fishdom, prebili na vrh lestvice Huaweieve uradne trgovine z mobilnimi aplikacijami AppGallery. Ravno tako velja omeniti, da sta med njenimi uporabniki priljubljeni tudi igri igranja vlog (RPG) Summoners War in Infinity Kingdom.
Dodatni razlog, ki je voda na mlin mobilnih iger, je, da so večinoma brezplačne oziroma se za prihodek zanašajo na manjša plačila v aplikaciji, s katerimi igralci izboljšajo svoje možnosti ali pridobijo drugačne koristi. V nedavnem poročilu so uporabniki razkrili, da največkrat denar porabijo za nakup valute v igri ali za predmete, s katerimi pospešijo napredek. Ker so zahtevani zneski majhni, ne predstavljajo težave mlajšim odraslim in najstnikom, ki predstavljajo levji delež v množici igralcev mobilnih iger. Da bi bilo igranje še bolj priročno in zanimivo, je Huawei v trgovini AppGallery uvedel točkovanje. Točke pridobivate z opravljanjem dejavnosti v različnih aplikacijah in jih nato koristite za pridobivanje neštetih razburljivih nagrad.
Velika skupnost za boljšo izkušnjo
Poleg tega, da so mobilne igre dostopnejše širšemu občinstvu, omogočajo ljudem različnih starostnih dob in iz različnih okolij, da se zabavi pridružijo na svojem pametnem telefonu ali tabličnem računalniku. Ekskluzivnost, ki je pogosta v primeru iger za osebne računalnike in igralne konzole, saj mora igralec najprej kupiti ustrezno napravo, je s tem v dobršni meri odpravljena. Še posebej je to opazno pri igrah simulacije (SLG), igrah igranja vlog za veliko igralcev (MMORPG) in iger bojev v areni (MOBA). Na lestvici priljubljenih v trgovini AppGallery najdete naslove State of Survival: Zombie War, Guns of Glory: The Iron Mask in Lords Mobile: Kingdom Wars, z izgrajeno močno skupnostjo igralcev in sledilcev. Hitro pa se povečuje tudi priljubljenost novejših iger, kot je na primer lani decembra prestavljena Land of Empires: Immortal.
Trgovina AppGallery je na voljo vsem, saj ni vezana samo na telefone Huawei, kot je na primer pred kratkim predstavljeni vodilni Huawei Mate 50 Pro ali izredna modela srednjega razreda Huawei nova 10 in nova 10 SE. Po zaslugi vabljivih popustov, paketov dobrodošlice in drugih ugodnosti, pogosto najde pot do naprav drugih izdelovalcev in se vse bolj uveljavlja kot pomemben vir mobilnih iger.
Bližina med mobilnimi igrami in družbenimi mediji spodbuja izgradnjo skupnosti. Preprosteje kot kadarkoli prej namreč delite videz svojega lika ali dosežen rezultat v priljubljeni igri. Večopravilnost na pametnem telefonu ni izključena. Nasprotno. Po raziskavi PocketGamer kar 80 odstotkov uporabnikov med igranjem počne še kaj drugega. Tudi to kaže na izredno priljubljenost mobilnega igranja.
Prihodnost mobilnih iger
Hiter razvoj pametnih telefonov je opaziti v izrednem napredku mobilnih iger. S hitrejšimi procesorji, učinkovitejšim hlajenjem in kakovostnejšimi zasloni, se manjša razkorak med zahtevnimi igrami za klasične in mobilne naprave. Še več napredka in predvsem nove načine igranja pa bodo omogočila omrežja pete generacije (5G), navidezna resničnost in algoritmi umetne inteligence.
Jaime Gonzalo, podpredsednik Huawei Mobile Services Europe dodaja: »Izboljšanje uporabniške izkušnje z inovacijami je bilo vedno v središču naših naporov. Obenem smo zavezani raziskovanju novih načinov, ki bodo igralcem prenesli bogatejšo in bolj prilagojeno igralno izkušnjo. Vizija presega osnove metode, kot so popusti, saj pomaga skupnostim igralcev, da se povežejo in skupaj odkrivajo naslednjo najljubšo igro. Zato pozivam vse, ki jih zanimajo mobilne igre, da raziščejo bogato ponudbo v trgovini AppGallery.«
Naslednja generacija VR očal na ekosistemu PlayStation konzol je že tik pred vrati, Sony pa nam je darežljivo odstopil en izvod očal PS VR 2 ter k temu dodal še kopijo igre Horizon Call of the Mountain. Recenzija očal pride tekom vikenda, zato vam bomo najprej predstavili Call of the Mountain, ki naj bi predstavila vse naprednosti novega VR sistema in Sony želi iz nje narediti prodajalko novih očal, kakor je to leta nazaj naredil Valve, ko je na trg poslal svojo igro Half-Life Alyx.
In rezultati so: dobri. Vsekakor je bilo v ta projekt prelitega kar nekaj proračuna, saj je tole vizualna poslastica, ki ji težko najdeš tekmeca. Vendar pa sem po igralni plati pričakoval malce drugačno avanturo, ki bi ponudila malce bolj raznolike igralne mehanike, namesto da se osredotoča samo na plezanje, ki ga vsake toliko prekine kakšen akcijski vložek.
Razvojna ekipa: Guerrilla Games Založnik: Sony Platforme: PS VR2 Nakup:PlayStation Datum izida: 22. februar 2023 Cena: 69,99 €
Igrano na: PS VR2
VIDEO RECENZIJA
Call of the Mountain je prva igra znotraj Horizon franšize, kjer se ne preizkusimo v vlogi junakinje Aloy, ampak zavzamemo škornje Ryasa, bivšega pripadnika Shadow Carje, ki je zdaj ujetnik dobrih fantov. Po spletu naključij nismo obsojeni na smrt, ampak nas raje pošljejo na ekspedicijo, ki mora zavzeti vrh gore, saj od tam na svet preži nova nevarnost.
Zaplet vsekakor ni tako enigmatičen kot je bil denimo v prvi igri Horizon Zero Dawn, niti ni Ryas tako zanimiv lik, kot je bila Aloy. Navdušenci nad Horizon svetom boste od izkušnje vseeno odnesli veliko, saj se boste pred zaslonom v polnem 3D pogledu srečali s slavnimi osebami kot je denimo Avad, pred kamere pa nam pride pomahat tudi sama Aloy, ki je od blizu videti veliko manjša kot pa v prvih dveh igrah. Aloy nas sicer samo hitro pozdravi, saj se Call of the Mountain štorijalno umešča med Zero Dawn in Forbidden West, tako da ima naša junakinja polne roke dela na prepovedanem zahodu, uganka reševanja gore pa je zato prepuščena nam.
Pred kamere stopi tudi Aloy, a nam samo ponudi nekaj kratkih nasvetov, saj njo čaka neka druga avantura.
In to goro bi lahko označil za glavnega junaka te avanture, saj boste večino igranja doživeli preko plezanja. Priznati moram, da sem glede na napovednike pričakoval malce drugačno izkušnjo, kjer bi bilo plezanje samo izgovor za prehod med stopnjami, a dejansko boste večino igranja preživeli med stenami, previsi in ogromnimi mrtvimi mehanskimi zvermi, vseskozi pa boste iskali oprijeme za nadaljnje prečkanje poti.
Plezanje samo sicer ni tako dolgočasno, a je dokaj fizično aktivno. Stranska gumba na kontrolerjih sta denimo zaslužna za oprijem, tako da bo treba izmenično iskati oprijeme, se sukati po vrveh in ali pa se preko kakšnega previsa zapeljati preko ziplinea. Na nekaterih mestih je treba narediti daljši skok, kar naredimo tako, da z obema rokama naenkrat spočnemo gib za odriv, dogajanje pa se takrat preklopi v upočasnjeni posnetek, kar izpade presneto impresivno. Nakar nam igra začne vpeljevati še dodatno opremo, kot sta denimo dva dodatna plezalna kladiva, ki ju je treba zapičiti v posebej prirejene stene ali pa pripomoček iz katerega lahko izstrelimo harpuno z vrvjo. Med plezanjem je treba med temi stvarmi kombinirati in nikakor se nisem mogel naveličati sekvence, kjer med skokom sežeš izza ramen za kladivi in se nato z njimi zapičiš v steno.
A kakor zna biti plezanje raznoliko, začne čez čas postati že malce tečno. Razvijalec Guerrilla Games nam je med potjo postavil nekaj obstranskih zadev, kot je denimo streljanje tarč, bojevanje z zvermi, zlaganje kamnov, iskanje odročnih skrinj in slikanje po stenah. Vendar se mi je velikokrat zgodilo, da sem kakšno stransko zadevo hitro raziskal, a nato sem zavil z očmi, saj me je čakal nov vzpon, ki zna včasih trajati tudi po dve minuti.
Stranskih misij ni, se pa lahko včasih pozabavate s slikanjem bližnjih sten.
Ko ne plezamo in dobivamo vrtoglavice, se bo treba pretepati. Naše glavno orožje je seveda lok, ki ga lahko zagrabimo izza ramena, nakar poprimemo še puščico in se spravimo v sekanje starih robotskih znancev, kot so Glinthawki, Scrapperji in vedno tečni Watcherji, naleteli pa bomo tudi na kakšno večjo zver, ki nam bo s svojim rjovenjem pretresla kosti. In to dobesedno, saj očala PS VR2 pošljejo vibracije kar preko glave, tako da Thunderjaw postane impresiven na povsem novi stopnji.
Boj sicer ni prostoročen, saj bi nam ob delanju prevalov hitro postalo slabo. Nasprotnik se zaklene na sredino bojišča, mi pa nato krožimo okoli njega. To lahko storimo preko premikanja paličice na kontrolerju, ki omogoča tudi hitri izogib kakšnemu mehanskemu kremplju, z nagibanjem telesa pa se lahko izognemo projektilom. Ta pravila veljajo za enega ali več nasprotnikov, na nas pa je, da puščice pošiljamo v primerne ranljive točke ali pa izkoristimo nasprotnikovo šibkost na določen element. Tako kot v igrah Zero Dawn in Forbidden West, lahko tudi v Call of the Mountain kovačimo ognjene in električne puščice, to pa je precej bolj zamudno opravilo, ki zahteva več korakov. V praksi to pomeni, da je kovačenje puščic smiselno samo v trenutkih tišine, saj med bojem traja čisto predolgo in medtem ko boste na puščico nameščali pero, vas bo zverina naskočila vsaj dvakrat. Takrat bo potem treba poskrbeti za obnovo zdravja, ki ga pridobivamo iz raznih jabolk in hrušk, a tudi to zahteva svoj čas.
Ko vam enkrat naproti pride Thunderjaw, se vam bodo dobesedno tresle kosti.
Uporabniški vmesnik je na splošno čisto preveč štorast. Medtem ko lahko lok zagrabimo izza ramena, je treba med raznimi orodji preklapljati preko menija, namesto da bi jih v maniri loka samo potegnili iz različnega dela telesa. Situacija se še dodatno zakomplicira, kot je treba menjavati med orožji in različnimi strelivi, saj je vse skupaj enostavno nerodno in večkrat boste pokasirali udarec, medtem ko boste razmišljali, kaj je treba pritisniti. Guerrilla Games je to nerodnost z elementi uporabniškega vmesnika pokazal že v Forbidden Westu in ta težava se je pojavila tudi tukaj.
Problem predstavlja tudi dolžina, saj je vsega skupaj konec v dobrih šestih urah, kakšnega pravega razloga za vnovično preigravanje pa niti nimamo. Horizon Call of the Mountain zase zahteva 70 €, kar me je pošteno presenetilo, saj sem glede na raznolikost igralne izkušnje in dolžino pričakoval ceno pri nekje 40 €, tako da bi cena za ponujeno definitivno morala biti nekam nižja.
Streljanje z lokom je vedno zabavno – ko bi le zraven dobili bolj priročen uporabniški vmesnik
Kar se tiče tehničnega vidika je tole izjemno lep naslov. Nekateri razgledne točke preprosto jemljejo dih in mehanske zveri so tule poustvarjene do zadnje podrobnosti, tako da si lahko pri poraženem sovragu podrobno ogledate vsak njegov vijak in vzvod ter za povrh iz njega odtujite kakšno trofejo. Nastavitve vam ponudijo veliko možnosti prilagajanje VR izkušnje, kot je denimo stopenjsko ali tekoče premikanje kamere ter izbiro igranja v sedečem ali stoječem položaju. PS VR 2 podpira tudi zaznavanje premikanja oči, kar pomeni, da lahko v dialogih izberete odgovor preprosto tako, da vanj pogledate in ga nato potrdite preko kontrolerja.
Horizon Call of the Mountain se na koncu izkaže za dokaj zabavno avanturo, a lagal bi, če ne bi rekel, da sem od tega zastavnonošnega naslova za PS VR2 pričakoval malce več. Plezanje je sicer zabavno, a včasih se mi je zazdelo, da razvijalec preko njega poskuša raztegniti igralni čas, saj neke res bistvene raznolike vsebine ni na spregled. Vseeno je tole lepa popestritev za vse navdušence nad Horizon svetom, ki so si tega vedno želeli ogledati malce bolj od blizu.
Po dolgem zamiku se Applova serija Ted Lasso, ki je gledalce naravnost očarala s svojo pozitivnostjo in dobrim izborom igralcev, vendarle vrača. Apple sicer za 3. sezono še vedno ni izdal kakšnega res obsežnega napovednika, saj smo dobili do sedaj samo eno sliko, nedavno pa nas je pričakal še dražilnik in čeprav slednji ni navrgel nobenih podrobnosti glede zgodbe, smo na koncu dobili vsaj datum izida.
3. sezona serije vsekakor ne bo dolgočasna, saj bo morala odgovoriti na marsikakšno vprašanje. Nogometna ekipa AFC Richmond je namreč končno napredovala do Premier lige, kjer jih čakajo še večji izzivi, z njimi pa se bodo nogometaši spopadli v malce drugačni postavi. Trenersko ekipo je zapustil Nate, ki se je pridružil ekipi West Ham United, ta pa spada pod lastništvo Ruperta – bivšega moža Rebecce, ki je trenutna lastnica Richmonda.
To bo zagotovo tisti glavna štorijalna nit, ki pa jo bodo podpirale še zgodbe stranskih likov. Bivši nogometaš Roy Kent bo zdaj moral nadomestiti manjkajoče mesto v trenerski ekipi Richmonda, njegovo dekle Keeley pa bo naletela na svoje osebne izzive, saj je začela kazati naklonjenost svojemu bivšemu izvoljencu Jamieju. To so samo tisti zapleti, ki jih lahko predvidimo zdaj, medtem ko so pisci v scenarij zagotovo porinili še kakšen zasuk znotraj zgodbe.
Ted Lasso se vrača 15. marca, 3. sezona pa bo s sabo prinesla 12 epizod, ki bodo izhajale tedensko, vse skupaj pa bo moč spremljati samo preko pretočnega servisa Apple TV+.
Nedavno nazaj sem preko kontaktov in vez prišel do veleslavne igre The Witcher 3: Wild Hunt, ki je konec lanskega leta prejela nadgradnjo Complete Edition, ta pa je bila namenjena primarno trenutnim konzolam PlayStation 5 in Xbox Series X, nekaj dobrin pa je prispelo tudi na PC.
Osebno sem prejel kopijo za PlayStation 5, zato sem se po dolgih letih odsotnosti zopet odločil obiskati kruti svet Veščeca, od katerega sem poslovil nekje leta 2016, kar je bilo nekako dobro leto po izidu. In takrat sem se med igranjem izredno zabaval, saj sem oboževalec Witcherja že nekje od prvega dela, tretji del pa mi je dostavil vse, kar sem od njega zahteval in kampanja mi je bila tako zabavna, da sem jo preigral kar dvakrat, Complete Edition pa mi je zdaj ponudil idealen izgovor za obujanje spominov, hkrati pa je tole dobra prilika, da preverim, če morda na igro danes ne gledam z nostalgičnimi očali.
Razvojna ekipa: CD Projekt RED Založnik: CD Projekt RED Platforme: PS5, PC, XSX, PS4, XO, NS Nakup:49,99 € Steam; 49,99 € PS5, XSX Datum izida: 14. december 2022 Igrano na: PS5
Že takoj na začetku moram zapisati, da tole ne bo polna recenzija, saj sta me v bistvu zanimala dva faktorja igre, ki niti ne zahtevata vložitve 60 ur igranja in ta faktorja sta: kako je The Witcher 3 videti na konzolah in če je igra kljub svoji starosti še vedno vredna igranja. Prav tako preprosto nimam volje, po dveh odprtosvetnih naslovih, ki sta bila Forspoken in Hogwarts Legacy, zdaj skočiti še v tretji tak naslov, ki je v bistvu še daljši od obeh.
Zanimivo je, da kljub pretečenih sedmih letih od mojega zadnjega igranja še vedno nisem pozabil skoraj ničesar od uvodnega dela, kjer najprej gledamo v impresivno, daleč izrisano okolico ter se nato v spregi z našim mentorjem Vesemirjem odpravimo proti prvi vasici, kjer nas čaka nekaj pretepanja, igranja Gwenta in razrešitve začetnih nalog. Ta dolgotrajen uvod je očitno takrat naredil name velik vtis in impresiven je tudi danes, čeprav ga je morda malce načel zob časa.
Začetne ure nas namreč sprehodijo tudi skozi nekaj sabljanja in na tem mestu mi je postalo jasno, da če se kakšna stvar v tej igri bolj slabo postarala, je to vsekakor boj. Ta je bil že ob izidu bolj šibek, a od takrat so moji prsti na kontrolerjih podoživele igre tipa Dark Souls in Elden Ring in pri vrnitvi v svet Witcherja 3 lahko vidimo, da je tule bojni sistem dokaj enostaven in hkrati nezadovoljiv.
Najbolj zagotovo navduši večja meja izrisovanja.
Če ste tudi sami dali čez naslove razvijalca FromSoftware, potem vam že na začetku svetujem, da si težavnost nastavite na Death March, saj vas tako čaka vsaj malce izziva. Vendar pa bojevanje zaradi tega ne bo postalo bolj napredno. Geralt rad veliko skače okoli, vendar pa se je težko osredotočiti na točno izbranega nasprotnika in ko jih je na ekranu več, se je najbolj pametno ves čas izmikati. Na voljo imamo dva meča: železnega za ljudi in srebrnega za pošasti, vendar pa se pri obeh zdi, kot da bi bila narejena iz stiroporja, saj pri stiku preprosto ni nekega resnega povratnega odziva.
Pri igranju imamo zdaj možnost nastavitve hitre izbire naših petih urokov, katere smo morali prej izbirati iz menija. Boj zaradi tega postane bolj dinamičen, kar je vsekakor dobrodošlo, a vseeno nas zadeva na koncu pusti malce razočarane in res upam, da bo CD Projekt RED v novi trilogiji Veščeca največ postoril ravno na temu.
Tisti glavni plusi tretjega dela še danes impresionirajo. Če bi pri tej igri izpostavil eno stvar, ki je vredna opevanja, so to vsekakor stranske naloge in kljub osmim letom od izida, The Witcher 3 na tem področju ostaja šampion in ga ni presegel niti Cyberpunk 2077. Čisto vsaka stranska misija, pa naj bo še tako majhna, vsebuje nek zaplet oziroma neko zanimivost, zaradi katere ti ni žal časa, ki si ga prebil ob tej nalogi. Včasih so to kakšne malenkosti, kot je kakšno neprebrano pismo ali pa za nalogo stoji cela tragična zgodba. Pri The Witcherju 3 vsi omenjajo stransko misijo Red Baron, vendar pa svet vsebuje cel kup podobnih nalog – eno denimo srečamo že takoj na začetku, ko se odpravimo odganjat lokalno veščo iz vodnjaka, kar zahteva vrsto korakov, vmes pa izvemo tragično zgodbo ženske, ki je ostala obešena znotraj vodnjaka. In potem te naloge dejansko nosijo pomen naprej: v eni čisto ločeni nalogi lahko zeliščarko povprašamo po tej nesrečni osebi in dobimo še nekaj informacij, ki jih brez razrešitve prej omenjene naloge ne bi dobili.
Nekaj je tudi nove vsebine, kot je denimo tale čudoviti oklep.
Najbolj izpostavljen del te predelave je nadgrajena grafična podoba, ki prinaša nove teksture in celo ray tracing osvetljevanje. The Witcher 3 je bil že v originalu lep, tule pa gre vse skupaj še korak dlje. Osebno mi je bila najbolj privlačna večja meja izrisovanja, saj zdaj vidimo kilometre lepe okolice, ki je zdaj tudi dinamična: iz dimnikov v daljavi se zdaj vali dim, česar prej nismo videli. Na voljo sta dva grafična načina: Performance in Ray Tracing, vsak pa ponuja svoje pluse in minuse.
Ray tracing igri doda bolj verno osvetljavo in ta je najbolj očitna znotraj prostorov. Scene so zdaj bolj realistično osvetljene, saj igra dejansko upošteva sij sonca skozi okno in tako bodo nekateri skriti kotički koče temni, drugi pa spet veliko bolj svetli. Tudi na odprtem ta lepota pride do izraza, saj je senčenje veliko bolj realistično, a žal to zahteva svoj davek, saj boste za uživanje pri ray tracingu morali igrati pri vsega 30 sličicah na sekundo. Sicer se na zadevo lahko malce privadiš, a ko enkrat preklopiš na Performance način in uzreš igranje pri 60 sličicah na sekundo, poti nazaj več ni. Takrat igranje postane veliko bolj odzivno in igra je še vedno videti lepa, vendar pa boste vsake toliko v notranjosti hiš vseeno potočili solzico zaradi ploske osvetljave.
Ray tracing navduši tako podnevi, kot tudi ponoči.
Complete Edition prinaša še nekaj dobrodošlih dobrot. Na konzoli PlayStation 5 se stopnje nalagajo bliskovito hitro in podprti so napredni učinki tresenja DualSense. Hudo prav pridejo tudi dodatne nastavitve, preko katerih si lahko zdaj uporabniški vmesnik veliko bolj prilagodimo. Osebno sem skril marsikakšen del vmesnika in tako sem gledal v bolj čisto sliko, kar je veliko bolj dobrodošlo pri raziskovanju, saj sem prej ves čas gledal mini mapo. To lahko kadarkoli spet vpokličete nazaj za hitro orientacijo, a nato po nekaj sekundah samodejno izgine.
Splošni občutki predelave so me na koncu pustili pozitivno presenečenega. Boj je resda nekam kilav in tudi premikanje Geralta zna biti včasih preveč leseno, saj se tip včasih noče ustaviti tam, kamor mu zapovemo. A tista originalna magija odprtega sveta, ki ponuja ogromno raziskovanja in opravljanja nalog, je še vedno tu. Ena redkih iger, kjer se dejansko nočeš po mapi teleportirati, saj bi preprosto rad izkusil vsak meter tega sveta in še vedno ena najpomembnejših RPG izkušenj zadnjih desetih let, ki se ji ob tej, za originalne lastnike brezplačni nadgradnji, splača ponuditi še eno preigravanje.
Med ustvarjanjem recenzije igre Hogwarts Legacy sem si velikokrat zamrmral v brk: “Ti, tale zadeva bi bila v VR-ju videti spektakularno.” Razvijalec Avalanche Software je namreč pri ustvarjanju igre izredno veliko napora vložil v izdelavo pristnega in živečega sveta, ki na vsakem koraku obiluje s podrobnostmi. Stopnje znotraj Bradavičarke to ljubezen razvijalca kažejo na vsakem prehojenem metru in pregledovanje vsakega podrobnega poustvarjene freske iz VR pogleda so mokre sanje vsakega pravega Potterjevca.
S tem se strinja tudi modder Flat2VR, ki se je, kljub temu, da igra še vedno ni čisto uradno zunaj, že spravil v klepanje VR moda, ki igranje na PC-ju spravi v virtualno resničnost. Plod njegovega dela lahko vidimo v videu, ki nas v prvoosebnem pogledu sprehodi skozi nekatere prostore šole in ta kratka predstavitev je vsekakor impresivna. Hogwarts Legacy sicer ne bo modderjem podal kakšnih specifičnih orodij za ustvarjanje vsebine, vendar pa je selitev v VR pogled vseeno mogoča, saj je ločeni modder praydog ustvaril prav posebno orodje, ki omogoča igram, ustvarjenim znotraj pogona Unreal Engine, enostavno selitev v VR okolico in ravno tega je za svoj projekt izkoristil Flat2VR.
Modder pravi, da je mod posledica njegove velike ljubezni do Harry Potter sveta, kar je dobra novica, saj to pomeni, da bo na projektu še dolgo delal. Flat2VR sicer ni ven vrgel še nobenega datuma izida, a očitno bomo lahko preigrali celotno igro, vprašanje pa ostaja, ali bodo podprti tudi kontrolerji, s katerimi bomo lahko držali čarobno paličico in z njo izvajali napadalne ali defenzivne uroke.
Modderji so zopet dokazali, da so prav oni še eden od zadnjih pravih ponudnikov VR vsebine na PC trgu. V preteklih letih smo dobili nekaj naravnost odličnih neuradnih predelav, kot je denimo VR verzija igre Half-Life 2. Potem je tule Skyrim VR, ki je sicer plod uradne predelave, a modderji so nato v izkušnjo spravili toliko dodatkov, da je moddani Skyrim VR nekaj povsem drugega od običajne različice: nekomu je celo uspelo igro pripraviti do sprejemanja glasovnih ukazov, preko katerih nato izvajamo magične napade. Hogwarts Legacy sicer česa takšnega verjetno ne bo omogočal, a dovoljeno nam je sanjati o vernem mahanju čarobne paličice in glasnemu vzklikanju uroka Avada Kedavra.
Decembra lani smo po dolgem odlašanju prejeli pošteno vizualno prenovo za legendarno igro The Witcher 3: Wild Hunt. Nadgradnja imenovana Complete Edition je s sabo prinesla ray tracing osvetljevanje, nadgrajene teksture, fotografski način, na konzolah PlayStation 5 in Xbox Series X pa so igralci končno dobili možnost poganjanja naslova pri 60 sličicah na sekundo.
Očitno pa je CD Projekt RED dostavil še eno nadgradnjo, ki pa jo niso zapisali nikamor. Spletni detektivi Reddita so namreč odkrili, da so nadgrajene teksture priskrbele tudi močno bolj podrobno oblikovane vagine, ki smo jih prej lahko dobili samo na PC-ju preko modov, zdaj pa ta “nadgradnja” na voljo za vse sisteme.
Dokaz za to je združena slika vseh treh čarovnic, ki se v igri imenujejo Crones. Trojico teh hudo nevarnih bitij, ki zame osebno spadajo na prvo mesto srhljivih in hkrati impresivnih šefov, smo sicer že prej lahko videli gole, a takrat njihovih spolovil ni bilo na ogled, saj so bile tam spodaj gladke kot spoliran škorenj. V Complete Edition pa lahko vidimo, da imajo vse tri dobro vidne in podrobne vagine, ki so celo okrašene s pazljivo depiliranim grmičevjem. To je škoda, saj če bi tule videli polno grmičevje, bi končno do izraza prišla tehnologija Nvidia Hairworks.
Ni sicer jasno, ali majo zdaj vse ženske znotraj igre tako podrobno oblikovane genitalije, a nekdo se je že spravil pregledati Ciri in žal vas moramo na tem mestu razočarati, saj Ciri ni bila deležna takšne ljubezni do podrobnosti.
Seksualna nrav iger je še posebej na PC-ju kar svoja kategorija. Prvak v temu pogledu je Skyrim, ki vsebuje celo poplavo modifikacij, ki ne poskrbijo samo za verne genitalije, ampak vam med drugim priskrbijo celo seks ječo, globlje raziskovanje tega brezna modov pa prepustim vam.
Končno je napočil čas za izid ene najbolj pričakovanih, in v zadnjih mesecih, najbolj obrekovanih iger zadnjih nekaj let. Založnik Warner Bros. in razvijalec Avalanche Software bosta namreč na trg poslala Hogwarts Legacy, ki si je pri kritikih skoraj povsod prislužila visoke ocene, ta Harry Potter avantura pa nekatere igralce že zabava nekaj dni, saj so kupci Deluxe verzije dobili čast zgodnjega odklepa.
Izza zakulisij pa se bije prava bitka med zagovorniki transspolnosti in tistimi, ki si preprosto želijo podoživeti svet Bradavičarke v podobi AAA igre. Jabolko spora je pisateljica J.K. Rowling, ki je na Twitterju večkrat izrazila nasprotovanje LGBTQ gibanju, zaradi česar si je prislužila srd te skupnosti. To je privedlo do pozivov do bojkota nakupa igre, internetno kreganje pa počasi prerašča vse meje.
V bistvu je nasprotovanje nakupa te igre prišlo do takšne faze, da so se pojavili sumi, da za ogenj sploh ni več zaslužna skupnost LGBTQ, ampak internetni trolli, ki so tule našli priročen izgovor za nadlegovanje vsakega proti kateremu gojijo kakšno zamero. To je praktično edina razlaga za dogajanje v zadnjih dnevih, saj smo po Potterjevem izročilu dobili še kup filmov Magične živali, ki so ravno tako izšli po pisateljičinim spornim izjava na Twitterju, a spletni protesti in bes niti približno niso bili tako veliki, pa čeprav je tam Rowlingova dejansko spisala scenarij, medtem ko pri stvaritvi te igre ni sodelovala.
Pisali smo že o temu, da je nekdo spisal orodje, ki je na Twitchu spremljalo vse streamerje, ki so si drznili igrati Hogwarts Legacy, kar je bilo v bistvu tudi veliko okno za izbiro tarč nadlegovanja. Eden bolj odmevnih primerov je Twitch kanal GirlfriendReviews, ki je sestavljen iz para Matta in Shelby, oba pa rada igralce zabavata skozi vrsto različnih iger. Pri igranju Hogwarts Legacy so ju gledalci zmerjali s takšnimi besedami, da je Shelby zapustila stream v solzah, Matt pa je nameraval nadaljevati. Prenos v živo je preklopil v oddajanje, ki je namenjeno samo naročnikom, a tudi to ni ustavilo napada, saj so ljudje dobesedno kupili naročnino, samo zato, da so lahko naprej zmerjali oba streamerja.
Recenzijo za igro so spočele skoraj vse večje spletne strani, vendar pa na seznamu čudno manjka Eurogamer. Ta spletna stran o Hogwarts Legacy ni zapisala ničesar že od leta 2021, nihče pa ne ve točno, kaj je razlog za takšno ignoriranje tega naslova. Eurogamer si lasti tudi popularni YouTube kanal Digital Foundry, ki dela detajlne recenzije PC iger in nekaj takšnega bi za Hogwarts Legacy prišlo hudo prav, saj ima igra kar nekaj težav z optimizacijo.
Vendar se zdi, da bo Digital Foundry ta naslov preskočil. Eden od članov kanala, John Linneman, je na Twitterju zapisal, da ne ve, če bodo igro pregledali, saj da še niso dobili svoje kopije. Nekdo na forumu NeoGaf je nato stopil v kontakt z Johnom in ta mu je preko zasebnega sporočila zaupal, da osebno ne mara Harry Potter univerzuma, a da je razlog za ignoriranje še globlji.
John naj bi bil tudi žrtev nadlegovanja, saj mu je bilo na dom poslano veliko število nenaročenih pic, nakar je skupina ljudi še trkala po vratih in se pred njimi drla. Predvideva, da so se do njegovega domačega naslova dokopali zaradi vdora na spletno stran E3ja, ki je imela slabo varnost in je v sebi skrivala tudi zasebne podatke novinarjev kot so njihovi domači naslovi, vse to pa je nato prišlo v javnost.
John naj bi celo povedal, da je ena oseba, ki se je pojavila pred njegovim pragom, prišla iz vrst spletnega foruma ResetEra. Gre za enega najbolj slavnih forumov, ki je zaradi Rowlingove prepovedal kakršnekoli pogovore o igri in če to samo omeniš, te čaka kazen v obliki izklopa računa.
Kljub vsem polemikam pa Hogwarts Legacy še naprej podira rekorde. Nekaj dni nazaj je to postala najbolj gledana enoigralska igra v zgodovini Twitcha, saj jo je naenkrat spremljalo 1,27 milijona gledalcev, kar je bilo dovolj, da iz prvega mesta izrine Cyberpunk 2077, ki je do sedaj držal rekord z 1,14 milijona istočasnimi gledalci.
F1NN5TER je eden bolj unikatnih ponudnikov vsebine na Twitchu, saj je svojo kariero začel kot povsem navaden moško oblečen streamer, ki pa je nato skočil v kampanjo Girl Month in se zaradi tega preoblekel v prepričljivo žensko. Ta preobrazba bi morala trajati samo en mesec, a F1NN5TER je takrat ugotovil, da si kot ženska lahko nabere veliko več naročnikov, zato dobri dve leti kasneje svoje gledalce še vedno zabava preoblečen v žensko.
In v to novo vlogo je spravil kar nekaj napora, saj ima zdaj dolge lase, lepo oblikovane nohte, podaljšane trepalnice, odlično usklajeno garderobo in prepričljive silikonske prsi, ki pa niso plod operacije. F1NN5TER se namreč ne smatra za trans žensko, ampak za moškega, ki se pač rad za svoje občinstvo preobrazi v nasprotni spol. Tu mu ni pomagalo samo na Twitchu, kjer drži nekje 600k sledilcev, ampak tudi na TikToku, kjer je v relativno kratkem nabral preko 350k spremljevalcev.
Details: While fixing my bra, this was seen as “prolonged touching of female presenting breasts”. There’s 2 rulesets and Twitch don’t warn if they see you as female presenting. As a man, touching your chest can now be bannable depending on how feminine Twitch sees you 🙂
F1NN5TER pa si je nekaj dni nazaj nakopal težave. Njegov Twitch kanal je 7. februarja postal nedostopen in enkrat za spremembo se je moderatorjem celo dalo razložiti, kaj je bil razlog njegove kazni. Streamer je na Twitterju zapisal, da si je med prenosom v živo popravil nedrček, kar naj bi kršilo pravilnik zaradi daljšega dotikanja prsi. Vendar pa je v pravilniku specifično zapisano, da to velja za ženske, medtem ko je F1NN5TER moški in tehnično gledano, ta kazen zanj ne bi smela veljati.
F1NN5TER se sicer zaradi tega ne obremenjuje preveč in se v bistvu iz svoje kazni tudi norčuje, saj je tako postal prvi moški, ki je bil iz Twitcha odstranjen zaradi ženskega dotikanja svojih prsi. Njegova kazen bo kratka, saj naj bi veljala samo 3 dni, nakar se bo vrnil v ponovno oddajanje programa – le da tokrat z malce bolj previdnim dotikanjem svoje silikonske opreme.
Sony je trenutno sredi bučne kampanje za konzolo PlayStation 5, ki je po dveh letih od izida praktično izšla ponovno. Zaloge so namreč končno dohitele povpraševanje, tako da lahko ta hip skočite v kakšno spletno štacuno v Sloveniji in tam najdete PS5, ki ima dejansko normalno ceno in vam zanj ne bo treba odšteti rezervne ledvice.
Breaking News – A GIANT Leviathan Axe spotted in London.
Oglaševalska kampanja nosi naslov “Live from PS5” in je na družabnih omrežjih spočela kar nekaj zanimivih videov – eden izmed njih nam je denimo namignil, da znamo dobiti tudi nadaljevanje franšize Uncharted, le da bo morda na njej delal nek drug razvijalec, ki ne izhaja iz vrst Naughty Doga.
Kampanja pa je ogromno truda vložila v promocijo franšize God of War in to v resničnem življenju. V mestih London, Delhiju in Kuvajtu sta se pojavili dve ogromni sekiri in eno titansko kladivo, ki so za postavitev zahtevali kar nekaj proračuna. Nedavno pa je Instagram račun PlayStation Canada objavil video, ki namiguje na večno zimo Fimbulwinter, ki bo prispela na veliko igro, napoved tega vremena pa cilja na 12. februar, ki se bo pripetil že to nedeljo oziroma za Slovenijo bo takrat že ponedeljek.
“Velika igra” je lahko samo ena: ameriški SuperBowl, eden najbolj pomembnih in popularnih športnih dogodkov znotraj ZDA, ki je slaven tudi zaradi svojih enormnih stroškov glede oglasnih videov. Sony bo očitno tam predvajal nek oglas, ki se bo tikal franšize God of War, a nikomur ni jasno, česa bi se reklama lahko tikala.
God of War Ragnarok je namreč star samo nekaj mesecev, tako da o kakšnem novem naslovu znotraj te franšize verjetno še dolgo ne bomo slišali. Razvijalec Santa Monica Studios je tudi že napovedal, da za Ragnarok ne nameravajo izdati nobenega novega DLC-ja, so pa napovedali dodatne posodobitve kot sta fotografski način in možnost igranja New Game+, a spet dvomimo, da bi Sony plačal tako velike količine denarja za oglas, ki bi se tikal samo teh novosti.
Kaj torej še preostane? Tu je še televizijska serija za Amazon Prime, a ta je še daleč od tega, da bi ven izdajala kakšne napovednike. Morda je nekdo skrivoma delal na VR igri, kjer bi nadzorovali Atreusa in preko novih očal PS VR2 preko loka streljali sovrage? Mogoče, a kdo bi bil razvijalec česa takšnega in zakaj potem Sony ni te igre napovedal že prej?
Veliko vprašanj, bolj malo odgovorov. Vse skupaj zna biti samo nadaljevanje marketinške kampanje za nadaljnjo prodajo konzol in za te frišne naloge morda ne vedo še vsi Američani in z enim takšnim oglasom bi lahko polovili veliko rib naenkrat.
Skrivnosti bodo bržkone razkrite v ponedeljek, ko se bosta ob 00:30 na igrišču udarili ekipi Philadelphia Eagles in Kansas City Chiefs.
O igri Pacific Drive smo lani že zapisali nekaj stavkov, saj nas je prvi napovednik tega izjemno unikatnega naslova, kjer bo glavno vlogo zasedal tisti družinski avto, ki smo ga videli v seriji That 70’s Show in bo tudi naše najbolj pomembno orožje za boj proti bizarni in hudo nevarni coni, ki spominja na nekaj iz STALKERja.
Ta zona se tukaj imenuje Olympic Exclusion Zone in znotraj njenih nedrji se bomo znašli mi in nato poskušali njen objem čim prej zapustiti. A to bo težka naloga, saj so se povsod okoli rodile anomalije, ki nam rade preprečujejo napredek. Naš karavan bo sprva šibak in mu bodo rade pokale gume, zato se pripravite na veliko smrti. A Pacific Drive spada v žanr roguelite, kjer je smrt stalni spremljevalec, tako da bo treba opraviti veliko ponavljajočih se voženj skozi teren, preden bomo iz njega končno lahko pobegnili.
K sreči bomo na poti našli kar nekaj nadgradenj, ki bodo našega karavana počasi, a vztrajno naredili bolj odpornega na poškodbe. Te nadgradnje bomo opravljali znotraj garaže, ki bo očitno tudi tisto edino varno zatočišče, kjer si bomo lahko vsaj za nekaj minut oddahnili in se pripravili na naslednjo vožnjo. Pacific Drive bo očitno vseboval tudi nekaj zgodbe, ki jo bomo razkrivali med vožnjo in turoben občutek sveta je videti res hudo zanimiv in bi bil idealen za podoživetje sredi kakšnega VR okolja.
We don't currently have any plans to bring the game to VR – but we appreciate that enthusiasm!
— Ironwood Studios | Pacific Drive (@ironwoodtweets) February 9, 2023
Na žalost je razvijalec Ironwood Studios že zapisal, da nimajo zaenkrat nobenih načrtov za kakšno VR predelavo, čeprav bi bil tole res lep spremljevalec za Sonyjeva očala PS VR 2, a mogoče se premislijo enkrat po izidu igre.
Žal datuma rojstva še vedno nimamo, saj je studio zaenkrat samo zakoličil leto 2023, igra pa bo na voljo za PC in konzolo PlayStation 5.
Za razliko od Microsofta in Sonyja ima Nintendo za letos napovedano samo eno večjo ekskluzivo, ki ima tudi trdno zakoličen datum izida. Vendar pa zna biti prodaja tega tako velika, da bo japonski založnik še vedno pridno napolnil bančni račun, saj je govora o igri Zelda: Tears of the Kingdom, nadaljevanje predhodnika Breath of the Wild, ki je leta 2017 obnorel pristaše franšize Zelda in tudi vse tiste, ki se z Linkom niso srečali nikoli prej.
Tears of the Kingdom je sicer že prejel en napovednik, ki je takrat pokazal nekaj igranja in je hkrati igralce presenetil z datumom izida in tudi drugi napovednik v sebi skriva eno presenečenje, ki pa je malce manj prijetno. Zelda: Tears of the Kingdom bo namreč prva Nintendova igra, ki bo zase zahtevala 70 €, kar je za 10 € več kot pa so Nintendove ekskluzive zahtevale do sedaj. Ta cena bo verjetno zdaj veljala za vse nadaljnje Nintendove naslove, kar je na tej konzoli še posebej boleče, saj igre tega japonskega založnika redkokdaj prejmejo znižanja: Super Mario Odyssey je denimo star že 6 let, a še vedno stane polnih 60 €.
Odziv na novi napovednik sicer ni bil ravno tako poln hvale, kot je bil tisti prvi za Breath of the Wild – bržkone tudi zato, ker sta si igri izjemno podobni. Link bo sicer zdaj lahko veliko več frčal po zraku, se dričal po železniških tirnicah in se spopadal z naravnost ogromnimi šefi. Vendar pa je tudi jasno, da je tule ogromno reciklirane vsebine iz Breath of the Wild, saj je grafična podoba skoraj identična, vidimo pa lahko tudi nekaj nasprotnikov, ki smo jih srečali že od prej. To je dobro, če ste od nadaljevanja želeli samo več istega a bolj slabo, če ste za to višjo ceno pričakovali tudi nekaj povsem novega. Grafične nadgradnje sicer že tako ni bilo za pričakovati, saj je Nintendo Switch danes star že 6 let in čeprav je po prodaji presegel konzolo PlayStation 4, so delnice podjetja včeraj padle za 7,52 %, investitorji pa za ta padec krivijo dejstvo, da Switch še vedno nima najavljenega naslednika.
Zelda: Tears of the Kingdom še vedno izide 12. maja, prednaročila pa so zdaj že na voljo.
Odziv na Netflixov poskus preprečevanja delitev gesel je bil tako negativen, da je pretočni servis iz svoje spletne strani umaknil prej zapisane pogoje glede gledanja večih uporabnikov, tako da so ti zdaj veliko bolj splošni. A to niti približno ne pomeni, da se je Netflix glede tega premislil, saj je včeraj zapisal prenovljene pogoje glede delitev gesel, zraven pa pripisal, da je funkcija že zaživela v novih državah.
Netflix je preprečitev deljenja gesel najprej testiral v Južni Ameriki, zdaj pa je prvič stopil še v druge regije. Naročniki znotraj Kanade, Nove Zelandije, Španije in Portugalske so se že včeraj začeli spopadati z nadlogo, ki preprečuje gledanje filmov in serije vsem tistim, ki ne živijo z originalnim lastnikom računa.
Uporabniki teh držav morajo zdaj zapisati primarni naslov in vsi, ki živijo v tem domu in se povezujejo na isto omrežje, bodo z gledanjem nadaljevali brez sprememb. Netflix pravi, da ti uporabniki pri gledanju ne bodo imeli težav niti med dopustom, saj se bodo s svojim računom lahko prijavili tudi v kakšen hotelski televizor in tu ni nobene omembe, kako bo Netflix spremljal te lokacije in če bodo te še vedno pri gledanju omejene na 7 dni.
Vsi tisti, ki pa živijo izven primarne lokacije, kot so to denimo drugi družinski člani ali pa kakšni prijatelji, pa so začeli tenko piskati. Takšni uporabniki imajo po novem dve možnosti: nakup dodatnega članstva pri lastniku računa ali pa prenos profila na svež račun, za katerega je nato treba plačati polno ceno.
Ekstra članstvo je na voljo samo za računa Standard in Premium, kjer prvi ponudi možnost enega ekstra člana, medtem ko pri Premiumu na račun lahko navežete dva ekstra gledalca. In cene teh članov niso ravno nizke: v Španiji bo za vsakega dodatnega gledalca treba doplačati 5,99 €, v Portugalski pa 3,99 €. Cene se očitno razlikujejo glede na razpon ponudbe in za Slovenijo še niso znane. Ta ekstra član bo sicer prejel poln Netflixov katalog vsebine, a bo omejen samo na eno napravo, dodatna članstva pa ne bodo na voljo za vse države po svetu, tako da bo v nekaterih edina rešitev selitev profila na nov račun.
Kot rečeno, finančne postavke ekstra članstev za Slovenijo še niso znane, a lahko naredimo neke približne izračune. Če nekdo plačuje plan Premium po ceni 11,99 € in bo želel na svoj račun pripojiti dva dodatna člana po ceni 3,99 ali 5,99 €, potem bo končna mesečna položnica znesla med 20 in 24 €.
Preprečevanje delitev gesel je pri uporabnikih spočelo veliko ogorčenja, a pretočni gigant vztraja, da je to nuja. Po njihovih informacijah namreč kar 100 milijonov uporabnikov na takšen način brezplačno dostopa do njihovega kataloga, ta finančni odtegljaj pa je začel vplivati na njihovo možnost ustvarjanja nove vsebine.
Podjetje OpenAI je s svojo umetno inteligenco, ki poganja zdaj že slavno orodje ChatGPT naredil takšne pretrese znotraj tehnološke industrije, da so se hlače zatresle tudi megalomanski firmi Alphabet, ki pod sabo drži spletni iskalnik Google. ChatGPT namreč ni priročen samo za preprosto pogovarjanje, saj v njem ogromen potencial vidi tudi Microsoft, ki mu je namenil 10 milijard podpore, pred kratkim pa je podjetje v svoji predstavitvi napovedalo, da bo ChatGPT vdelan v njihov iskalnik Bing.
Microsoft se sicer že leta trudi preko Binga vsaj malce približati Googlu, a ga je vedno lahko opazoval od daleč, saj je Google postal že sopomenska za spletno brskanju po informacijah. Vendar pa zna to spremeniti ravno ChatGPT, ki nam bo preko Binga izvrgel bolj relevantne rezultate, brez da bi za to sploh morali obiskati neke tretje strani, ki so povrh tega polne oglasov. Ravno s tem se moramo soočati pri Googlovem brskanju, ki nam velikokrat na prvo stran vrže rezultate, ki so tam samo zaradi dobrega izkoriščanja Googlovih algoritmov ali pa so povezave praktično samo oglasi.
Ta poslovni model je sicer Googlu dobro služil, morda pa je zdaj napočil čas za spremembe. Microsoft je pri svoji predstavitvi navrgel, da bo Bing zaradi te povezave s ChatGPT-jem, kjer so reklame praktično izključene, deloval z izgubo, a da bodo to nadomestili s prihodki od svoje platforme Azure, to je pa nekaj, česar si Google ne more privoščiti, saj so dobički od oglasov in njihove platforme AdSense velik del njihovega finančnega poročila.
Skratka, Alphabet ni mogel ob vsem tem samo stati praznih rok in včeraj so tako predstavili svojo lastnoročno umetno inteligenco Bard. Kako točno bo ta delovala še ni jasno, a kratka predstavitev ja navrgla, da bo vgrajena v iskalnik Google in Bardu lahko zastavimo vprašanje, na katero bomo nato dobili podroben odgovor.
Bard is an experimental conversational AI service, powered by LaMDA. Built using our large language models and drawing on information from the web, it’s a launchpad for curiosity and can help simplify complex topics → https://t.co/fSp531xKy3pic.twitter.com/JecHXVmt8l
Hec je samo v temu, da je Bard tudi v tej kratki predstavitvi že podal napačen odgovor. Vprašanje se je glasilo: “Katera nova odkritja vesoljskega teleskopa James Webb lahko predstavim svojemu 9-letniku?”, nakar je Bard podal tri različne alineje z odgovori, a ena od teh je napačna. Brad namreč trdi, da je teleskop James Webb prvi posnel sliko planeta izven našega osončja, kar pa ne drži, saj je to storil evropski Very Large Telescope oziroma VLT, te posnetke pa je zajel že davnega leta 2004.
Sicer je drugi del odgovora pravilen, saj Bard razloži pomen besede “exo”, vseeno pa je to lep in nekam neroden pokazatelj, da je umetna inteligenca pametna, a se tudi sama rada zmoti in poda napačne informacije. Zato je treba vse še dodatno verificirati, kar pa se ne bo dalo ravno vsakemu in tako zopet nastopi problem širjenja napačnih informacij, kar je že danes velik problem interneta.
Ta spodrsljaj je Alphabet drago stal. Reuters namreč poroča, da so delnice podjetja padle za nekje 9 %, zaradi česar je podjetje izgubilo kar 100 milijard dolarjev tržne vrednosti.
