🔥 UVI.GG

Domov Blog Stran 183

Dobra miška izpod 50 €?

Slovensko podjetje UVI je bilo spočetka znano samo po svojih stolih UVI Chair, a od takrat so se plodno razširili tudi na druga področja. Med drugim so svojo kreativno pokazali tudi na trgu računalniške periferije in se tam dodobra zasidrali, tako da je počasi napočil čas, ko je eksperimentiranja s povsem novimi izdelki konec in je nastopilo obdobje izpopolnjevanja že obstoječih produktov.

Prva na tem področju je postala miška UVI Envy, ki je v originalni verziji nastopila zdaj že dobri dve leti nazaj, zdaj pa je pred nami osvežitev v podobi Envy V2.


Tehnične specifikacije

  • PIXART PMW 3360 optični senzor
  • Do 250 IPS-a & 50G pospeševanja
  • Hitro nastavljivi DPI med 400 – 12.000
  • Kalih stikala (80 milijonov klikov življenjske dobe)
  • Nastavljiva RGB
  • 7 neodvisnih nastavljivih gumbov
  • 1,85 m najlonski pleten USB kabel
  • Programska oprema
  • Teža: 90 g
  • Dimenzije: 125 x 62 x 42 mm
  • Nakup: EIGRE.si

VIDEO RECENZIJA


Nova miška vas bo pričakala v enostavni embalaži, ki k sreči ne skriva izdelka v neki zoprni zapakirani plastiki, ki te že takoj ob razpakiranju privede na rob obupa. Namesto tega najdemo Envy V2 znotraj škatlice in jo samo preprosto vzamemo iz nje, jo priklopimo na PC in zabava se lahko začne. Kakšnih dodatnih okraskov tule ne boste našli, so pa priložena kratka navodila, ki so za povrh spisana tudi v našem domačem jeziku.

Sama oblika miške je napram predhodniku povsem spremenjena. Envy V2 s svojimi 100 grami teže spada v rang srednje lahkih mišk, same dimenzije pa zadevajo zlato sredino za uporabnike, ki imajo manjše dlani, dobro pa se bodo gor znašli tudi večji gorotasi. Dobra novica je tudi to, da ima Envy V2 enakomerno obliko, tako da zlahka po njej posežete tako desničarji, kot tudi levičarji.

envy v2
Miška je v primerjavi s predhodnikom močno spremenila svoj dizajn.

V primerjavi s predhodnikom je tudi spremenjen dizajn. V2 ima bolj gladko obliko, ki se nahaja na vseh straneh miške in tesna oblika na sebi ne nosi kakšnih zarez, kamor bi se lahko ob vročih dneh ujela kakšna tekočina ali pa drobci prahu. Od prvega Envyja je podjetje UVI tudi zamenjalo svoj logotip, tako da boste na zadnji strani ugledali novega, ki ima malce tanjše linije, te pa prav tako razsvetljuje RGB osvetlitev.

Lučke so seveda tudi tukaj, tako da nad miško ne bo vihal nosu noben pravoveren igričar. Kljub temu pa Envy V2 nosi malce bolj umirjeno linijo in tako cilj na igralce, kot tudi na tiste, ki bi radi v pisarni držali kvalitetno izdelanega drsalca. RGB osvetlitev lahko nadzorujemo preko gumba na spodnji strani miške, na voljo pa je 10 načinov razsvetljave, to pa lahko tudi povsem izklopimo.

Spremenjeni so bili tudi sami gumbi. Teh je sedem in med njimi najdemo gumb za desni in levi klik, pritisljivo kolesce, dva stranska gumba na levi strani in dva gumba na vrhu miške, ki nadzorujeta DPI občutljivost, ta pa v razponu sega od 400 do 12.000. Število gumbov je v primerjavi s predhodnikom ostalo nespremenjeno, a pod površjem se vseeno skrivajo spremembe. Miškina klika zdaj nista več ločena od ostalega dela miške in gumba za nastavljanje DPI-ja sta zdaj pošteno izgubila na širini. Za operacije zdaj skrbijo Kalih stikala, ki imajo še nekoliko daljšo življenjsko dobo od Omikron, pardon, Omron stikal in na vsakem gumbu boste tako lahko izvedli 80 milijonov pritiskov.

Lučke niso šle nikamor in spet je tule bogat razpon RGB osvetlitve.

Klikanje po gumbih da zadovoljujoč povratni učinek, čeprav bi si sam želel, da miškina gumba za klik ne bi ponujala tako velike površine pritiska. Envy V2 se je drugače med mojim testiranjem dobro obnesel in med običajnim delom nisem naletel na nobenih zamikov ali pa kakšnega preobčutljivega laserja, ki bi ponorel ob vsaki smetki. To v moji domači pisarni ni lahko opravilo, saj živim z dvema mačkonoma, ki svoje dlake velikokrat pustita tudi na moji mizi, a kljub kakšni dlaki Envy V2 ni protestiral in je deloval brez zapletov.

Miško sem preizkusil tudi v igrah in tudi na tem področju kakšnih resnejših pripomb nimam. Med igranjem Dooma Eternal, kjer je pomemben še tako neznaten premik, sem čefare demonov odstranjeval kot bi mignil, dodatni gumbi pa so prav prišli tudi pri hitrem menjavanju orožij. Miška se je dobro odrezala tudi pri večigralskih obračunih in če imate radi spletne spopade v Counter-Striku in bi radi pod roko držali udobno cenjeno miško, potem je morda UVI Envy V2 za vas pravi odgovor.

Envy V2 se dobro počuti v pisarni in tudi na igričarski mizi.

Pri miški sem pogrešal edino programsko opremo, ki je tokrat preprosto ni. Miško enostavno priklopimo v USB vhod in začnemo z uporabo, DPI in RGB nastavitve pa nato prilagajamo preko fizičnih gumbov na tipkovnici. Po eni strani to poenostavi uporabo za vse tiste nedeljske uporabnike, ki so jim programske opreme španska vas in jim je pomembno samo to, da lahko s klikom poskrbijo za različne barve miške, a po drugi strani sem si vseeno zaželel malce bolj finomehaničnega nadzora nad lastnostmi miške kot je denimo prilagajanje funkcij posameznega gumba. K sreči lahko te zadeve rešimo preko nastavitev miške znotraj samega operacijskega sistema Windows.

UVI Envy V2 je tako v primerjavi s predhodnikom drugačna miška, ki stavi na bolj ravne in čiste linije, z bolj izpopolnjenimi stikali in večjo lahkostjo. Proizvodni proces je bil tako dovolj optimiziran, da je padla tudi cena in Envy V2 si lahko v košarico prenesete že za vsega 44 €, kar je za takšen izdelek vsekakor odlična cena.

Na spodnji strani najdemo gumb za spreminjanje RGB osvetlitve.

Na koncu imamo pred sabo dobro miško, ki dostavi vse tisto, kar od mišona v 2022 tudi pričakujemo in res nas zanima, ali bo UVI v temu letu poslal še kakšno prenovljeno verzijo izdelka iz svojega popularnega kataloga PC periferije. Vsekakor držimo fige, da nas kmalu dočaka tudi kaj brezžičnega!

Sex with Hitler je nova igra na Steamu, ki je pri igralcih povzročila veliko razburjenja

0

Ko je Steam izjavil, da bo na svoje digitalne police spustil čisto vse igre, ne glede na njihovo temo, se je nanj zgrnilo cel kup nasilnih in erotičnih iger, ki nimajo ravno veliko igralnosti, ampak želijo igralca samo šokirati.

Naslovi z goloto in seksom tako za Steam niso nič novega, a vsake toliko na platformi vseeno naletimo na kakšen res poseben naslov, ki dvigne obrvi tudi igralcem, ki so videli že vse grozote igričarskih poljan.

Nedavno je tako ven izšel Sex with Hitler, ki je ravno to, kar od naslova lahko tudi lahko pričakujemo. No, skoraj, saj če ste morda pričakovali, da boste dejansko seksali z njim, potem boste razočarani, saj nekdanjega Furerja samo nadzorujete v ekstremno grafičnih animejskih scenah, zaradi česar morate biti polnoletni in prijavljeni v Steam, preden se vam bo uradna stran z igro sploh prikazala.

A uporabniki niso razburjeni nad goloto, ampak nad zgodovinsko netočnostjo. Med negativnimi recenzijami igre lahko tako najdemo kar nekaj negativnih kritik, ki se pritožujejo nad tem, da ima Hitler v igri več kot očitno oba testisa, medtem ko arhivske recenzije pravijo, da je naj bi Hitler trpel za boleznijo z imenom kriptorhizem, zaradi katere se njegov desni testis ni nikoli spustil na prostost.

Razvijalec Romantic Room se zaradi napake ni opravičil, a kdo ve, morda bodo testis odstranili v kakšnem DLC-ju.

To ni edini seks z diktatorjem, ki ga lahko izkusite na Steamu. Oktobra 2020 je igralce pričakal naslov Sex with Stalin, kjer dejansko vodite ljubezen z njim, igra pa se ponaša s kar 25 različnimi konci.

Igra Hidden Deep se napaja iz legendarnih grozljivk osemdesetih

0

Znanstvenofantastični filmi in igre nas navadno naženejo v raziskovanje tujih planetov in galaksij, razvijalec Cogwheel Software pa je pri svoji igri Hidden Deep malce spremenil ustaljene standarde in nas poslal v globine domačega planeta Zemlje. Navsezadnje ne vemo veliko o tem, kaj nas vse čaka v temačnih rovih pod površjem in Hidden Deep nam bo pokazal, da je bolj pametno ostati na površju, podzemne rove pa prepustiti tistim, ki sonca ne marajo.

Nova igra je glede na prvi napovednik in igralni posnetek resnično nekaj posebnega, saj želi na naše zaslone pripeljati tisto slastno grozljivost, ki so nam jo znale pričarati legendarne grozljivke iz osemdesetih let. Hidden Deep se tako napaja iz filmov kot sta The Thing in Osmi potnik, zraven pa doda nekaj svojih prijemov.

Igranje izvajamo iz 2D pogleda in poudarek je na grajenju turobne in temačne atmosfere, tako da imamo ves čas občutek, da imamo nad glavo tone kamnov in prsti, ki lahko vsak trenutek zgrmi na našo čelado. Med našim spuščanjem nam bo pot osvetljevala samo naša naglavna svetilka, pri raziskovanju pa bomo lahko naleteli na kup nevarnosti, ki jih bomo lahko odpravili z našo zvesto pištolo. Na voljo bomo imeli tudi nekaj pripomočkov, kot je denimo leteča kroglica za lažjo izvidnico prepadov, vsake toliko pa bomo lahko zagnali kakšno mašinerijo ali pa se s pomočjo vrvi spustili na drugače nedostopne predele.

Hidden Deep je primarno samotarska in enoigralna izkušnja, a razvijalec bo vanjo vnesel tudi dodatni igralni način Challenge Mode in sodelovalno igranje s še enim igralcem.

Igra je včeraj stopila v način Zgodnjega dostopa na Steamu, zanjo pa razvijalec zahteva 17,99 €. Cogwheel Software predvideva, da bomo končno verzijo ugledali še enkrat letos.

Ubisoft ugaša svojo battle royale igro Hyper Scape

0

Ko je Ubisoft avgusta 2020 v svet poslal svoj prvi eksperiment v battle royale svetu Hyper Scape, je igričarska publika bolj kot ne samo zavil z očmi. Dve leti nazaj je bil battle royale žanr na višku popularnosti in založniki so nas z novimi ponudbami zasipavali iz vseh smeri. A hkrati je to pomenilo, da je bil trg povsem zasičen s tosortnimi naslovi in dovolj igralcev za svoj upravičen obstoj so nabrali le redki.

Ubisoft se je sicer trudil Hyper Scape nekako narediti relevanten in v preteklosti so jim taki preobrati že uspeli z igrami kot so Rainbow Six Siege in For Honor. Hyper Scape je sicer nosil nekaj posebnosti, saj se je dogajal v futurističnem velemestu, igralci pa so lahko švigali po bojiščih, z dvojnimi skoki pa so se bitke velikokrat preselile tudi v vertikalna bojišča.

Žal pa to ni bilo dovolj in ob prevladi šampionov kot so Fortnite, PUBG in Call of Duty Warzone je Hyper Scape hitro začel toniti v pozabo. Zagotovo mu ni pomagalo niti to, da je igra bila na PC-ju zavezana samo trgovinam Ubisoft Connect in Epic Games, medtem ko je bil Steam ignoriran in zaradi tega je kopnela tudi igralna baza.

Ubisoft je tako dokončno obupal in včeraj je napovedal, da s težkim srcem zaustavlja razvoj Hyper Scapa in da se bodo strežniki ugasnili 28. aprila. Tako bo njihov prvi battle royale eksperiment zaključil svojo življenjsko pot manj kot dve leti po originalnem izidu, Ubisoft pa je napovedal, da bo naučene lekcije prenesel v svoje naslednje naslove.

The Elder Scrolls Online dobiva junija nov dodatek

0

Na Elder Scrolls 6 boste morali počakati še nekaj let in če ste oboževalec fantazijske dežele Tamriel, potem vam ne ostane drugega kot pa da se spravite v preigravanje starih Elder Scrolls iger ali pa srečo preizkusite v MMO-ju The Elder Scrolls Online, ki že dolgo prejema novo vsebino in pred je povsem nova avantura, ki bo nosila podnaslov High Isle.

Dodatek bo del celoletne avanture Legacy of the Bretons, lokacija dogajanja pa bo Systres Archipelago, kjer se bodo tudi odvijali pogovori, ki naj bi enkrat za večno končali vojno med tremi zavezništvi – Three Banners War.

V ospredju bo tokrat rasa Bretonov, ki so že stari znanec Elder Scrolls iger, a okoli njihove zgodovine in političnega ozadja nikoli nismo izvedeli preveč. Razvijalec pravi, da so se za njih odločili na podlagi tega, da je njihova domovina bolj srednjeveška, High Isle pa nam bo dostavil malce bolj realistično zgodbo, tako da se nam ne bo treba zopet ukvarjati s ponorelimi Deadric princi.

Uvod v dodatek se bo začel že marca s povem novim DLC-jem Ascending Tide, ki nas bo lepo pripravil za zaplet nove razširitve. Poleg zgodbe bomo takrat dobili tudi dve novi temnici, High Isle pa bo s sabo prinesel tudi dva nova kompanjona, ki ju bomo lahko vzeli s sabo na različne avanture, kasneje pa nas čakajo še dodatne ječe in nova štorijalna vsebina.

the elder scrolls online

Ena večjih zanimivosti, ki jih bo The Elder Scrolls Online prejel letos je mini igra s kartami Tales of Tribute. Ta hudo spominja na Gwent iz Witcherja in tako bomo lahko med sprehajanjem po svetu na rundo kartanja izzvali naključnega NPC-ja, z zmagami pa si bomo lahko prigarali nove karte, zlato in dodatke za opremljanje doma. Morda se veliko ljudi ne zaveda tega, da ima The Elder Scrolls že dolgo svojo igro s kartami Legends, ki je še vedno živa in jo lahko igrate na Steamu ali pa mobilnih napravah. Stavimo, da bo razvijalec ravno iz Legendsa izmaknil kakšno idejo za grajenje svoje vizije kvartopirske mini igre.

The Elder Scrolls Online: High Isle med nas prihaja 6. junija, a na konzolah boste morali počakati do 21. junija.

Pathfinder: Wrath Of the Righteous dobiva prvi DLC, izid za konzole zopet zamaknjen

0

RPG igra Pathfinder: Wrath of the Righteous je svoj polni izid doživela septembra 2021, razvijalec Owlcat Games pa vse od takrat pridno dela na popravkih in posodobitvah. Wrath of the Righteous je bil namreč, tako kot predhodnik Kingmaker, ob izidu poln hroščev in nedelujočih mehanik, a danes je zadeva v veliko boljšem stanju in optimizacija je zdaj na dovolj visoki ravni, da je Owlcat včeraj napovedal tudi prve DLC-je.

Prvi od teh je že na voljo in to popolnoma brezplačno za vse posedovalce originalne kopije igre. A Visitor from Distant Lands vam bo v bisago dobrot dodal novega mini zmajčka, ta pa vam bo zvišal statistike znanja in zgodovine, kar zna priti hudo prav pri dialogih.

Napovedana je bila tudi prva plačljiva razširitev Inevitable Excess. Ta s sabo ne prinaša samo novih orožij in oklepov, ampak tudi zajetno štorijo, ki bo od igralca zahtevala nekje med 8 in 9 ur. Obiskali boste novo dimenzijo, tam pa bo na obračun čakal vaš najtežji nasprotnik do sedaj. Na novo avanturo vam ne bo treba čakati predolgo, saj Inevitable Excess izide že 15. februarja.

So pa tu tudi slabe novice, saj je Owlcat zopet zamaknil izid konzolne verzije igre in s tem tudi podporo za igralne ploščke. Wrath of the Righteous bi moral sprav iziti konec lanskega leta, a je bil nato izid zamaknjen na marec 2022. Žal pa tudi tega datuma razvijalec ne bo ujel, zato je izid prestavil na jesen 2022, izgovor pa je tisti tipični “igralcem želimo dostaviti najboljšo možno izkušnjo”.

Pathfinder: Wrath of the Righteous je trenutno znižan za 20 % in si ga lahko na Steamu izmaknete za 39,99 €.

Two Point Campus dobil datum izida

0

Igra Two Point Hospital je bilo hudo zanimiva in zabavna menedžerska simulacija bolnice, ki je mehanike grajenja združila z nekaj komedije in tako smo na koncu dobili unikaten izdelek, ki je bil zaradi svojega šaljivega tona lahko priučljiv. Razvijalec Two Point Studios se je odločil formulo prenesti v svoj naslednji naslov Two Point Campus, ki pa bo zamenjal ukvarjanje s pacienti za grajenje študentskega življenja na univerzi.

Igralci boste tako videli, s čim vse se morajo ukvarjati ameriški študenti. To pomeni veliko zabavanja, pitja alkohola in preležavanja ob mačku, medtem ko šolske klopi bolj kot ne samevajo. Šalo na stran, igranje pri Campusu se bo vrtelo predvsem okoli učilnic in postaviti bo treba različne sobe, ki se bodo tikale določenih šolskih predmetov, vse to pa bo zaviti s tisto prisrčnostjo, ki jo zna dostaviti Two Point Studios.

Tako boste pri tehničnem pouku gradili ogromnega robota, vsi kuharji pa se bodo morali ukvarjati s peko ogromne pice. Vse pa se ne bo vrtelo samo okoli učenja, zato bo treba poskrbeti tudi za gradnjo objektov, ki bodo študente vsaj malce sprostili. Na plaži bomo lahko uprizorili prave koncerte ali pa bomo živce sproščali na igriščih, kjer se bo igralo posebno verzijo Med dvema ognjema.

Two Point Campus je poleg novega napovednika končno tudi potrdil svoj datum izida in ta ni več daleč stran, saj bomo zadevo zagnali že 17. maja.

Reddit moderator skočil na Fox novice, kjer se mu je voditelj smejal v obraz

3

Na spletni strani Reddit, drugače znani kot “obraz interneta”, je na voljo stotine različnih skupnosti, ki svoje strasti do določene teme delijo na podstraneh, ki se imenujejo “subredditi”. Te veje lahko nosijo milijone članov in ena od teh je pred kratkim tako pritegnila oko širše javnosti, da je bil predstavnik celo povabljen na intervju s popularnim dnevnikom Fox News.

Govora je o veji Reddita “antiwork”, ki sicer obstaja že vse od leta 2013, a v zadnjih mesecih se je notri pridružilo tisoče novih članov. Antiwork se ukvarja predvsem z razmišljanjem okoli slabih delovnih pogojih, ki jih morajo vsak dan preživeti nekateri nesrečneži in matra gibanja se vrti okoli tega, da bi posameznik lahko užival v boljšem življenju, brez da bi moral zaradi tega upoštevati kapitalistično strukturo.

No, vsaj nekaj takšnega si želijo moderatorji, saj so teme znotraj subreddita zelo različne in segajo od posnetkov SMS sporočil, kjer je nekdo šefu osorno povedal, da zapušča svojo službo do nekaterih članov, ki vsakemu svetujejo stavkanje, brez nekega resničnega načrta glede zahtev, ki bi jih takšna stavka spremenila.

Skratka, r/antiwork je zanimiv prostor in zaradi vseh pripetij glede koronavirusa in slabšanja delovnih položajev je gibanje nabralo nekaj več kot 1,7 milijona privržencev. Fox je tako na intervju povabil moderatorko Doreen Ford, trans žensko, ki pa na intervju ni bila preveč dobra pripravljena in več kot očitno jo je Fox povabil samo zato, da bi jo lahko čim bolj osmešil.

Voditelj dnevnika jo je najprej povprašal, če se ji morda ne zdi cela ideja njenega gibanja preprosta lenost. Doreen je odgovorila, da je glede antiworka veliko zmotnih prepričanj in da si želi, da bi si ljudje sami odrejali tedenske delavne ure. Nato je povedala, da sama dela kot sprehajalka psov in da tedensko oddela okoli 20 do 25 ur, kar je pri voditelju Wattersu sprožilo naval smeha, še bolj pa se ji je smejal, ko je izjavila, da bi bil rada učiteljica. Intervju se je zaključil tako, da je Watters Doreen povedal, da se mu njeno gibanje ne zdi pametna ideja, na koncu pa je pikro pripomnil, da se mora zdaj vrniti k delu, saj mora Fox plačati položnice.

Vse skupaj je bilo dokaj nerodno in čeprav s sprehajanjem psov ni ničesar narobe, bi Doreen lahko pred intervjujem vsaj pospravila svojo sobo in si priskrbela malce boljšo kamero in osvetlitev. Nanjo so postali jezni tudi člani “antiworka” in veliko se jih je spraševalo, zakaj so na televizijo poslali ravno njo, nakar je Doreen odgovorila, da so jo po posvetovanju izbrali drugi moderatorji.

Skratka, če je Fox želel upočasniti gibanje ali pa tega povsem izničiti, potem mu je misija zagotovo uspela. Zaradi sovražnih komentarjev in tem je r/antiwork postal zaseben in trenutno si notri ni mogoče ogledati tem ali pa objavljati nove vsebine.

Crysis 4 je zdaj uradno v razvoju

1

Od zadnjega Crysis naslova je minilo že deset let, saj nas je Crysis 3 dočakal leta 2012. Franšiza je postala slavna leta 2007, ko je izšel prvi del, ta pa je takrat dokazal, da lahko PC-ji izrišejo naravnost fenomenalne grafične predstavitve, če jih le nazaj ne držijo konzole. Crysis je bil ob izidu celo preveč zahteven za tiste najbolj zmogljive konfiguracije in minilo je še nekaj časa, da je strojna oprema dohitela grafično prelestnost igre.

Prvi Crysis se je ponašal tudi z impresivnim nivojem fizičnega uničenja zgradb in nedolžnih palm, igra pa je omogočala dokaj prosto raziskovanje otoka in raznih misij smo se lahko lotili na več načinov. Žal nadaljevanja tega izročila niso prenesla s sabo in zato sta Crysis 2 in 3 dokaj pozabljiva dela franšize.

Razvijalec Crytek je mnenja, da ima ime Crysis še dovolj veljave in včeraj so preko kratkega dražilnika uradno napovedali Crysis 4. Kratki video ne pove praktično ničesar in očitno se razvijalec ni še niti zedinil glede imena, tako da je zaenkrat projekt označen kot za samo “četrti del Crysis franšize”.

Najava novega dela niti ni tako veliko presenečenje, saj je razvijalec v zadnjem letu splavil predelavo celotne trilogije in to za igranje ponudil novi generaciji igralcev. Ali so ti dovzetni za nove pustolovščine vojakov prihodnosti v boju proti zlobni vesoljski zavojevalni sili pa bomo videli ob izidu četrtega dela, ki je verjetno še precej daleč v prihodnosti.

Elden Ring vam bo za preigravanje vzel okoli 30 ur

1

Ko je razvijalec FromSoftware najavil, da bo njihova naslednja igra Elden Ring skočila v žanr odprtih svetov, se je med nekaterimi igralci pojavila skrb, da zna biti zadeva preveč razvlečena in posejana z nesmiselnimi kratkimi nalogicami v slogu zadnjih Assassin’s Creedov, ki celi izkušnji ne dodajo ničesar bistvenega in so samo tam za podaljševanje igralnega časa.

Te skrbi je pomiril producent Yasuhiro Kitao, ki je na sejmu Taipei Game Show, kjer smo tudi dobili nekaj novih igralnih vpogledov v Elden Ring, v intervjuju zagotovil, da bo glavna zgodba zahtevala okoli 30 ur. Seveda ta čas ni zapisan v kamen in se lahko močno razlikuje od igralca do igralca in njihovih sposobnosti, a med razvojem so si zadali tarčo, da naj bi glavna štorija v razponu zahtevala nekje 30 ur.

To se ne razlikuje pretirano od drugih FromSoftwarovih iger. Po obsežnosti je bil morda najdaljši prvi Dark Souls, ki zahteva okoli 40 ur za preigravanje, Dark Souls 3 in Sekiro pa sta ciljala okoli 30 ur igralnega časa.

Seveda bo igra veliko daljša, če se boste spravili v preigravanje stranske vsebine. Kitao pravi, da je igra masivna in da vam bo izbirna vsebina dodala ducate ur igralnega časa.

Elden Ring prihaja 25. februarja, na voljo pa so že tudi fizična prednaročila igre, ki so dejansko cenejša od digitalnih različic.

Klub golih pesti je na Kitajskem cenzuriran in vsebuje drugačen konec

0

Film Klub golih pesti se je kmalu po izidu hitro zapisal med legende in režiser David Fincher je leta 1999 gledalce pustil odprtih ust, saj je za njih pripravil enega največjih preobratov v filmski zgodovini.

Če morda filma zaradi bog ve katerega razloga še niste gledali, potem bodite pozorni na kvarnike, ki jih bomo zapisali v naslednjem odstavku.

Zgodba sledi povsem običajnemu možakarju, ki ga igra Edward Norton, ki pa nekega dne spozna čudaka z imenom Tyler Durden, tega pa je takrat vrhunsko upodobil Brad Pitt. Tyler je pravi anarhist in našemu glavnemu junaku povsem spremeni svet, par pa okoli sebe nabere celo vrsto privržencev, ki želi zrušiti trenutno kooperativno strukturo. A vse ni tako kot je videti, saj naš heroj na koncu spozna, da je Tyler živel samo v njegovi glavi in njegovemu nadzoru se izmakne tako, da se ustreli v glavo in s tem ubije svoj alter ego. Film se zaključi tako, da skupaj s svojo punco gledata proti mestu in stavbe začnejo eksplodirati, kar pomeni, da je Tylerju njegov načrt vseeno uspel.

Pred nekaj dnevi je film izšel tudi na Kitajskem in pozorni gledalci so hitro odkrili, da pri filmu nekaj ne štima. Konec je namreč povsem drugačen in namesto da bi videli, kako pokajo eksplozije, se ekran zatemni in izpiše se besedilo, ki pravi, da je policija odkrila zaroto in preprečila eksplozije, Tyler pa je bil poslan na psihiatrično kliniko, iz katere je bil nato izpuščen leta 2012.

Kitajski gledalci seveda nad spremembami, ki jih je uvedel kitajski uvoznik Tencent, niso bili preveč navdušeni. A preveč presenečeni ne bi smeli biti, saj takšna cenzura na Kitajskem ni nič novega. Kitajska nima starostnih oznak za filme, tako da mora vsak tak izdelek skozi posebno komisijo, ta pa nato na filmih spočne določene spremembe in šele nato je film ali serijo dovoljeno predvajati kitajskim gledalcem.

Eden od takšnih primerov je bil film Bohemian Rhapsody, pri katerem je bila cenzurirana vsaka omemba seksualne orientiranosti glavnega pevca, izrezana pa je bila tudi njegova AIDS diagnoza. Na podoben način so se spravili tudi na serijo Igra prestolov, kjer je bila cenzurirana vsaka golota, seks in celo pretepanje, s čimer je serija izgubila lep delež grajenja temačne in neizprosne fantazijske atmosfere.

Blizzard dela na povsem novi preživetveni igri

0

Novo leto, novi začetki pravijo in ta rek je še kako prav prišel letos nekdaj cenjenemu razvijalcu Blizzardu, ki je imel za sabo nekaj težkih trenutkov. Ustvarjalca legendarnih franšiz Warcraft, Starcraft in Diablo je v zadnjih letih zapustilo nekaj največjih imen, nekateri od njih prostovoljno, drugi zaradi večjih obtožb glede seksualnega nadlegovanja.

Zdelo se je, da je z razvijalcem praktično konec, saj tudi po ponovno vzpostavitvi delovne kulture iz njihovih pisarn niso prihajale praktično nobene dobre novice, vse njihove igre pa so bile zamaknjene daleč v prihodnost.

K sreči jih je morda rešil ravno nakup iz strani Microsofta in zdaj, ko so se stvari malce pomirile, je Blizzard končno spregovoril glede svojih načrtov v prihodnosti. Včeraj so tako napovedali novo igro, ki bo za njih nekaj posebnega, saj bo to povsem nova franšiza, ki ne bo imela nobenih povezav z njihovimi že obstoječimi naslovi.

blizzard

Novi projekt še nima imena, vemo zgolj to, da bo spadal v preživetveni žanr, ki mu bo Blizzard dodal nekaj svojih mehanik. Misli mi tako samodejno zaidejo na popularni Valheim, le da za njim stoji ogromna razvojna ekipa, z nekajkrat večjim proračunom. Takšna zadeva zna vsekakor biti prodajna uspešnica in zna igralcem zopet vrniti zaupanje v tega razvijalca.

Žal kakšnih dodatnih informacij nismo dobili, tako si lahko ogledamo samo dve konceptni sliki. Na eni vidimo bojevnika v nekem ptičjem kostumu, ki gleda proti, v saj tako predvidevamo, magičnem ogledalu, na drugi pa par najstnikov odkrije portal, ki na drugi strani izrisuje fantazijsko deželo, skupaj z mogočnim gradom.

Igra je očitno še daleč stran, a očitno je napredovala izven koncpetne faze, saj je Blizzardov predsednik Mike Ybarra na Twitterju zapisal, da je z razvojno ekipo preigral že nekaj plodnih ur in da je nad izdelkom že zdaj močno navdušen. Kasneje je temu pridodal tudi to, da bomo v naslednjih tednih slišali o njihovih načrtih za njihove že obstoječe franšize.

Nathan Drake je nazaj in lepši je kot kadarkoli prej

0

Ko sem v prenovljeni kolekciji Uncharted: Legacy of Thieves Collection zopet ugledal svojega starega znanca Nathana Draka, mi je srce naravnost poskočilo. S tem karizmatičnim lovcem na starodavne zaklade sva namreč preživela kar nekaj napetih avantur in kar malce težko je verjeti, da sva se zadnjič srečala dolgih 6 let nazaj in sva si zdaj zopet segla v roko.

Takšna ponovna snidenja včasih niso tako prijetna, saj nam velikokrat spomine na igre zamegli nostalgija, ki nam preko rožnatih očal izriše bolj prijetno sliko, kakršna pa je ta v resnici. Vendar pa to v primeru igre Uncharted 4 ne drži in res je neverjetno, kako se je ta mojstrovina razvijalca Naughty Dog postarala, saj je še danes videti mestoma naravnost neverjetno in res nočem vedeti, kakšno črno programersko magijo je takrat delal razvijalec, da je lahko to zadevo poganjal šibki PlayStation 4.

Igra je zdaj, skupaj z dodatkom The Lost Legacy, v prenovljeni izdaji Legacy of Thieves zadihala s polnimi pljuči, saj jo poganja veliko močnejša konzola PlayStation 5, ki izkušnji ne doda samo boljše podobe, ampak jo izboljša tudi na drugih področjih, ki niso tako samoumevne.


Razvojna ekipa: Sony
Založnik: Naughty Dog
Platforme: PS5
Nakup: PlayStation
Datum izida: 28. januar 2022
Cena: 49,99 €

Zvrst: tretjeosebna akcijska pustolovščina


VIDEO RECENZIJA


Takoj na začetku je treba zapisati, da tale predelava s sabo ne prinaša nobene nove vsebine, saj je bilo vse usmerjeno samo in le v tehnične izboljšave, ki jih omogoča nova konzola. Tako veterani serije ne boste v Legacy of Thieves Collection dobili ničesar zares novega, a vseeno to ne pomeni, da zadeva ne bo zanimiva tudi tistim, ki ste čez zgodbo štirice in dodatka šli že ničkolikokrat. Tehnične naprednosti so namreč dovolj velike, da znajo ponuditi svežo izkušnjo in če vam je slučajno meja 30 sličic na sekundo kravžljala živce, potem se zna tale predrugačen združek iger zdeti kot pravi blagoslov.

V glavni vlogi zopet nastopa prekaljeni ropar zakladov Nathan Drake, ki pa je po trojici izvirnih avantur upočasnil tempo svojega življenja in ga na začetku najdemo živeti povsem običajno in umirjeno življenje, polno pisarniških opravil in udobnega posedanja na kavču. Družbo mu dela njegova večna izvoljenka Elena in parček se navidez dobro razume, vendar pa pod površjem Nathanovo srce še vedno stremi k avanturam.

Težko je verjeti, da je tale naslov star že kar 6 let.

Penzija ne traja dolgo, saj Nathana enega dne obišče njegov davno izgubljeni brat Sam, ki se je znašel v velikih škripcih. V zaporu se je namreč zadolžil mafijskemu šefu in dolg lahko odplača samo tako, da odkrije izgubljeni zaklad pirata Henryja Averyja ter se na ta način izkoplje iz dolgov. Nathanu ne ostane drugega kot pa da mu pomaga in začne se njuna avantura, ki bo s sabo potegnila cel kup nevarnosti, nenadnih preobratov, zanimivih likov in starodavnih templjev s pastmi.

Ena od posebnosti četrtega dela serije Uncharted je naravnost neverjeten razvoj likov, ki ga je prikazal Naughty Dog. Prve tri Uncharted igre so bile bolj kot ne samo vratolomna zabava, kjer kakšne posebne skrbi za logiko ni bilo. Vendar pa da četrti del vsem likom težo in dejansko osebnost, zaradi katerih izpadejo še kako presneto resnično. Še posebej je v tej smeri dobro razdelan glavni junak Nathan, ki je zdaj starejši in čeprav še vedno pogreša pustolovščine, ima zdaj odgovornosti do nekoga drugega za katerega mu ni vseeno. Splošno gledano se glavni zaplet sicer vrti okoli iskanja zaklada, ki nam tudi tokrat ponudi izgovor za sprehajanje med zanimivimi lokacijami, a jasno je, da želi Uncharted 4 raziskati odnose med ljudmi. Nathan je tako razpet na vse strani, saj ga kliče sla po avanturi, a hkrati ga skrbi za brata, za zraven pa se mora tudi lagati svoji ženi.

Strelskih segmentov je obilo, a to je tudi edino področje, kjer štirica v primerjavi s prejšnjimi deli ni znatno napredovala.

Ta razvoj likov ne spremljamo samo skozi odlično zrežirane vmesne sekvence, ki vsebujejo neverjetno glasovno podajanje vseh likov, ampak jih spoznamo tudi med igranjem. Bolj ko se Nathan zaveda, da je njegova žena pomembnejša od vsake avanture, manj ga navdušuje plezanje po starodavnih templjih in proti koncu spozna, da je lovil samo prašne, stare kosti, medtem ko je bila tista resnična avantura ves čas ob njemu doma.

Igralne mehanike so v bistvu precej slične tistim iz prejšnjih delov, le da tokrat spremljamo hudo bolj napredne animacije. Naša glavna naloga so različni platformski izzivi, tako da vas čaka veliko plezanja po zidovih in pečinah, skakanja skozi prepade in balanciranja na ozkih brveh. A vse skupaj je tokrat močno bolj razgibano, saj Nathan zdaj okoli nosi vrv s kavljem, s katero se lahko zavihti skozi cele kanjone, veliko je pa tudi drsanja po brežinah, čemur lahko dodamo plavanje in potapljanje. Naughty Dog je odpravo dodatno popestril z vožnjo avta, ki ima prav tako kavelj in tako opremljeni bomo morali z avtom ali peš rešiti kakšno uganko. Te niso preveč zafrknjene, a vseeno zahtevajo nekaj beljenja glave.

Uganke so tu, a niso preveč zahtevne, v pomoč pa vam je tudi vedno prisoten dnevnik.

Seveda je tule tudi akcijska plat, nad katero osebno v Uncharted igrah nisem bil nikoli preveč navdušen. Strelske mehanike se mi nikoli niso zdele preveč izpopolnjene in velikokrat se mi je zdelo, da je sovražnikov preprosto preveč in so preveč odporni na vaše streljanje. Uncharted 4 in dodatek Lost Legacy v tem pogled ostaneta identična predhodnikom, le da je razvijalec tokrat vnesel nekaj skrivanja v podrasti, a to je tako osnovno, da je bolj kot ne samo izguba časa. Med igranjem sem dejansko znižal težavnost in se tako hitreje znebil strelskih sekvenc, tako da sem se lahko vrnil v slastno raziskovanje.

In to je naravnost neverjetno. Naughty Dog je v Uncharted 4 sprostil vso svojo domišljijo in ustvaril resnično osupljive lokacije, zaradi katerih praktično vsak posnetek zaslona postane predmet novega ozadja na namizju. Vse skupaj doseže vrhunec, ko obiščemo davno izgubljeno velemesto piratov, ki je povsod preraščeno z drevesi, hiše pa zaradi naravnih vplivov stojijo samo še na pol. Ne bi pretiraval, če bi rekel da je tole ena najlepših lokacij, ki sem jih kdaj ugledal v igrah, tehnične nadgradnje novoizdane kolekcije pa samo dodajo češnjico na vrhu že tako impresivne podobe.

Sem že omenil, da je težko verjeti, da je ta igra izšla leta 2016?

Teh nadgradenj je cel kup in lepo dopolnijo igralno izkušnjo. Na voljo so trije grafični načini, tako da lahko izbirate med čistokrvno 4K ločljivostjo pri 30 sličicah na sekundo, predelane ločljivosti 1400p na 4K pri 60 sličicah na sekundo ali pa ločljivost 1080p pri kar 120 sličicah na sekundo. K vsemu temu lahko prištejete napredne učinke tresenja na igralne ploščku DualSense, instantno nalaganje stopenj ter dober 3D zvok, ki bobnenje ob strelskih obračunih pripeljejo na naslednjo stopnjo.

Vseeno si želim, da bi Naughty Dog storil več. Igralni plošček je denimo dobro izkoriščen, a ne povsem. S tem ciljam predvsem na sprožilnike, ki bi lahko s svojo odpornostjo nadomestili zoprne QTE sekvence, bolje pa bi lahko navrgli tudi občutek različnih orožij.

Ločena avantura The Lost Legacy vpelje nove mehanike, kot je denimo vlamljanje ključavnic.

Do zdaj sem v glavnem omenjal Uncharted 4, a v paketu najdemo tudi samostojni dodatek The Lost Legacy, ki je prav tako prejel vse prej omenjene posodobitve. Dodatek sam je super, a tokrat spremljamo pot junakinje Chloe Frazer, s katero pa se nisem tako povezal kot z Nathanom. Vseeno pa je to dobra avantura, ki nas popelje v raziskovanje Indije in če vam je zanimiva Hindujska zgodovina, potem boste tukaj našli cel kup vznemirljive vsebine.

Uncharted: Legacy of Thieves Collection je tako lepo snidenje s starimi prijatelji, ki me je zopet prepričalo, da ima Uncharted 4 enega najlepših zaključkov zgodbe, ki smo jih kdaj videli v formatu videoiger. Resnično sem vesel, da ti dve igri prihajata tudi na PC in da bodo tudi računalničarji lahko kmalu izkusili eno najboljših pustolovskih odprav, ki so kdaj pozdravile konzole PlayStation 3, 4 in zdaj tudi 5.

Obsežna modifikacija Resident Evil 4 HD Project dobila še zadnji napovednik pred izidom

0

Igra Resident Evil 4 je dobila že toliko predelav, da tem že malce težko sledimo, zdaj pa se približuje še ena, ki je bila ustvarjena iz strani skupnosti in videti je, da bo tole najbolj izpopolnjena verzija te preživetvene grozljivke, ki je originalno izšla leta 2005 za konzolo Nintendo GameCube.

Ekipa je na projektu Resident Evil 4 HD Project delala dolgih 8 let in med tem časom so predelali tisoče tekstur. Tem so dvignili ločljivost in jih nato ponovno ustvarili, nekatere podobe pa so bile izrisane povsem iz začetka, saj so se avtorji dejansko odpravili na lov za arhitekturami iz resničnega življenja, za katerimi so bile nato povzete teksture v igri.

Skratka, gre za obsežen projekt, ki je pod roke vzel originalno kampanjo, ločen štorijalno pot Assignment Ada in igralni način Mercenaries. In glede na zadnji napovednik pred izidom bo tole odličen izgovor za ponovno vrnitev v svet Resident Evila 4.

Na uradni predelavi naj bi delal tudi založnik Capcom, a to so zaenkrat samo govorice, ki hkrati tudi namigujejo na izid proti koncu tega leta.

Za igranje modifikacije boste na Steamu potrebovali kupljeno različico igre Resident Evil 4 Ultimate HD, izid pa je začrtan za 2. februar.

Final Fantasy 14 je zdaj zopet na voljo za nakup

0

Režiser igre Final Fantasy 14 Naoki Yoshida dobro ve, kako lahko človek trpi zaradi uspeha. Final Fantasy XIV je v zadnjem letu postal tako popularen, da so strežniki doživeli ure in ure dolge čakalne vrste, zaradi česar se je založnik Square Enix kakšnih 6 tednov nazaj odločil, da igro preprosto umakne iz prodaje in tako vsaj malce poskuša razbremeniti vse strežnike.

To je očitno delovalo, saj so se v teh nekaj tednih čakalnice izpraznile in zdaj lahko igralci skočijo v raziskovanje bogate fantazijske dežele brez kakšnih dodatnih problemov. Situacija se je dovolj pomirila, da je založnik včeraj zopet omogočil nakup osnovne igre, ki na Steamu stane 9,99 €. Dodatno so omogočili nove strežnike za Avstralijo in Novo Zelandijo, tako da bodo igralci teh držav končno lahko uživali v igranju, brez znatnega zamika.

Final Fantasy 14 je med svojim normalnim obratovanjem ponujal tudi dostop do brezplačne verzije, ki je igralcem omogočala preigravanje originalne zgodbe, skupaj s prvim dodatkom. Žal ta brezplačna verzija še vedno ni na voljo, saj bo Square Enix najprej nekaj časa spremljal stabilnost strežnikov in če bo šlo vse brez zapletov, bo kasneje zopet omogočil brezplačno preigravanje. Kdaj to bo zaenkrat ne ve nihče.

Na tem mestu je treba opomniti na razlike določenih verzij igre. Za brezplačni preizkus bo treba počakati, da Square Enix omogoči registracijo posebne verzije igre. Če trenutno kupite 10 € vredno različico na Steamu boste lahko takoj začeli z igranjem, a tu je treba upoštevati, da boste zraven primorani v nakup mesečne naročnine, drugače vam bo igranje onemogočeno. Z nakupom igre dobite en mesec brezplačne naročnine.

Nekdo je spočel prvoosebno streljačino s Pokemoni in s tem pošteno razjezil Nintendo

0

Pokemon igre bodo uradno za vedno ostale zavezane samo Nintendovim konzolam, saj so te ene od največjih prodajalk konzol in založnik bi bil neumen, če bi zadevo v ponudbo postavil še kam drugam. Na PC-ju se je tako skozi leta pojavilo več neuradnih ljubiteljskih projektov, ki so v bistvu bolj prototipi, ki ne bodo nikoli zares zaživeli. Kljub temu Nintendo budno motri internetne njive in če kje samo zavoha kršenje avtorskih pravic, ustvarjalca takoj doletijo grožnje s tožbo, pa naj bo ta projekt sestavljen iz Pokemonov ali pa naveze Maria in Luigija.

Založniku so v preteklih dneh znova zazvonili alarmi, saj so po internetnih straneh zaokrožili posnetki nove ljubiteljske igre Pokemon x FPS, ta pa je omogočala igralcem lov za ljubkimi bitji, a ne z nekimi nedolžnimi žogicami, ampak čisto pravim orožjem, tako da je prisrčna igra hitro dobila bolj resno noto.

Igra je bila zgrajena v pogonu Unreal Engine in je omogočala krvavi sprehod skozi naravo, brzostrelke pa so lahko hitro odstranile različne vrste napadalnih Pokemonov. Avtor je poskrbel, da je ob pokanju okoli tudi pršila kri, vsaka od žrtev pa je nato dobila tudi svojo animacijo umrtja. Treba je reči, da je pošiljanje svinčenega dežja v majhnega Pikachuja res nekaj brutalnega in če bi to videl kakšen paglavec, bi ga zagotovo prizadele doživljenjske travme.

Tega se očitno boji tudi Nintendo zato je začel z masovnim čiščenjem interneta in posnetki so tako izginili iz YouTuba, Twitcha in celo Twitterja. Na voljo so samo še na Redditu, kjer jih je tudi izvirno objavil avtor Dragon_GameDev2, ki projekta ni nikoli poslal v javnost, kar je v bistvu zanj dobra novica, saj bi se drugače znašel pod celim kupom jeznih tožb.

Nova uradna Pokemon igra je drugače praktično pred vrati, saj bo Pokemon Legends: Arceus izšel že 28. januarja.

Stranger of Paradise: Final Fantasy Origin z novim napovednikom postal še bolj bizaren

0

Stranger of Paradise: Final Fantasy Origin je dokaj čuden primerek dolgoletne jRPG serije Final Fantasy. Square Enix je igro sprva napovedal junija lani in na spletu so se hitro pojavila zabavna norčevanja, ki so brila norca iz prekomerne uporabe besede “chaos”.

Vendar pa to ni bila edina razlika, ki jo je Stranger of Paradise pokazal v primerjavi s prejšnjimi deli serije, saj je bilo vsakemu jasno, da bo tole hudo bolj akcijska igra, ki se ne bo zanašala več na izmenični boj, ampak na realnočasovno tepežkanje. To niti ni tako čudno, saj je Square Enix za razvoj tega naslova najel razvijalca Team Ninja, ta pa pod svojim življenjepisom skriva “souls-like” pretepačini Nioh, ki sta znani po svoji težavnosti in tudi naprednem boju.

Stranger of Paradise je včeraj prejel nov napovednik in ta igro prikaže v veliko boljši luči od prejšnjega videa. Vmesne sekvence bodo zopet čudovite in tudi ta igra bo nosila nekaj smešnega glasovnega podajanja v angleščini, kar je za jRPG-je postal že štempelj kvalitete.

V videu lahko vidimo tudi nekaj novega pretepanja dobro zamišljenih šefov, na voljo pa bodo trije igralni razredi: Red Mage, Berserker in Samuari. Mag bo nekakšna mešanica napadalnega in podpornega razreda, Berserker bo čist tank, medtem ko bo Samurai ciljal na čim več škode.

Napovednik nekje na sredi preklopi tudi na malce bolj bizarno noto, saj se zadaj začne odvijati pesem My Way od Franka Sinatre, za katero tule ni nekega posebnega razloga, a to da Strangerju samo še tisti dodatni pečat nenavadnosti, v katero bo očitno odeta celotna igralna izkušnja, ki bo za zgodbo vzela štorijalno podlago prvega Final Fantasyja.

Kako bo izpadel ta končen in dokaj nenavaden recept bomo izvedeli 18. marca, igra pa bo na PC-ju izšla samo v trgovini Epic Games.

Monster Hunter Rise – Pošasti še vedno nimajo šans

Monster Hunter Rise je sicer izšel že leta 2021, vendar le za Nintendo Switch, 12. januarja pa se je igra svetovno priljubljene franšize razvijalca Capcom znašla tudi na PC-ju. PC verzija zaobjema vse nadgradnje in posodobitve, ki jih pričakujemo od optimizacije za PC, igra pa ponuja veliko zabave, zanimivih scenarijev in, kar je še najpomembnejše, lovov na pošasti!


Razvojna ekipa: Capcom
Založnik:  Capcom
Platforme: PC, NS
Nakup: Steam
Datum izida: 12. januar 2022
Cena: 59,99 €

Zvrst: tretjeosebna akcijska pustolovščina

Igro nam je prijazno dostavil zastopnik CD Media.


NAPOVEDNIK


Priznati moram, da nisem bil nek veliki oboževalec japonskih RPG-jev, vendar sem mojo kariero lovca na pošasti začel z igro Monster Hunter World, ki je na PC prišla leta 2018, in me takoj potegnila v takrat še neznani svet pošasti, luštkanih pomagačev, prijetnih prijateljev in čudnega enozlogovnega jezika. Spomnim se, kako sem cele noči lovil pošasti in si načrtoval poti tako, da se bo vila mimo te in one pošasti, katerih materiale sem rabil za najnovejši kos opreme ali orožja.

Tudi pri Monster Hunter Rise ni nič drugače. Vas Kamura, ki služi kot glavno oporišče štaba lovcev na pošasti, je namreč dobila še enega novega člana, ki bo veliko ur študiral pošasti, njihove šibke točke in kakšna oprema se lahko izdela iz njih.

Pošasti so tudi tokrat odlično zamišljene.

Zgodbe iger Monster Hunter franšize sicer ravno ne slovijo po najbolj dovršenih zgodbah in tudi pri temu delu je tako. Lik igralca, ki ga lahko urediš sam, namreč zavzame vlogo lovca v vasi Kamura, ki pa je pod napadom večjega števila pošasti. Ti napadi se imenujejo »Rampage« (besnenje) in igralec mora braniti vas pred napadi ter ugotoviti razlog, zakaj so pošasti ponorele. To je to, kar se tiče zgodbe. Ampak brez skrbi, Monster Hunter franšiza namreč vse to nadoknadi z zelo všečnim in intuitivnim lovom na pošasti in odkrivanjem biomov.

Monster Hunter Rise se igra na isti način kot njegovi predniki. Večino časa bo v igri vzelo lovljenje pošasti, z njihovimi materiali pa si lahko izboljšaš ali narediš novo opremo, ki bo pomagala pri lovu na še močnejše pošasti. Igralec ima že na začetku izbiro med 14 tipi orožij in vsak izmed teh ima svoje posebne sete gibanja in bojevanja. Sliši se precej dolgočasno, vendar je Capcom v tej 18 let stari franšizi našel in izpopolnil način, kako razbiti monotonost ter igralcu ponudi novo izkušnjo pri vsakem lovu. Nobena pošast se ne obnaša enako, gibajo in odzivajo se na prvi pogled skoraj naključno, tako da moraš kot igralec biti vedno pozoren na okolico, saj se lahko takoj zgodi, da se bojuješ z eno pošastjo, medtem ko iz drugega konca prileti druga in ti še dodatno oteži že tako naporen boj. No, razen če se začne bojevati z drugo pošastjo, potem si priča epskim spopadom. Pošasti prav tako postanejo bolj agresivne in si izmislijo nove taktike, če je v skupini več lovcev, kar pa naredi lov še bolj napet in nevaren. Čeprav je bistvo igre zbiranje in garanje ter občasno lov enih in istih pošasti, se ne čuti kot delo, temveč je zelo prijetno in nagrajujoče.

Za nevarno potovanje boste potrebovali dobro opremo.

Čas lova je v primerjavi z Monster Hunter World ali predniki veliko krajši. Eden izmed glavnih razlogov za to je način, kako potuješ po svetu, saj se ti tokrat poleg tvojega neizmerno ljubkega Palico mačkona na avanturi pridruži še kosmatinec pasme Palamut. Ta tvoj kosmati prijatelj omogoča hitrejše premikanje po mapi in sledenje pošastim, prav tako pa ti tudi pomaga pri spopadu. Oba, tako Palica kot Palamuta, je možno urejati po lastni izbiri in zaradi tega sem čisto preveč časa preživel v simulatorju za urejanje lika in tvojih kosmatih prijateljev. Vseeno se je splačalo vložiti nekaj časa v urejanje, saj moja ekipa trenutno izgleda kot nek mladostniški J-Pop bend.

Še ena novost v Monster Hunter Rise je mehanika z imenom Wirebug, ki izgleda kot insekt, služi pa kot kavelj za raziskovanje mape – tokrat je v primerjavi s prejšnjimi igrami veliko več vertikalnega premikanja in skakanja –  ali pa kot pripomoček med bitkami. Z Wirebugom lahko namreč dosežeš kotičke, ki bi v prejšnjih igrah bili nedosegljivi, ti kotički pa vsebujejo uporabne materiale za izdelavo opreme ali orožja. Z uporabo tega kavlja se počutiš kot neka piratska verzija Spider-Mana, saj lahko tudi med bojem skombiniraš napade tako, da lahko maksimiraš škodo, ki jo povzročiš pošastim, ko pa začutiš, da te bo tvoj plen prej povaljal kot palačinko, lahko s kavljem hitro zbežiš iz tesnih situacij.

O zgodbi ne boste slišali hvalospevov, a to niti ni pomembno, saj je vse usmerjeno v slastno akcijo.

Wirebug pa ne skrbi le za ti dve omenjeni funkciji, ampak ima še posebno tretjo, ki pa poskrbi za to, da lahko pošast zajahaš. Prvič, ko mi je to uspelo, sem zaradi intuitivnih kontrol imel občutek, kot da upravljam res gromozansko lutko, ki jo lahko pošljem v steno in jo tako še dodatno zdelam ali pa jo naščuvam proti drugi pošasti in poskrbim še za večjo zmedo.

Vendar to še ni vse. Poleg skrbno začrtanega in vedno zanimivega lova je Capcom dodal v Monster Hunter Rise še en nov igralni način, in sicer že prej omenjen »Rampage« ali po naše besnenje. Ta vsebuje branjenje zidov vasi Kamura, ki se občuti kot igranje igre s “tower-defense” mehanikami.  Igralec ima na voljo tope, baliste in druge pasti, ki pomagajo odgnati pošasti nazaj v gozd. Vsa ta gromozanska sredstva zaščite se lahko uporablja in poskrbi za novo raven zabave, vendar ne daje tisti pristni občutek Monster Hunterja, saj ti Rampagi kdaj pa kdaj trajajo dlje časa, kot bi hotel, in se občutijo kot neka obveza, sploh, če igraš sam. Same mehanike v tem načinu so kljub temu izpiljene, vendar sem Rampage igral prej takrat, ko sem se naveličal lova na pošasti izven vasice Kamura (kar se je zgodilo bolj poredko), kot pa da bi se jih zavestno odločil igrati samo zaradi tega načina.

Monster Hunter World je komponento večigralstva vključil v glavno zgodbo, v Monster Hunter Rise pa temu ni tako, saj je igranje razdeljeno na način za enega igralca in na način za več igralcev, tako kot je bilo to v starejših Monster Hunterjih. Pri preigravanju mi je tako nekaj manjkalo, saj sem glavno zgodbo prejšnje igre odigral primarno s prijatelji, to pa je poskrbelo za veliko neumnih idej in spodrsljajev, ki sem jih tokrat pogrešal. Na srečo pa vseeno lahko orožja in opremo, ki si jo dobil v eno ali večigralskem načinu, uporabljaš v drugem. Prav tako moram omeniti, da datoteke s tvojim napredkom na Switchu ne moreš prenesti na PC verzijo, tako da bi moral na PC-ju potem igro začeti znova.

Na odpravo je vedno pametno vzeti še kakšnega prijatelja.

Dejstvo je, da Monster Hunter ni ena izmed vizualno najlepših iger, ki smo jih ugledali v zadnjih letih, saj je jasno, da se pod 4K teksturami in obdelavami za PC predelavo skriva igra, ki je bila v prvi vrsti osnovana za manj zmogljivo platformo Nintendo Switch. Biomi, čeprav izgledajo veliki, so ponekod prazni in dolgočasni, medtem ko se mala vasica Kamuro občuti kot zelo majhna in prenatrpana. Manjša vasica sicer res poskrbi, da lažje obredeš vsa opravila pred lovom, vendar izgubi perspektivo velikanske družbe herojev, ki skrbijo za varnost sveta. V primerjavi z Monster Hunter World Monster Hunter Rise ne daje občutka velikanskih prostorov, ki so napolnjeni z detajli, čeprav imaš kot igralec več možnosti vertikalnega premikanja kot v prejšnji igri.

Seveda pa je Monster Hunter Rise na PC-ju grafično superioren Switch verziji. PC verzija namreč izboljša splošno vizualno predstavitev s funkcijami, kot so HDR podpora, odklenjene sličice na sekundo in nastavitvami glajenja robov, boljšega senčenja in podobno. Vse te nastavitve služijo kot temelj za sfrizirano grafiko in tekoče igranje, ki ga na Switchu ni bilo moč doseči v takšni kvaliteti.

Okolica je dovolj raznovrstna, da se nikoli zares ne začne ponavljati.

Navdih za glasbo v igri je Capcom črpal iz japonskih korenin, tako kot tudi druge potankosti, ki se pojavljajo v celotni igri. Glasba v Monster Hunter Rise, ki vleče bolj na klasično zvrst, poskrbi za veselo vzdušje pri urejanju teh in onih opravkov, med tem ko se med spopadi spremeni v kvazi-western zvrst, vendar ti ostane v glavi. Proti koncu igre sem se celo sam zasačil, kako tiho momljam to ali ono pesem, ko s kladivom tolčem po glavi Barrotha.

Monster Hunter Rise služi kot idealna odskočna deska za učenje mehanik v Monster Hunter franšizi, saj ima prav tako zelo premišljeno tempiranje navodil in informacij, ki se kasneje prelevijo v raziskovanje in učenje bolj zahtevnih mehanik, ki jih bo potrebno uporabiti za kakšno gigantsko pošast. Ni važno, ali igraš to igro na Switchu ali PC-ju, Monster Hunter Rise nudi zasvojljivoigranje z nešteto možnostmi urejanja igralca, opreme ter orožij in divjimi, z adrenalinom napolnjenimi spopadi. Že samo dejstvo, da bi rad čim hitreje spesnil tole revizijo in šel igrati naprej, vam dovolj pove o tem, ali se splača poskusiti ali ne.

Dying Light dobil še zadnji dodatek pred svojim nadaljevanjem

0

Dying Light 2 je že praktično pred vrati, a še preden se bomo podali na avanture povsem novega protagonista, se bomo še zadnjič vrnili v zanikrne ulice mesta Harran, ki smo ga še kako dobro spoznali v originalni igri.

Razvijalec Techland je namreč izdal še zadnjo štorijalno posodobitev za Dying Light, ki bo zaključila sedem dolgih let dodatkov in nadgradenj.

Spike’s Story: Last Call je v bistvu omejen dogodek, ki bo trajal samo do 28. januarja. Priporočljivo ga je igrati po zaključku originalne zgodbe, saj se štorijalno dogajanje začne po koncu igre, ko smo porazili glavnega šefa in so v mesto vpadli novi banditi, ki zdaj brezglavo tekajo naokoli in povzročajo škodo.

Naš stari znanec Spike se je odločil pomagati vsem preživelim in je za njih vzpostavil zatočišče, a potreboval bo vašo pomoč. Vaša naloga bo tako pobiti vse ponorele razbojnike, to pa vam bo prislužilo razne nagrade, kot je denimo novo unikatno orožje Crankshaft. Poleg tega boste morali pomagati preživelim med njihovim begom do zatočišča, a ta naloga ne bo lahka, saj boste med njihovo potjo naleteli na cel kup močnih zombijev. Igranje varnostnika vam bo prav tako prineslo nekaj priboljškov v obliki treh močnih modifikacij, ki jih boste nato lahko uporabili za kovačenje orožij.

Last Call bo v bistvu razdeljen v dva sklopa in do 28. januarja boste lahko preigravali prvi del, ni pa še jasno, kaj vse bo vseboval drugi del.

Dying Light 2 izide 4. februarja.

Očitno je Elder Scrolls 6 še dolga leta stran od izida

0

Pri razvijalcu Bethesda Softworks čas teče bolj počasi. Studio je znan po svojih popularnih franšizah The Elder Scrolls in Fallout, a vsak od teh projektov zahteva leta razvoja, zdi pa se, da razvijalec lahko dela samo na enem naslovu naenkrat. Tudi Fallout 76, morda najbolj osovražen naslov iz Bethesdine zgodovine, je proti koncu razvoja potreboval celo ekipo, da je zadeva bila kolikor toliko pripravljena za izid.

Igralci že dolgo čakajo na nadaljevanje Elder Scrolls serije, saj je od izida Skyrima minilo že več kot 10 let, kar je za tako uspešno in popularno franšizo pravo presenečenje. Bethesda je sicer leta 2018 na splet poslala kratki dražilnik, ki potrdil obstoj igre The Elder Scrolls 6, a od takrat o njej nismo slišali praktično ničesar. Bethesda ima trenutno polne roke z razvojem povsem nove franšize Starfield, vseeno pa je tlelo nekaj upanja, da je morda tudi novi Elder Scrolls dobil dovolj moke v svojem kruhu, da bi znali igro dobiti enkrat naslednje leto.

Vsa ta upanja pa so bila dodobra poteptana nedavno, ko je neka nova delavka pri Bethesdi na LinkedInu objavila svoj profil, kjer je pod delovnimi mesti zapisan tudi ta založnik, znotraj opisa pa lahko vidimo, da je The Elder Scrolls 6 trenutno v pred-produkciji.

To pomeni, da se razvoj igre še ni začel povsem zares in da je igra še vedno v fazi načrtovanja. Pred-produkcija nima nekega začrtanega termina, a če vzamemo v obzir, da polna produkcija vzame leta dela, potem lahko novo igro pričakujemo nekje 2026 ali pa morda 2027 – odvisno seveda od vseh zapletov, ki se lahko zgodijo med razvojem. The Elder Scrolls 6 bo očitno stopil v polni razvoj šele po izidu Starfielda, ki se bo zgodil novembra letos, v obzir pa je treba vzeti tudi dejstvo, da bo tudi takrat šlo nekaj delavne sile v klepanje razširitev in posodobitev.

Skratka, ne bi bili presenečeni, če bi na koncu nov del Elder Scrolls sage prišel praktično 10 let po njenem prvem dražilniku.