Razvijalec Piranha Bytes je 20 let nazaj pošteno spremenil razvoj RPG izkušenj, saj je takrat na svet privekal majhen naslov Gothic, ta pa si je upal v temu žanru inovirati. Dostavil je temačno zgodbo, kjer igramo neznanega zapornika, ta pa je na začetku prava mevža in pokonča ga lahko že malce večja podgana. Vendar pa s pridnim igranjem in nabiranjem izkušenj postopoma dvigujemo našo moč in na koncu naša bridka sabljica potolče celo zalego Orkov, občutek pri temu postopnem napredovanju in premagovanju nekdaj nepremostljivih ovir pa je naravnost božanski.
Igralna srž originalnega Gothica in njegovega nadaljevanja Gothic 2 je še danes zabavna, a grafična plat in nekatere animacije so za novejše igralce prava muka. Založnik THQ Nordic bo te težave poskušal odpraviti s predelavo originalnega Gothica, za katerega smo letos dobili nov napovednik, a še vedno nismo videli kakšnega pravega igranja, datum izida pa prav tako ostaja neznanka.
With the year coming to an end, we want to thank each and every single one of you for your overwhelming support. Gothic wouldn’t have become what it is today without all of you.
Morda pa bomo pred izidom predelave dobili obnovljeno verzijo drugega dela, ki ga bomo lahko prvič igrali še nekje drugje kot pa samo na PC-ju. Namig, da se morda pripravlja ravno takšna predelava, nam je podal uradni Twitter račun Gothica, ki je 30. decembra zaželel lepe novoletne želje, zraven pa smo na sliki še videli konzolo Nintendo Switch, ki poganja začetek igre Gothic 2.
Slika nam pove dve stvari. Da je očitno nekomu, bržkone pri novem razvijalcu Alkimia Interactive, ki tudi dela na predelavi originala, uspelo preseliti Gothic 2 na Nintendo Switch in da si ta isti lasti doma slaboritno figurico iz igre, ki je ne najdemo v prodaji. Zadaj lahko vidimo tudi fizično izdajo odličnega moda The Chronicles Of Myrtana: Archolos, ki se je lani pri nas uvrstil med najboljše igre leta.
Uradne najave še ni bilo, a zna se kmalu zgoditi. Gothic 2 je navsezadnje res stara igra, ki bi tekla tudi na telefonih, problem je samo predelava nadzorne sheme, ki ni bila nikoli prestavljena na kontroler. Vendar tudi to ni takšna ovira, saj za Gothic že obstaja takšen mod zGamePad, ta pa celoten uporabniški vmesnik priredi za igralni plošček.
Gothic morda resda še ni potrjen, a ta mesec bomo vseeno dobili eno predelavo klasike izpod rok razvijalca Piranha Bytes. 24. januarja bo namreč izšla manjša predelava igre Risen, ki sicer ni videti preveč grafično nadgrajena, a bo prvič izšla na konzolah PlayStation 4, Xbox One in Nintendo Switch.
Tudi leto 2023 bo očitno bogato z raznimi modi za igre, saj bo letos izšel ambiciozen projekt Fallout: London, ki bo tako očitno postal tudi prva večja modifikacija znotraj pogona igre Fallout 4. Za takšen dosežek je tudi že skrajni čas, saj je Fallout 4 danes star že 8 let in tudi temu pogonu so se počasi začela kazati leta.
Fallout: London bo glede na vse do sedaj razkrite informacije naravnost ogromen projekt. Dogajanje nas bo tokrat preselilo v okolico Londona, to pa bo s sabo potegnilo cel kup zanimivih in spremenjenih igralnih prvin v primerjavi z originalno kampanjo. Ekipi je uspelo doseči celo stvari, ki so se izmaknile Bethesdi, kot je denimo povsem delujoč vlak, ki nas bo selil med različnimi lokacijami, te razdalje pa bomo prečkali povsem brez nalagalnih zaslonov.
Razvijalec je ta predstavitveni video izkoristil tudi za najavo povsem frišnih nasprotnikov, ki jih nismo videli v nobeni do sedaj izdani Fallout igri. Pozornost tule privlečejo predvsem rdeči roboti na dveh kolesih, ki nosijo obliko angleških poštnih nabiralnikov, le da tukaj v sebi skrivajo dodatne nevarnosti, kot je krožna žaga v eni roki in ogromna robotska dlan, ki vas lahko prijetno stisne v objem. To ni edini novi robot, saj vam bo težave povzročal še Walker, ki je v bistvu morska mina na dveh nogah, ta pa bo na vas navalila v ravni črti, čemur sledi velika eksplozija.
Video pokaže tudi nekaj nove okolice in med lokacijami se bomo selili tudi preko motornega čolna, na njem pa nas bo zabaval robotski kompanjon, ki je očitno sestavni del tega plovila.
Skupno gledano je Fallout: London videti kot profesionalno zasnovan izdelek in morda je to dober kandidat za najboljši mod leta 2023. Kdaj izide še ni točno znano, bi pa naj se to zgodilo še enkrat letos.
Tako kot lani, smo tudi letos za vas pripravili seznam najboljših naslovov in iger, ki so nas najbolj razočarale v igričarsko bolj siromašnem letu 2022.
Najprej se bomo dotaknili negativne strani, torej tistih naslovov, ki so nosili veliko potenciala, ta pa je bil na koncu neizkoriščen. Teh 5 iger ne bi označili za zanič, saj je zagotovo lani izšlo cel kup podpovprečnih izdelkov, vendar za večino njih nihče niti ni imel upanja, da bo sploh kaj iz njih. Zato je tale seznam bolj usmerjen v igre, od katerih smo imeli velika pričakovanja, a se je očitno v razvoju nekaj zalomilo, zato smo dobili prazne izdelke, čigar prihodnost je zelo negotova.
Saints Row
Saints Row bi moral služiti kot ponovna vrnitev razvijalca Volition med bolj spoštovana imena igričarske industrije. Namen igre je bil ustvariti povsem svež začetek, kjer bi se poslovili od norosti prejšnjih delov, kjer smo med drugim celo postali superheroj, letali po zraku in se poskušali prebiti iz samega pekla.
Prenovljeni Saints Row bi se moral vrniti na bolj realna tla in to je razvijalcu tudi uspelo, a vmes se je nekako tudi izgubil čar prejšnjih iger. Nova zasedba junakov po karizmi preprosto ni bila dorasla prejšnjim, prav tako pa se me je med igranjem ves čas držal občutek, da so pisci scenarija vsebino na vse načine želeli prilagoditi novi generaciji najstnikov, pri tem pa so pogrnili kolikor so dolgi in široki.
Igra ima sicer svoje pluse, saj odprti svet Los Santosa ni povsem napačen in nekatere misije dejansko ponujajo nekaj zabave, saj bo pokanje zasledovalnih avtomobilov z bazuko vedno zabavno. Vendar pa bi bil lahko tale Saints Row veliko več, če bi Volition malce bolj uravnotežil resne in šaljive dele ter dodal tudi malce več napora v poliranje grafične podobe, ki se čuti zastarelo, končni vtis pa kazi tudi poplava hroščev.
Saints Row je ob izidu naletel na tako negativen odziv, da se je Volition sicer še nekaj trudil s popravki, kasneje pa je založnik najavil, da bo tale razvijalec združen z Gearboxom, kar bržkone pomeni, da se lahko poslovimo od DLC-jev in nemara tudi cele franšize.
Weird West
Kavbojska igra, kjer kavbojce mešamo s primesmi nadnaravnega, projekt pa nadzoruje Raphaël Colantonio, eden od izvršnih producentov studia Arkane, ki je v preteklosti delal na igri Prey? Ja, prosim!
Take stvari so se podile po moji glavi, ko je sveži razvijalec WolfEye najavil igro Weird West, ta pa spada pod žanr imerzivnih simulacij, ki je ena mojih najljubših igričarskih panog. Ob dnevu izida sem dobesedno odšteval minute do izida in nato hitro sprožil prenašanje podatkov in zagon igre, na koncu pa sem bil gromko razočaran.
Kot rečeno, ideja Weird Westa ni slaba, žal pa je bilo v projekt vpeljanih nekaj, vsaj meni osebno, nelogičnih igralnih elementov, ki so me begali ob izidu in mi še danes niso jasni. Največ v oči bode spremenjena perspektiva igranja, ki ga namesto iz prvoosebnega pogleda, zdaj zremo iz izometričnega kota. Igra zaradi tega ni pridobila ničesar – nasprotno, igralec izgubi na zatopljenosti v svet, kar je eden največjih grehov imerzivnih simulacij.
Druga napaka se tiče pristopa do različnih situacij. Lahko se sicer skrivamo in nasprotnike odstranjujemo enega za drugim, a je to naporno in čisto preveč nevarno, na koncu pa od tega nimamo nič. Lažje in bolj varno je preprosto postreliti vse kar leze in gre, saj je streliva več kot dovolj, nasprotniki pa niti niso tako nevarni. A tudi strelska akcija je bolj uboga, saj merek ponorelo skače naokoli in ko je boja enkrat konec si vesel – ne zaradi zmage, ampak bolj zaradi tega, ker se ti s tem ni treba več ukvarjati.
Weird West je po izidu dobil nekaj posodobitev in podporo za mode, eden od teh pa vpelje prvoosebni pogled. Ta ni povsem dodelan, a igra je takoj bolj privlačna, tako da ne vem, kaj je hodilo razvijalcu po glavi, da je igranje omogočil samo iz izometrične perspektive ali pa nam vsaj na začetku ni ponudil opcije preklopa pogleda.
Dying Light 2
Dying Light 2 je igra, za katero sem moral pred pisanjem tele lestvice trikrat preveriti, če je res izšla letos. Razvijalec Techland je namreč dostavil tako pozabljivo izkušnjo, da se je o njej nehalo govoriti samo mesec po izidu, kar glede na kvaliteto igre in dejstva, da je ta naslov izšel ob nekje istem času kot Elden Ring in Horizon Forbidden West, niti ni tako presenetljivo.
Kar je škoda, saj nisem bil edini, ki je za Dying Light 2 gojil veliko upanja. Originalna igra velja za eno najboljših pobijalščin zombijev v odprtem svetu, drugi del pa bi moral samo prečistiti igralno formulo in vse skupaj zapakirati v nadgrajeni grafični pogon.
A na koncu smo dobili zmeden izdelek, iz katerega se vidi, da mu je bilo izrezano ogromno vsebine, te pa je Techland nadomestil s ponavljajočimi nalogami in umetnimi ovirami, ki poskušajo razvleči igralni čas. Zgodba je bila že v originalu malce trapasta, a tule je naravnost butasta in nekateri zapleti so tako neumni, da se te hitro loti glavobol.
Neumne so tudi igralne prvine. Nekomu se je očitno zdela pametna ideja, da v igro, kjer večino časa tekamo po ulicah in plezamo po stavbah, vgradi merilnik vzdržljivosti, ki nam pojenja tudi ob plezanju. Rezultat tega je dejstvo, da na nekatere točke ne moremo sploh splezati, dokler svoj lik ne nadgradimo, zaradi česar te že na začetku mine želja po raziskovanju.
Potem so tu še druge genialne ideje kot je naprimer dejstvo, da se orožja hitro lahko uničijo, le da jih v drugem delu ne moremo popravljati, strelnih orožij pa sploh ni. Noči so zdaj veliko manj temne in nevarne, ves čas pa je treba tudi paziti na nek merilnik izpostavljenosti temi, kar med raziskovanjem doda samo še eno dodatno točko tečnosti.
Dying Light 2 je od izida prejel nekaj posodobitev, a vidi se, da ima zaradi negativnih kritik Techland veliko manj zagona za izdajanje posodobitev, zombijaško krono pa mu zna kmalu izmakniti Dead Island 2, ki je po napovednikih sodeč videti veliko bolj zabavno.
ELEX 2
ELEX 2 je igra, zaradi katere sem dokončno dvignil roke nad nekdaj mojim najljubšim razvijalcem – Piranha Bytes. Gre za studio, ki je 20 let nazaj spočel legendarni igri Gothic 1 in 2, a vse od takrat je njihova pot polna padcev in redkih vzponov. Razočarali so me z igro Gothic 3, nato navdušili s prvim Risenom, spet razočarali z drugim in tretjim delom in mi nato malce dvignili upanja z novo serijo ELEX.
Za ELEX 2 so bili spet polni obljub, kako bo to njihova najboljša igra doslej, a žal so bile to samo prazne obljube. Piranha Bytes je majhen studio, a to ni izgovor, da so dolgih 5 let in ogromen proračun, pri katerem je pomagala tudi nemška vlada, vrgli naravnost v smeti. ELEX 2 je bleda kopija prvega dela in za potrebe drugega dela je bila celo skopirana večina mape enice, le da je tule malce predrugačena in malenkost razširjena.
Vendar pa se od igralnih prvin prvega dela ni spremenilo nič in te so bile že v prvem delu zastarele. Boj je zaradi nekega razloga tule še slabši, zgodba neumna in liki iz prejšnjega poglavja skorajda neprepoznavni. V petih letih je nazadovala celo grafika, ki je slabša od enice, glasovno podajanje zopet na pol amatersko in animacije so zopet potrebne dodelave. Kljub tej ubogi grafični podobi se ELEX 2 celo drzne zatikati in tudi hroščem se ne da izogniti.
Igra je tak polom, da se mi je ni dalo niti opisovati, nad njo pa je očitno obupal tudi Piranha Bytes, ki je izdal nekaj popravkov, vendar pa je igra še vedno v slabem stanju, o kakšni novi zaplati pa nismo slišali že dolgo. Žal se zdi, da je edino upanje za kvalitetno Gothic izkušnjo treba iskati v rokah modderjev ali pa novega studia Alkimia Interactive, ki dela na predelavi prvega Gothica.
The Callisto Protocol
Največje razočaranje tega leta lahko brez dvoma nataknem igri The Callisto Protocol. Razvijalec Striking Distance Studios, skupaj s šefom Glenom Schofieldom je imela pomembno nalogo, saj je želela dokazati, da je žanr preživetvenih grozljivk še kako živ, Glen pa bi tako počastil spomin svojega bivšega studia Visceral, ki je nekdaj izdelal odlično serijo grozljivk Dead Space.
Vendar pa je nekje v razvoju šlo vse po zlu in The Callisto Protocol je na koncu dostavil igralno izkušnjo, ki je nezabavna, mestoma celo hudo tečna in se čisto preveč zgleduje po igrah Dead Space, brez da bi zraven dostavila tiste prvine, ki smo jih pri tistih igrah tako vzljubili.
Zgodba je neumna in prvotni zaplet je samo izgovor, da se znajdemo v zaporniški koloniji, ki so jo napadli mutantski ljudje, štorija pa nato postane še trapasta in na koncu ne dostavi ničesar. Vendar pa problemi niso samo narativni, saj je igra preprosto naporna za igranje. Za razliko od iger Dead Space, je streljanje tule bolj stranskega pomena, saj se je treba zanašati na pretepanje od blizu, to pa je povsem nedodelano in ob večih nasprotnikih preprosto ne deluje.
Potem je tu strašenje z “jump scare” momenti, slaba raznovrstnost pošasti in trapasto razporejene shranjevalne točke, zaradi katerih lahko izgubite tudi po 15 minut igranja. Da sploh ne omenim slabe optimizacije, zaradi katere je bila igra prve dni na PC-ju praktično neigralna in hroščev, ki jih razvijalec še vedno ni povsem odpravil. Celotna igra traja nekje 15 ur, pa še to se zdi dvakrat preveč razvlečeno, konec igre pa vas postavi samo nazaj v začetni meni – brez kakšnih statistik pobitih nasprotnikov, ponujena pa ni niti možnost ponovnega preigravanja preko opcije New Game+.
Striking Distance Studios je resda začel kmalu po izidu hitro delati na popravkih, a slabe igralne sredice na žalost ne bo mogla popraviti nobena posodobitev in upamo, da bo slab priokus še ta mesec popravila predelava prvega Dead Spacea.
Uporabniki konzol PlayStation 5 si te dni zaskrbljujoče manejo roke zaradi poročil neuradnih servisov, ki so v roke dobili že kar nekaj konzol, te pa so se pokvarile zaradi dokaj trapastega razloga.
Do not put your Ps5 upright, here is the result the liquid moves and the freezes are there pic.twitter.com/A4Do3TkcXk
Najprej je treba zapisati, da je tole bolj kot ne samo predmet govoric, ki jih Sony še ni uradno potrdil, tako da jih je pametno jemati z rezervo. Vseeno pa so se na spletu pojavila poročila, da konzole PlayStation 5 ni ravno pametno postavljati v pokončni položaj, saj naj bi s tem krajšali življenjsko dobo same konzole.
Razlog tiči v čipu APU, ki pri PS5 združuje procesorske in grafične naloge na eno samo mesto. Na temu stoji hladilnik, Sony pa se pri njunem spajanju odločil za tekočo kovino, namesto termalne paste, ki jo srečamo pri PC procesorjih. Slike iz strani servisov zdaj pravijo, da ta tekoča kovina pri nekaterih enotah noče ostati na svojem mestu in je začela cureti po matični plošči, kar je pripeljalo do pregrevanja in na koncu do okvare same konzole – vse te konzole pa naj bi med svojo uporabo stale v pokončnem položaju.
Takšno okvaro je v oktobru opazil tudi YouTuber TheCod3r. Neka konzola je v vertikalnem položaju stala več mesecev, medtem ko je bila zapakirana, ko pa so jo končno priključili na TV, se enostavno ni želela zagnati. Ko je zadevo odprl, je na matični plošči odkril ogromno pack tekoče kovine, kar je na koncu pripeljalo do kratkega stika. Tudi v Franciji so se pojavila podobna, zaskrbljujoča poročila in vsi priporočajo, da uporabniki svoj PlayStation 5 nemudoma prestavijo v ležeči položaj.
Koliko je ta zadeva razširjena ni znano in kot rečeno, Sony še ni uradno priznal kakšne napake v proizvodnji. PlayStation 5 je na trgu zdaj že več kot 2 leti in človek bi zato pričakoval več poročil o okvarah, a morda razlog tiči tudi v temu, da večina ljudi svoje konzole postavlja v ležeči položaj.
Vseeno pa je morda zaenkrat prestaviti konzolo v horizontalo – vsaj dokler te govorice niso povsem razrešene in če ste morda svoj PlayStation 5 uporabljali v pokončni obliki in je konzola nenormalno glasna tudi ob bolj preprostih igrah, zna to pomeniti težave pri hlajenju. Zaradi tega še ni treba takoj teči na servis, saj najprej poskrbite za to, da ima konzola dovolj prostora za hlajenje, vedno pa uporabite tudi priloženo stojalo, saj ta dvigne konzolo od tal, kar prav tako blagodejno vpliva na prezračevanje.
Leto 2023 se je komajda dobro začelo, a že imamo pred nami igro, ki očitno sledi stopinjam svojega vzornika Among Us in te dni nabira naravnost masivne številke igralcev, kljub temu, da je igra zunaj že vse od oktobra 2021.
Takšnih nepričakovanih uspešnic ne vidimo velikokrat in res omembe vredna sta bila dva projekta: Fall Guys in Among Us. Oba naslova sta se bolj ali manj rodila sredi pandemije koronavirusa, kjer ljudje niso imeli za početi drugega, kot pa zabavo iskati v večigralskih svetovih. Vendar pa sta si ti dve igri med sabo dovolj različni, da sta privabili dva različna žanra igralcev, medtem ko je Goose Goose Duck več kot očitno kopija Among Us, le da je razvijalec Gaggle Studios dodal nekaj svojih lastnih igralnih načinov.
Tudi vizualna podoba je med obema igrama zelo podobna, je pa razlika v igralnih junakih, saj tule ne nadzorujemo nekih barvnih pajacev v skafandrih ampak goske in race. Za vse te je razvijalec spočel cel kup preoblekic, kap in celo prdcev, zabavo pa lahko izkusite na sedmih mapah v petih različnih igralnih načinih.
Ena pomembna razlika napram Among Us je tudi pridnost razvijalca, ki neprestano izdaja novo vsebino ter tako skrbi za privlačnost igre, medtem ko se je Among Us pri tem močno upočasnil, kar je za “live service” naslov največkrat smrtna obsodba.
Največ pa je k popularnosti igre doprinesel nedavni prenos v živo iz strani Kima Tae-hyunga, pripadnika noro popularne korejske pevske skupine BTS. Ta je v igranje privabil naravnost masivno publiko, ki je s koncem novembra začela skokovito naraščati. Goose Goose Duck je v začetku novembra držal samo nekje 15k igralcev, nato pa je številka presegla 100k, včeraj pa dosegla rekordnih 563.677 istočasnih igralcev. To je tudi več od rekorda Among Us, ki je na višku slave dosegel “vsega” 447.467 igralcev. Among Us je takšne cifre dosegal dve leti nazaj, medtem ko je trenutna primerjava med obema naslovoma močno nagnjena v smer Goose Goose Duck. Dodajte k temu še dejstvo, da je Goose Goose Duck za igranje popolnoma brezplačen in dobite perfektno nevihto za rojstvo nove internetne uspešnice.
Naval na strežnike je bil tako ogromen, da so ti včeraj celo podlegli pritisku in razvijalec je za ponovno vzpostavitev potrebovali nekaj ur. Gaggle Studios je priznal, da takšne popularnosti tudi sami niso pričakovali in zdi se, da ta ne bo kmalu minil. K-pop zvezdnik je namreč svoj prenos v živo opravil mesec nazaj, igralcem pa je bilo takrat všeč, kar so preizkusili, zato bo očitno Goose Goose Duck še kar nekaj časa prisoten na listi najbolj igranih večigralskih iger Steama.
Trgovina Epic Games nas je skozi božične praznike obdarila s celim kupom iger, čez novo leto pa so si privoščili malce premora, a so se že včeraj vrnili na svoj običajni urnik brezplačnih iger. Tudi v tem tednu so dostavili dva vrhunska naslova, ki ju do sedaj v brezplačni obliki še nismo dobili in sta vsekakor vredna vaše pozornosti.
Prvi od njiju sliši na ime Kerbal Space Program, ki je sicer originalno izšel že več kot 10 let nazaj, vse od takrat pa igralci v njem zapravljajo nepregledno število ur. Igra je namreč kot naročena za vse tiste, ki se radi ukvarjate s fiziko in vas zanima potovanje izven našega planeta, saj je glavna naloga igre raziskovanje vesolja. Vendar pa preden zapustite našo preljubo Zemljico, bo treba najprej skupaj spraviti raketo, ki bo zmožna prebiti stratosfero. To ni tako enostavna naloga in veliko vaših poskusov se bo zaključilo že pri samem vzletu. Če pa se boste zadeve lotili bolj premišljeno, pa boste kmalu dosegli prvi vzlet, temu pa bo nato sledil obisk Lune in celo kolonizacija vesolja.
Kerbal Space Program ponuja res veliko zabave in nič čudnega potem, da je v izdelavi že nadaljevanje, ki izide konec februarja letos. Do takrat se lahko brezplačno poigrate v originalu, ki za prevzem čaka na sledeči povezavi.
Druga brezplačnica je Shadow Tactics: Aiko’s Choice. V bistvu je tole samostojni dodatek za originalno igro Shadows Tactics, ki je izšla leta 2016, leta kasneje pa se je razvijalec Mimimi Productions vrnil in spočel dodatek, ki prinese enako igralno formulo, le da v bolj prečiščeni obliki. Shadow Tactics ni lahka zadeva, saj je to od zgoraj gledana taktična skrivalščina, ki se igra podobno kot starodavna serija Commandos. Razlika tule tiči v časovnem obdobju, saj se boste sprehajali po okolici antične Japonske, kar pomeni veliko samurajev in nindž, oba predstavnikov teh taborov pa bosta z vami hitro opravila. Vaša kopija igre je na voljo tule.
Obe igri bosta brezplačni vse do 12. januarja, nakar v ponudbo pride igra First Class Trouble, ki je nekakšna 3D različica naslova Among Us.
HTC je že stari znanec VR industrije in njega dni je bil največji konkurent Oculusa, saj so preko svojega izdelka Vive pošteno premešali štrene Oculus Rifta. Vendar pa so bili tisto drugi časi, saj je HTC takrat še sodeloval z Valvom, slednji pa se je nato odpravil ustvariti svoja lastna očala Index, medtem ko je Oculus dostavil brezžična očala Meta Quest.
HTC se sicer ni predal in v zadnjih letih so izdali več novih VR očal, žal pa nobena od teh niso dosegla stare slave. Tepla jih je predvsem cena, ki preprosto ni bila konkurenčna, a morda bo rešila bilka prišla v obliki novo najavljenih očal Vive XR Elite.
Gre za popolnoma brezžična VR očala, ki bodo vsebovala tudi možnost mešanja AR prvin, le da te ne bodo tako razvite kot pa pri konkurenčnem Meta Questu. Tehnične specifikacije so impresivne, saj bo vsaka od leč ponujala ločljivost 2K, 110 stopinjski kot gledanja in 90 Hz osveževanje slike. Znotraj očal se bo nahajal procesor Qualcomm Snapdragon XR2, ki ga najdemo tudi v Meta Questu 2, a je šibkejši od tistega v Quest Pro-ju. Dodanih bo še 12 GB pomnilnika in 128 GB prostora za shranjevanje podatkov.
Zanimiv je dizajn očal. Vive XR Elite tehta 625 gramov, a to je z dodano baterijo, ki se nahaja na zadnji strani in jo lahko po želji tudi odstranimo. Takrat se teža zmanjša na samo 240 gramov, a seveda boste primorani v tem primeru zadevo priklopiti na neko drugo napajanje, kot je denimo PC. Baterijo boste lahko povsem sneli iz naprave, kar je dobro, saj bo eno polnjenje zadostovalo samo za 2 uri neprekinjene zabave, tako da bo pametno pri roki imeti še kakšno rezervno baterijo, ki jo lahko preprosto zamenjate in nadaljujete z igranjem, potrošeno pa ta čas priklopite na polnjenje.
HTC pravi, da bo Vive XR Elite kasneje dobil še dva opcijska dodatka, ki bosta omogočala sledenjem očem in obrazu, vendar pa tega ne boste dobili v izvirnem paketu, ki bo vseboval očala, eno baterijo in dva kontrolerja.
Vive XR Elite obljublja veliko, vendar pa se zatakne pri ceni, saj HTC zanj zahteva 1.449 €. To je veliko več od očal Meta Quest 2, ki se pri nas prodajajo po ceni 549 €, a je ceneje od Meta Quest Pro-ja, ki na uradni strani stane 1.799 €. Kje točno se bo ustalil XR Elite bomo še videli, a na prve recenzije ne bo treba čakati dolgo, saj zadeva izide že 15. februarja, prednaročila pa so zdaj že odprta.
Ena bolj pohvalnih stvari iz igričarske industrije, ki se je razvila predvsem v zadnjih dveh letih, je skrb za vse tiste osebe s posebnimi potrebami, ki bi se rade zabavale v igranju iger, a jim je to onemogočeno, saj imajo velike težave pri nadzornih shemah – pa naj bodo to miška in tipkovnica ali pa običajni igralni plošček.
Takšni igralci so se za svojo zabavo največkrat morali zanašati na posebej prirejene izdelke iz strani tujih podjetij, a so se pri tem pojavljale tudi težave glede prilagodljivosti, saj je vsaka taka oseba potrebovala posebej prirejene nadzorne sheme, to pa ni bilo ravno poceni.
Led je pri temu oral Microsoft, ki je leta 2018 izdal posebej prirejeni igralni plošček Xbox Adaptive Controller. Ta ni samo prilagodljiv, ampak se ponaša tudi z ugodno ceno, saj ga Microsoft te dni prodaja za vsega 100 €, kar je v primerjavi s prejšnjimi rešitvami, ki so med drugim vključevale tudi 3D printane dele, vsekakor več kot ugodna ponudba.
Z nekaj zamude se je zdaj po isti poti odločil odpraviti tudi Sony in včeraj so najavili svoj prvi projekt za osebe s posebnimi potrebami, ki nosi ime Project Leonardo.
Ta posebej oblikovan igralni plošček nosi nekam želvasto obliko, kar je zanimiva asociacija na ime Leonardo, ki je tudi eden od znanih predstavnikov Nindža želv.
Barvna paleta je enako črna bela kot igralni plošček Dual Sense, kar je logično, saj je Leonardo namenjen konzolam PlayStation 5, a upanje obstaja, da bo podprt vsaj še PC. Ločena lupina vsekakor nosi unikaten dizajn, saj so gumbi veliki in so tudi malce drugače ukrivljeni – R2, ki je na DualSensu sprožilnik, tukaj nosi bolj izbočeno obliko za lažje proženje orožij.
Vse te gumbe bomo lahko vstavljali in odstranjevali po mili volji, zanimivi pa sta tudi gobici, ki ju bomo lahko približali ali oddaljili od lupine – kar bo pač lažje končnemu uporabniku. Kontroler bo vseboval tudi štiri 3,5 mm AUX vhode, kar bo prišlo hudo prav za priklop kakšnih dodatnih, od prej posebej prirejenih delov igralne nadzorne sheme, ki bodo nato tudi združljivi z Leonardom.
Uradni blog prispevek pravi, da bomo lahko naenkrat v virtualno nadzorno shemo povezali do dva Leonardo kontrolerja in en DualSense, kar bo prišlo izjemno prav za sodelovalno igranje večih igralcev ali pa za tiste igralne seanse, ko bo igralec na Leonardu potreboval dodano pomoč drugega preko DualSensa. Vse skupaj bomo lahko premešali med sabo, izjemno stopnjo prilagodljivosti pa prinaša še programska oprema, preko katere bomo lahko spreminjali funkcijo vsakega gumba ter si celo nastavljali profile.
Blog prispevek sicer ne omenja možnost naprednega tresenja, ki so ena glavnih karakteristik novih igralnih ploščkov DualSense, nič pa ni bilo povedanega tudi o ceni in datumu izida, saj je Project Leonardo še vedno izdelek, ki je v aktivnem razvoju.
Ko je Sony najavil, da bo njihova serija dirkaških iger Gran Turismo doživela selitev na kino platna, kakšnega posebnega vzklikanja od veselja ni bilo, saj česa takšnega ni nihče pričakoval ali pa sploh zahteval. Večina igralcev je ob najavi projekta samo zavila z očmi in nihče vas ne bi krivil, če bi imeli od tega projekta res nizka pričakovanja.
Vse pa ni tako negativno, saj je Sony v izpeljavo filma vložil kar nekaj proračuna in na snemalni oder pripeljal veliko talenta. Izdelek bo režiral Neil Blomkamp, ki se je najbolj izkazal s filmom District 9, pred kamerami pa se bosta preizkusila Orlando Bloom, ki se ga najbolj spomnimo kot Legolasa iz filmov Gospodar prstanov in David Harbour, ki je eden od prepoznavnih obrazov serije Stranger Things.
Oba igralca se pojavita tudi v prvem dražilniku, ki pokaže kar nekaj dirkaške akcije, ta pa bo sledila “resnični zgodbi” mladega dirkača, ki je cestne sposobnosti pridobil doma v kleti, kjer je po cele dneve nabijal igro Gran Turismo, te sposobnosti pa je nato preselil v resnični svet. V filmu bo to vlogo zapolnil dokaj neznani igralec Archie Madekwe, ta pa se bo v vsaj enem kadru strastno poljubljal z neko žensko, tako da bo film očitno vseboval tudi nekaj romance.
Orlando v napovedniku doda, da je bil ta film res ustvarjen za prikaz v kinu. Zvočni učinki motorjev so vsekakor dobri, snemalna ekipa pa bo dirkanje celo prikazala iz več zornih kotov kamere, ki spominjajo na tiste, ki jih lahko vidimo tudi v igri. Kakšen bo končen izdelek bomo videli v kinih, to pa se bo zgodilo 11. avgusta.
Dobre novice prihajajo tudi za igro Gran Turismo 7, ki bo ob izidu novega VR sistema PS VR 2 za PlayStation 5 prejela tudi brezplačno nadgradnjo za igranje v navidezni resničnosti. Igra se bo tako pridružila zbirki 30 naslovov, ki jih bo ta sistem prejel ob svojem rojstvu 22. februarja, takrat pa bo zanj treba odšteti dobrih 600 €.
Medtem, ko potrpežljivo čakamo, da razvijalec FromSoftware odpre usta glede kakšnega dodatka za njihovo igro Elden Ring, igralci, žejni Dark Souls igranja za svojo potešitev gledajo v druge smeri. To neusahljivo žejo zna pogasiti ogromen mod Archthrones za igro Dark Souls 3, ki je v izdelavi že kar nekaj časa, razvojna ekipa pa je včeraj dostavila obsežni igralni napovednik, ki pokaže za kar 15 minut akcije.
Večji modi za igre Dark Souls so prava redkost, saj ti naslovi ne vsebujejo namenskega orodja za moddanje, kot je to v primeru Elder Scrolls naslovov, zato je razvijalec omejen pri temu, kaj lahko sploh dostavi. Archthrones in Nightfall za Dark Souls 1 sta tako edina večja projekta, ki bosta dostavila povsem sveži kampanji, pri obeh pa lahko pričakujete veliko stopenj in okolic, ki so bile prenesene iz originalnih kampanj, le da so tule malce predrugačene.
Archthrones bo šel v tem pogledu še korak dlje, saj bo vseboval tudi nekatere stvari, ki jih najdemo v drugih FromSoftwarovih naslovih. Archthrone of the Old Gods je praktično ista stopnja kot Heide’s Tower of Flame iz igre Dark Souls 2, medtem ko si je War-Torn Village marsikaj sposodil iz Sekira. Na takšen način je bilo prenesenih tudi nekaj sovražnikov in malce čudno izpade, ko se v bolj počasni igri tipa Dark Souls 3 spopadaš z nasprotniki iz Sekira, ki pri napadih praktično ne poznajo pavze.
Podobnosti je resda cel kup, a vseeno je Archthrones videti kot presneto zabaven za igranje in bo zagotovo v izziv tudi veteranom serije Dark Souls. Šefi so videti konkretni in vsebujejo več faz, mod pa bo v končni fazi ponujal pet različnih svetov, med katerimi se bomo selili preko centralne sobane Nexus of Embers, ki je sposojena iz Demon’s Soulsa.
Kljub obilnemu prikazu igranja še vedno nimamo datuma izida. Če vam je bilo prikazano všeč, potem lahko avtorjem namenite kakšen evro podpore na njihovem uradnem Patreonu.
Razvijalca Naughty Doga že dobro poznamo, saj ta Sonyjev studio že dolgo izdaja eno uspešnico za drugo. Nase so sprva opozorili s franšizo Uncharted in se kasneje ustoličili kot eden od najbolj cenjenih razvijalcev z igro The Last of Us, ki je v 2020 dobila tudi nadaljevanje Part 2.
2023 bo za slednjo franšizo kar burno leto, saj marca na PC prihaja predelava prvega dela The Last of Us Part 1, 15. januarja pa nas bo pričakala tudi premiera serije, ki jo bomo lahko gledali na pretočnem servisu HBO Max.
Oboževalcem tega sveta se torej dobro piše, a ne moremo mimo dejstva, da je vse skupaj nekakšno pogrevanje stare juhe. Tako predelava za PC, kot tudi 1. sezona serije bosta bolj in manj govorili zgodbo prve igre, ki nam je skozi leta in tri vnovične izdaje postala še kako znana in res bi bil čas za nekaj novega. K sreči Naughty Dog dela tudi na tem, to pa bo večigralski projekt, ki se bo dogajal znotraj sveta The Last of Us.
O tej igri se govori že dolgo, saj je bila najprej zamišljena kot večigralska veja igre Part 2, a se je kasneje tako razširila, da je postala ločen projekt, ki zaenkrat še nima uradnega imena, a neuradno ga vsi kličemo Factions.
Projekt je sicer še vedno zavit v skrivnost, je pa vodja studia Neil Druckmann na Naughty Dogovem blogu podelil prvo konceptno risbo, ki je vsekakor videti kot nekaj, kar bi pripisali The Last of Us svetu. Vidimo lahko opuščeno ulico, skupaj z ogromno križarko in vse skupaj je potencial za kar nekaj razburljivega streljanja med igralci.
Neil je dodal, da kljub temu, da bo tole večigralski projekt, bo kljub temu vseboval vse tiste prvine, po katerih je znan Naughty Dog. To vključuje dobre igralne mehanike, neverjetne zgodbe in zanimive like. To nam da misliti, da ta nova igra ne bo samo divje PvP streljanje, ampak zna vsebovati tudi kar nekaj PvE vsebine, morda pa na koncu dobimo nekakšno različico igre The Division, le da bo tule štorija malce bolj izpopolnjena.
Datuma izida še nimamo, a Neil pravi, da bodo več podrobnosti podelili kasneje v tem letu. Junija se pripravlja praznovanje 10. obletnice franšize, tako da morda takrat dobimo celo kakšen igralen posnetek.
Obiskovanje strani s pornografsko vsebino je za večino uporabnikov interneta stvar vpisa URL-ja, nakar je treba klikniti na opozorilo, da štejete več kot 18 let in že sledi 10-minutna zabava, kateri sledi instantno brisanje zgodovine. Večina uporabnikov pri obiskovanju takšnih strani na svojem PC-ju ali telefonu ne želi pustiti niti ene sledi, kaj šele, da bi na njih ustvarjali kakšne račune in pornografskim stranem zaupali morebitne osebne podatke.
No, ravno v takšno realnost so se v letu 2023 zbudili prebivalci Louisiane, ki je s 1. januarjem prejela nov zakon, ki za obisk strani s pornografsko vsebino od vsakega obiskovalca zahteva dodatno identifikacijo preko osebnega dokumenta. Louisiana je tako postala prva ameriška zvezna država, ki nad svojimi državljani izvaja takšno stopnjo nadzora in zanimivo bo videti, če bodo temu zgledu sledile tudi kakšne druge.
Hello from the surveillance state of Louisiana. People in Louisiana have to use their drivers license to go to pornhub. This is truly wild. Under his eye. https://t.co/uji6Jo3Tdepic.twitter.com/pVKEeVcCGw
Zakon, ki ga lahko v obliki PDF-ja preberete tule, od vseh spletnih strani, ki ponujajo več kot 33,3 % vsebine, ki bi bila škodoželjna mladoletnikom, pri uporabnikih zahteva dodatno identifikacijo – bodisi preko osebne izkaznice ali pa digitalne aplikacije LA Wallet, ki v sebi drži podatke o vozniškem dovoljenju. Zakon pravi, da je zaradi napredka tehnologije čedalje več mladeži podvrženih nemoralni vsebini, zaradi česar se lahko pri nekaterih najstnikih pojavijo duševne motnje in nizka stopnja samozaupanja. Ker do sedanji ukrepi teh spletnih strani glede preverjanja polnoletnosti niso zadostni, bo nov zakon poskrbel, da bodo takšno vsebino lahko konzumirali samo odrasli.
To ni neka obrobna zadeva, ki bi jo lahko spletne strani ignorirale, ampak uveljavljen zakon in spletne strani, kot so Youporn, Redtube in Pornhub so dodatne verifikacije že implementirale. Seveda so bolj vešči internetni uporabniki te težave že zaobšli z namestitvijo VPN-a, ki internetni strani sporoči IP naslov lokacije, kjer ta zakon ni v veljavi. A VPN-a ne zna uporabljati vsak, ki je kdaj skočil na internet in tistim ne bo ostalo drugega, kot pa da tem pornografskim stranem zaupajo svoje osebne podatke.
Po ZDA se je hitro zagnal vik in krik glede vdora v zasebnost državljanov, skrbi pa se pojavljajo tudi glede varnosti, saj zna kakšen hekerski napad hitro izmakniti močno občutljive podatke uporabnikov. Pornhub sicer zatrjuje, da nova verifikacija ne bo sledila aktivnostim uporabnika, a to so bolj prazne besede, ki ne vzbujajo ravno veliko zaupanja. Še več – spletna stran TechCrunch je v intervjuju z raziskovalko univerze UCLA ugotovila, da bi Louisiana lahko tako sledila in targetirala pripadnike LGBTQ-ja, ki bi nato postali žrtve nadlegovanja in še višjega nadzora.
Nova trilogija Hitman iger izpod prstov razvijalca IO Interactive je vsekakor dobra, a ta danski studio se je povsem zapletel pri izdaji različnih verzij iger, saj vsaka od njih vsebuje svoje Deluxe verzije, dodatne DLC-je in mikrotransakcije, tako da mora potencialni kupec narediti pravo študijo, kaj sploh kupiti, da bo za svoje denar prejel čim več vsebine.
Da je to problem je spoznal tudi IO Interactive, ki je včeraj najavil bolj poenostavljen nakup iger, ki po novem ne bo več tako zmeden. Glavna sprememba bo doletela igro Hitman 3, ki bo spremenila ime v Hitman: World of Assassination, ta pa bo po novem vsebovala kampanje prvega, drugega in tretjega dela.
Pod eno streho bodo združili tudi vse do sedaj izdane DLC-je. No, skoraj vse. Hitman: World of Assassination bo namreč vključeval vse DLC-je za igro Hitman 1, medtem ko bo za Hitman 2 vseboval samo standardno prepustnico. Če si boste zaželeli še vsebine izpod prepustnice Hitman 2 Expansion Access Pass in DLC-je, ki jih ponuja tretji del, potem bo World of Assassination ponujal ločen nakup Deluxe Pack. IO ne bi bil IO, če ne bi vsaj malce kompliciral pri nadgradnjah.
Obstoječi lastniki igre Hitman 3 boste nadgradnjo na World of Assassination prejeli brezplačno, zato je zdaj idealen trenutek za nakup tretje igre, ki bo še posebej prav prišla novincem, ki si ne lastijo prav nobene od teh treh iger. In glej ga zlomka, Hitman 3 se trenutno na Steamu prodaja s popustom -65 % po ceni 20,99 €. Glede na prihajajočo vsebino, ki bo vključevala tudi prvi dve Hitman igri, je ta kupčija izredna – še posebej glede na dejstvo, da Hitman 3 ob svojem prehodu na novo ime tudi zvišal svojo ceno na 70 €.
Če se spravljate v nakup, potem časa za obotavljanje nimate več preveč. Steamova zimska razprodaja se zaključi že jutri, 5. januarja ob 19.00.
Oderuške cene grafičnih kartic so nekatere igralce prisilile do tega, da so začeli gledati v alternativno igričarsko zabavo, saj si nekateri za nadgradnjo preprosto ne morejo privoščiti plačevanja tisoče evrov. PC-jašem te dni res nihče ne bi zameril, če bi vsaj za nekaj časa opustili računalniško igranje in si za veliko manj denarja privoščili kakšno konzolo, vedno pa je tu tudi opcija pretočnega igranja.
Tu ne govorimo o Stadii, ki jo je Google nedavno spravil pod rušo, ampak o še enem pretočnem servisu, ki ga že dolgo ponuja NVIDIA. Beseda teče o servisu GeForce Now, ki je postal na voljo tudi v Sloveniji in ponuja tri stopnje naročnine: Basic, ki je brezplačna a omogoča samo uro igranja, preden vas strežnik ne izklopi; Priority, ki stane 10 € mesečno in dostavi kar nekaj kvalitetne zabave, a samo v ločljivosti 1080p; ter Ultimate, ki zase zahteva 20 € mesečno, to pa vam prinese igralne seanse, ki trajajo do 8 ur, ločljivost 4K in igranje pri 120 sličicah na sekundo.
NVIDIA namerava zdaj Ultimate izkušnjo še izboljšati, saj bodo njihovi strežniki doživeli nadgradnjo grafičnih kartic iz RTX 3080 na RTX 4080. Zabava bo tako skočila na novo stopnjo, saj se bodo lahko naročniki lahko zabavali v ray tracing učinkih pri višjih ločljivostih, prav tako pa bo nova meja sličic na sekundo impresivnih 240. Izkusiti bo moč tudi tehnologijo DLSS 3, zahvaljujoč orodju Reflex pa bo zamik znašal manj kot 40 milisekund, kar naj bi bil nov dosežek v svetu igranja preko oblaka.
Poskrbljeno bo tudi za tiste igralce na ultra širokih monitorjih, saj bodo po novem podprte ločljivosti 3440 x 1440 in 2560 x 1080.
Cena ostaja ista in naročniki Ultimate stopnje boste samodejno nadgrajeni na nove grafične kartice, vendar pa bodo te nadgradnje centrov zahtevale svoj čas in dokler se to ne zgodi, boste še vedno primorani v igranje na RTX 3080. Zabave ne bo hitro zmanjkalo, saj katalog iger GeForce Now zdaj zaobjema več kot 1.500 naslovov, med njimi pa najdemo tudi novejše zadeve kot sta denimo igri Marvel’s Midnight Suns in novo izdana predelava igre The Witcher 3.
Originalni Half-Life se meni osebno ni priljubil samo zaradi zanimive kampanje, kjer smo skozi hodnike laboratorija Black Mesa pohajkovali v vlogi Gordona Freemana, ampak tudi na račun enega vidika, ki pri prvi igri ni veliko opevan: zgodbe. Prvi Half-Life nam je navrgel zanimivo premiso, ampak je igralca ves čas tudi malce držal v temi, tako da ti nikoli ni bil povsem jasen celoten zaplet dogodkov in zakaj so zli vesoljci sploh napadli zemljo, še bolj pa si se čudil temu, da te zaradi nekega razloga napadajo ameriški marinci, ki ti niso sploh pustili do besede.
Skozi igranje si zaradi tega ves čas na trnih, saj počasi razpletaš klobčič zgodbe, hkrati pa nikoli ne veš, kaj te čaka za naslednjim vogalom. Nato smo dobili še dve razširitvi, ki sta zgodbo povedali iz drugačnih smeri: Opposing Force nam je razložil zgodbo vojaka Sheparda, Blue Shift pa varnostnika Barneyja.
Za Half-Life 2 takšnih dodatkov, kjer bi zgodbo izkusili iz druge plati, nismo dobili nikoli, zato bo to praznino poskušala zapolniti modderska skupnost. In ta se je letos odrezala odlično, saj smo avgusta prejeli projekt Entropy : Zero 2, mod pa s sabo prinaša bogato kampanjo, sestavljeno iz sedmih poglavij, preigrali pa jo bomo v vlogi Combat Elite vojaka, ki bo s svojo posadko poskušal ujeti znanstvenico Judith Mossman.
Entropy : Zero 2 ponuja raznovrstne stopnje, ki nas bodo popeljali tudi po poti Freemana in zadeva je videti kot resnični profesionalni produkt. Mod ne dostavi samo odlične strelske izkušnje, ampak ponudi tudi stvari, ki jih v originalu nismo mogli izkusiti, kot je denimo poveljevanje četi vojakov in vihtenje unikatnih orožij tipa granata, ki v nek vrtinec posrka nasprotnike, ven pa izvrže nove nevarnosti.
Avtorji so tudi izboljšali umetno inteligenco nasprotnikov ter dodali nekaj miselnih orehov, zgodba pa se očitno napaja tudi iz Portal vesolja, saj v roke primemo tiste samostoječe strojnice, vsake toliko pa naletimo na znane spremljevalne kocke.
Spletna stran Modbb je Entropy : Zero 2 izglasovala za najboljši mod leta 2022, kar so vsekakor visoke hvale – enako nagrado je lani prevzela odlična modifikacija The Chronicles Of Myrtana: Archolos. Mod lahko namestite kar preko Steama, za igranje pa potrebujete v knjižnici držati licenčno kopijo igre Half-Life 2.
Call of Duty: Modern Warfare II je morda res spet rušil rekorde v prodaji in Warzone 2.0 vsebuje polne strežnike igralcev, vendar pa nekaterim igralcem novejša formula CoD naslovov enostavno smrdi. Nekateri še vedno prisegajo na začetke franšize – večina je navdušenih nad igro Call of Duty 2, a tudi čisto prvi del iz leta 2003 vsebuje svoje privržence, ki se 20 let kasneje še vedno zadržujejo na strežnikih.
Prvi Call of Duty resda ne vsebuje igralnih novitet, ki so jih prinesla mnogoštevilna nadaljevanja, ta pa med drugim vključujejo sodobno grafično preobleko, nadgrajevanje orožij, ogromne mape, nagrade za zaporedne uboje oziroma “killstreake” in celega kupa igralnih načinov. Original ne omogoča niti šprintanja po mapi, saj je vse usmerjeno v bolj počasno in taktično preudarno igranje, tukaj pa šteje vsak strel.
Veterani serije so zato prepričani, da sta edino prva dva Call of Dutyja vredna igranja, saj nagrajujeta pameten pristop, igralec pa se ne more zanašati na nič drugo kot pa samo na svojo sposobnost hitrih reakcij in natančnega merjenja. In takšnih igralcev ni malo – ravno nasprotno, nabralo se jih je dovolj, da smo lani na Balkanu dobili večji turnir ravno iz te igre, navdušenci nad to igro pa so se lahko pozabavali z bogatimi nagradami.
Turnir se je odvil novembra in sicer v Zagrebu, tam pa se nahaja prav poseben igričarski center zabave HOG oziroma Hall of Game. Na stole se je usedlo 16 pet-članskih ekip in to iz kar 11 različnih držav, na koncu pa je slavila ekipa TMO oziroma The Myth of, ki so pobasali v roke pokal, si v plastične kozarčke natočili nekaj šampanjca in v denarnice pospravili tudi nekaj denarja. Turnir je vseboval denarni sklad v vrednosti 2.300 €, zraven pa je bilo podeljene tudi nekaj opreme, v vrednosti 1.000 €.
Galerijo slik in več informacij najdete na organizatorjevi strani turnirja. Hrvatom lahko zavidamo, saj so lani spočeli več takšnih turnirjev v živo, medtem ko v Sloveniji e-športna scena sameva. Veliko vlogo pri temu sicer igra samo prizorišče, saj je HOG pravi igričarski center, z več kot 40 PC-ji, konzolami in vso pripravljeno periferijo, medtem ko pri nas nečesa takšnega preprosto nimamo. Sicer smo leta nazaj poskušali v Ljubljani vzpostaviti gaming bar StageOne, žal pa se je tisti projekt od začetka tepel s finančnimi problemi, dokler na koncu ni šel pod rušo.
Tretji del franšize Payday je bil sicer razkrit že leta 2016, a igre 6 let kasneje še vedno ni na spregled. Za zamudo tokrat ni kriv samo razvijalec Overkill, ampak tudi švedski založnik Starbreeze Studios, ki je bil nekaj let nazaj praktično pred bankrotom, zato je potreboval kar nekaj časa za reorganizacijo svojih finančnih sredstev, zdaj pa so se te stvari očitno nekoliko umirile in končno je nastopil čas, da Payday 3 postane realnost.
Franšiza je svoj prvi del Payday: The Heist izvrgla leta 2011 in takrat sicer pridobila nekaj slave, a tisti pravi uspeh je prišel šele v nadaljevanju, kjer je bila igralna formula izpopolnjena, igralci pa so v igri rade volje zapravljali stotine ur. Payday namreč vsebuje hudo zasvoljivo formulo sodelovalnega igranja, kjer igralci prevzamejo različne vloge roparskega kartela in si nataknejo maske likov Dallasa, Hoxtona, Houstona, Chainsa in Wolfa, nato pa se spravijo v pogumne tatinske podvige skozi različne lokacije, kot so denimo banke in kazinoji.
Payday 2 je izšel leta 2013, vendar pa je igra še danes hudo popularna – samo v decembru jo je na Steamu istočasno igralo več kot 70k igralcev. Razvijalec Overkill je v teh desetih letih tudi pošteno zaslužil, saj je izdal kopico DLC-jev, teh pa je zdaj že toliko, da je treba za pregled seznama malce zavrteti kolesce na miški.
Zakaj toliko pleteničim okoli prejšnjih delov serije, če pa je članek naslovljen s tretjim delom? No, Overkill je resda izdal prvi dražilnik za Payday 3, a v njem ne vidimo praktično ničesar, razen novega in uradnega logotipa. Razvijalec o vsebini tretjega dela zaenkrat molči – vemo samo to, da bo tokrat ustvarjen na pogonu Unreal Engine in da bo tokrat mesto dogajanja New York. Vseeno pa dražilnik na koncu vsaj navrže datum izida, ki se naj bi zgodil enkrat v 2023.
Za več informacij in kreganje na forumih lahko obiščete uradno stran na Steamu.
Serija hecnega detektivskega para Sam & Max se je sprva rodila v devetdesetih, za njeno kreacijo pa je bil takrat zaslužen LucasArts, ki je za tiste čase veljal kot kralj žanra avantur. Leta 2007 je za licenco zopet poprijel razvijalec Telltale Games, ki je avanture dvojca izdal po epizodah in to v treh ločenih sezonah, nato pa je ta franšiza nekako zaključila z obratovanjem, Telltale se je razširil v podajanje zgodb iz drugih licenc, si na koncu navlekel preveč dolgov in bankrotiral.
Vendar pa sta Sam & Max zopet vstala iz groba. Zasluge za to ima razvijalec Skunkape Games, ki je leta 2020 spočel predelavo prve sezone Save the World, leta 2021 pa še drugo sezono Beyond Time and Space. V letu 2023 se pripravljajo za predelavo še tretje sezone, ki se imenuje The Devil’s Playhouse, v njej pa se bomo ukvarjali s še bolj bizarnimi stvarmi kot prej, ki med drugim vključuje tudi magične igračke in zlobne vesoljce in njihove bogove.
Morda se do sedaj s Samom in Maxom še niste srečali in nihče vam tega ne bi zameril – še posebej če ste mlajši igralec. Skunkape Games se namreč ni ravno dobro odrezal glede promocije teh predelav, saj sem tudi sam šele letos izvedel, da že obstajata dve predelavi. Telltale je za igre spočel dokaj originalno vizualno podobo, ki se ni preveč zastarala, Skunkape Games pa je samo poskrbel za boljše teksture in nadgrajeno osvetlitev scen. Prav tako so na novo posneli zvočne vrstice nekaterih likov, ta poteza pa ni ravno po godu veteranom serije.
Sam & Max v svoji biti posedujeta lastnosti starošolskih avantur, začinjena pa sta z dobro dozo črnega humorja. Večino igranja sestavlja razmišljanje o ugankah, ki so včasih malce čudno zastavljene in čisto vse rešitve niso ravno produkt logičnega razmišljanja. Vseeno pa so to zabavne igre, ki jih bodo cenili še posebej tisti, ki imajo radi dobro zastavljene dialoge.
Sam & Max: The Devil’s Playhouse izide enkrat letos, zaenkrat pa še nimamo bolj točnega datuma.
Slab začetek novega leta za vse privržence serije 1899, ki je premiero svoje 1. sezone prejela 17. novembra 2022. Ustvarjalca Baran bo Odar in Jantje Freise sta na Instagramu zapisala žalostno vest, da se je Netflix odločil za ukinitev serije.
Baran je pripisal, da si je res želel povedati celotno zgodbo, ki bi bila dokončana skozi izdajo 2. in 3. sezone, tako kot je bilo to v primeru serije DARK. Ta nemška serija je gledalce naravnost odpihnila in je tudi eden od redkih primerov Netflixove produkcije, ki je postala svetovno slavna, navkljub temu, da je bil dialog govorjen v nemškem in ne v angleškem jeziku.
Žal pa 1899 ne bo nikoli dosegel slave DARK-a, saj je zgodba preprosto nedokončana. 1. sezona se namreč konča na najhujši stvari, ki lahko doleti preklicano serijo: nedokončanem koncu, ki namiguje na nadaljevanje, temu pa po domače rečemo dobri, stari “cliffhanger”. 1899 tako ne more stati na svojih lastnih nogah in ogled zaradi tega niti ni priporočljiv, saj boš kot gledalec samo jezen in razočaran nad nerazpletenim klobčičem zgodbe, ki bo zdaj za vedno ostala nerazrešena.
Baran v Instagram zapisu ni povedal, kaj je točno botrovalo ukinitvi serije, ampak je samo zapisal, da je takšno pač življenje. Tudi gledanost ni bila videti slava, saj je 1899 ob izidu skočil na 2. mesto trenutno najbolj gledanih serij, spletna stran Variety pa pravi, da je serija v štirih dneh nabrala za dobrih 79 milijonov gledanih ur.
Vendar pa to očitno ni bilo dovolj in tudi ni ravno jasno, po čem Netflix sodi obnovo serij. Nekateri pravijo, da za Netflix gledane ure niso dovolj, ampak da veliko polaga tudi v to, koliko ljudi sezono sploh pogleda do konca. Ravno tu je morda tičal tisti glavni problem 1899, saj ta pri prvih epizodah gledalca ni ravno povlekla vase. Baran in Jantje sta stavila na počasen razvoj in razplet skrivnosti, tako kot sta to storila pri DARK-u, a morda je bil tukaj ta pristop napačen. Prav tako se zdi, da 1899 ni bil ravno poceni za snemanje, saj je ta serija vsebovala veliko CGI učinkov, za snemanje pa so v Nemčiji zgradili prav poseben oder, ki pa zdaj ne bo imel priložnosti pokazati vsega svojega potenciala.
Baran in Jantje morda tudi nista bila pripravljena na aktualne vojne med pretočnimi servisi. Te dni vsi po vrsti zategujejo pasove in dražijo naročnine: HBO je denimo preklical cel kup svojih serij in jih celo povsem odstranil iz kataloga, Netflix pa je vpeljal naročnino z oglasi in bo kmalu začel tudi preprečevati deljenje gesel med uporabniki. Čas za počasne in eksperimentalne serije, kot je bila 1899, je tako za nami in kdo ve, če se bo kdaj sploh še vrnil.
Half-Life 2 je leta 2004 presenetil z marsičem, saj ni dostavil samo vrhunske strelske izkušnje, ki se je bila toliko bolj zabavna zaradi impresivnih učinkov realistične fizike, ampak tudi poseben vizualni izgled stopenj in okolice, ki sta se stilsko povsem razlikovala v primerjavi z originalom. Prvi Half-Life nas je popeljal skozi bolj zaprte stopnje znanstvenega industrijskega kompleksa Black Mesa in tam je vse skupaj spominjalo na tipično ameriško firmo, kjer smo tudi pokali ameriško obarvane marince.
Drugi del pa nas je preselil v arhitekturni slog vzhodne Evrope, kar je marsikoga presenetilo, a Evropejci smo ravno zaradi tega skakali od sreče. Veliko zaslug pri temu je pobral Viktor Antonov, ki je pri Half-Life 2 zavzel vlogo umetniške vodje, kasneje pa je svoje znanje preselil tudi k razvijalcu Akrane in njihovi igri Dishonored. Če ste se kdaj spraševali, zakaj sta si Half-Life 2 in Dishonored stilsko tako podobna, je razlog morda ravno Viktor.
No, dovolj govoričenja o zgodovini Half-Lifa 2, saj smo tu, da povemo nekaj besed o obetavnem modu Raising the Bar: Redux. Gre za res zanimivo modifikacijo, ki nam namerava dostaviti izvirno vizijo razvijalca Valva, ki je sprva želel v Half-Life 2 povedati nekoliko drugačno štorijo, ki ne bi botrovala taki spremembi vizualnega stila.
Sicer je zgodba ohranila tiste svoje glavne prvine, vendar pa Raising the Bar dostavi kar nekaj sprememb. Drugačna je denimo že Alyx Vance, ki tokrat nosi bolj ameriški izgled, medtem ko Eli Vance v tej igri ni več njen oče, ampak nosi ime Elix Maxwell in se ponaša z veliko brado.
Igralni elementi sicer ostajajo večidel nespremenjeni, saj nas spet čaka ogromno streljanja in nastavljanja pasti v Ravenholmu, a vse to se dogaja v alternativno zamišljenih stopnjah. Drugačna so tudi orožja, saj nam mod v roko porine brzostrelko AK-47, gravitacijska puška nosi drugačen izgled, v napovedniku pa lahko za hip tudi vidimo avto, ki bo tokrat na sprednji strani nosil priročni valjar. Razvojna ekipa si teh stvari ni kar izmislila, ampak je temelj za njih knjiga Half-Life 2: Raising the Bar, ki jo je spisal David Hodgson, ta pa vsebuje polno konceptnih idej in risb, ki so jih nato razvijalci uporabili za razvoj te modifikacije.
Raising the Bar: Redux je videti impresivno in to gre verjetno na račun tega, da se je razvoj začel že leta 2012, a ga je ekipa leta 2016 opustila, nakar so kodo pograbili drugi in ji nataknili ime Redux. Žal datuma izida zaenkrat še nimamo, a splača se pozorno spremljati uradno stran moda, poigramo pa se lahko tudi s kratko demo verzijo.
