🔥 UVI.GG

Domov Blog Stran 262

Cyberpunk 2077 – slastna izkušnja, ki pa jo zagrenijo hrošči

Kar malce smešno je, da ob prvi napovedi Cyberpunka leta 2012 naša stran sploh ni nosila istega imena, ampak smo jo takrat poznali Gaming.si. To je bilo že toliko časa nazaj, da se sploh ne spomnim, kakšen je bil vizualni izgled strani, spletno življenje pa je bilo povsem drugačno (Discord denimo takrat sploh še ni obstajal in v trafiki si lahko kupil Jokerja).

Zato sem kar malce težko verjel, ko mi je razvijalec CDPR teden pred izidom poslal kopijo igre za recenzijo in sem dejansko videl pretakanje gigabajtov na svoj trdi disk. Tu je igra, ki je v poljskih pisarnah nastajala toliko časa, da so nekateri ljudje v tem času iz nedolžnih otrok dozoreli v čisto prave 18-letnike in igra, ki je bila v zadnjih letih tolikokrat prestavljena, da je njen izid postal tarča posmehovanja.

A špil je vendarle izšel, vendar pa je hitro jasno, da bi zadeva potrebovala vsaj še nekaj mesecev v pečici. CD Projekt RED je namreč dostavil odlično RPG izkušnjo v odprtem svetu, ki pa za vedno okrušena zaradi poplave hroščev.


Razvojna ekipa:  CD Projekt RED
Založnik: CD Projekt RED
Platforme: PC, PS4, X1, XSX
Datum izida: 10.12.2020
Cena: 53,48 € (Eigre.si)
Žanr: RPG


VIDEO RECENZIJA


OPOMBA: recenzija velja za PC verzijo. Če iščete recenzijo za PlayStation 4 ali Xbox One, potem končno oceno znižajte za vsaj pol pike, če ne več, saj tam igra komaj preseže 20 sličic na sekundo. Primerjavo konzolnih verzij najdete tule.


Naj prvo opozorim, da se je razvijalec lotil izdaje te recenzije na precej čuden način. Kot prvo smo mediji dobili opisovalske kopije, a vsi po vrsti striktno za PC, nato pa se je začela zmeda z Day 1 popravkom. Nekatere publikacije so ga prejele, nekatere ne. Mi ga denimo nismo dobili, saj je razvijalec v sporočilu samo zapisal, da je igra vsebinsko končana, a ni primerna za testiranje optimizacije. Druge publikacije, ki so popravek prejele, pa so dobile sporočilo, da je popravek podoben tistemu, ki ga bodo igralci prejeli ob dnevu izida. Skratka, cel glavobol je na koncu zapisati, kakšno izkušnjo bodo prejele končne stranke.

Grafična podoba je lepa, tisti, ki ste pričakovali nekega grafičnega prvaka znate biti razočarani.

Day 1 popravek gor ali dol, jasno je, da bo končnim igralcem izkušnjo zagrozila poplava hroščev, ki sem jih ob igranju zabeležil preprosto preveč, da bi razvijalcu uspelo pokrpati vse luknje. Osebno sem precej toleranten do hroščev: navsezadnje sem dolgo nazaj igral World of Warcraft na privatnih strežnikih, kjer so bile pravilno delujoče skripte bolj izjema kot pa pravilo tako da je moje toleranca za programerske bedarije precej visoka.

Vendar pa tudi meni vsi ti žužki, ki so se mi pojavili med mojo 40 urno izkušnjo, niso mogli izginiti izpred oči. Lebdeči predmeti, NPC-ji ki se sprehajajo skozi pohištvo, nedelujoče animacije in predmeti, ki jih zaradi neznanega razloga ne moreš pobrati, so stvari, ki jih boste med igranjem srečali. In to večkrat. Te stvari se dogajajo neprestano in dejansko sem že začel pri vsaki nalogi pričakovati vsaj eno nedelujočo zagato. Zanimivo je, da se te stvari dogajajo tudi pri glavni štoriji in pri tistih najbolj pomembnih štorijalnih trenutkih. Dvakrat mi je sredi pomembne sekvence crknila osvetljava cele scene, najbolj zabavno pa je bilo, da je pri eni od najbolj pomembnih sekvenc glavnemu akterju preprosto umrla animacija, zato je preprosto drsal po tleh. Nekaj časa je smešno, a potem začne že dobro načenjati živce.

Veliko je pogovarjanja, kjer včasih prav pride vaše poreklo in druge statistike.

Kar je velika škoda, saj je Cyberpunk 2077 odlična RPG izkušnja. Odprti svet, ki ga je skupaj sestavil CDPR je neverjeten. Mesto Night City in njegova okolica preprosto zaživita pred našimi očmi in vidi se, da je razvijalec veliko sredstev vložil v izdelavo odprtega sveta, ki ga je veselje raziskovati. Okolica je sicer manjša od kakšnega Assassin’s Creeda, vendar pa veliko bolj izpopolnjena in predvsem vertikalna. Night City vsebuje polno majhnih ulic, stolpnic in nepregledno število sob, ki kar čakajo naše raziskovanje, vse to pa opravljamo brez kakršnihkoli nalagalnih zaslonov. Prebivalci se sprehajajo, plešejo, na nekaterih mestih pretepajo ter gledajo v ogromne oglasne panoje, ki so vzeti naravnost iz Bladerunnerja.

Med prostim sprehajanjem boste naleteli na kakšno zanimivo presenečenje, kot je denimo prevrnjen avtomobil, ki ga je zagradila policija, ta pa tam preiskuje razloge nesreče. Okoliške tolpe postavajo naokoli in izzivajo vsakega, da si jih pobližje ogleda, če bi imeli radi zlomljen nos. Svet Cyberpunka vam da takoj vedeti, da je prihodnost tehnološko dovršena, a prepad med višjim in nižjim slojem prebivalstva je večji kot kadarkoli prej in težko boste našli koga, ki pod površjem ne skriva kakšnega greha.

Igra vsebuje tudi poseben fotografski način za zajemanje posnetkov.

To usranost sveta spoznate skozi spoznavanje glavne zgodbe. Na začetku ustvarite svoj karakter, ki mu lahko podrobno oblikujete fizične lastnosti ter se nato odločite za svoj štart. Ponujeno vam je življenje Nomada, uličnega bandita ali pa uredniškega delavca, ki se nahaja v samem osrčju korupcije. Ti začetki so lep povod za nadaljnje preigravanje, vaš izvor pa bo večkrat prišel do koristi pri vseh točkah glave zgodbe in stranskih aktivnostih. Kljub temu sem pričakoval malce več raznolikosti na začetku. Izbral sem si Nomada, ki svoje življenje začne izven okovov mesta in želel sem si kakšno uro ali dve opravljanja nalog, preden bi se ves zaprašen pojavil pred vrati Night Cityja, kjer bi začel svoje novo življenje. A na žalost je prvi del opravljen v vsega pol ure in eno sekvenco kasneje že plešemo v diskaču sredi mesta. Občutek imam, da je CDPR tu sekal vsebino kot za stavo, saj bi bil ta začetek odličen povod za predstavitev našega karakterja, ki je znan samo pod vzdevkom V.

V je namreč precej zanimiv možakar. Je najemnik, ki je sicer dober fant, ampak tudi njega je pokvarila korupcija in umazanost nočnega mesta. Na začetku mu je pomemben samo denar, vendar pa se v preobratu zgodbe kmalu začne boriti za svoje življenje. Kot da to ne bi bilo dovolj, se v našem življenju pojavi tudi Johnny Silverhand, ta pa ni resničen človek, ampak poosebljena simulacija borca za pravico iz preteklosti, ki živi v naši glavi. Johnny je na začetku precej zamorjen poba in za dosego svojega cilja bi uporabil vsa sredstva, pa čeprav mora ob tem kdo umreti. To vam tudi poskuša dopovedati skozi različne trenutke v zgodbi in od vaših odločitev je odvisno, ali boste padli pod njegov vpliv ali pa ga spravili na stran pravice in spremenili njegovo mišljenje. Prerekanje se odvija samo v vaši glavi, zato boste skozi igranje velikokrat našli v zapletih, kjer bo kakšen karakter od vsa zahteval odločitev, vi pa se boste morali najprej posvetovati s svojim namišljenim kompanjonom.

Vsaka naloga ponuja različne dostope. Lahko uporabite pogovarjanje ali pa najdete kakšno alternativno pot.

Štorija je dobra in k sreči ni preveč razvlečena in jo boste lahko dokončali v nekako 25 urah. Vendar pa to še zdaleč ni vsa vsebina, ki jo ponuja igra. Da vam kmalu ne bo zmanjkalo opravil vam ob svojem odprtju zapove že mapa, ki je posejana z različnimi aktivnostmi. Vendar pa pretiravanja ni, tako da ste lahko brez skrbi, da bi morali loviti kakšne zakopane zaklade v slogu Witcherja 3. Najbolj pomembne so stranske naloge, ki jih je cel kup in vsaka od njih ponuja različno vsebino. Gre za najemniške misije, ki vam jih izda vaš “fixer”, ob uspešni opraviti pa boste nagrajeni z orožjem in obogatenim bančnim računom. Naloge največkrat zahtevajo ubitje določene tarče, rešitev karakterja ali pa odtujitev predmeta. Standard torej za RPG igre in čeprav se nekatere naloge čutijo manj izpopolnjene kot druge, je vseeno ukvarjanje z njimi dovolj podrobno, da boste pristaši zgodbe in nalog, ki imajo dejansko neki pomen, več kot potešeni.

Pri glavnih in stranskih misijah najbolj navdušijo različni pristopi. Poglejmo si tipično situacijo: v hangarju se nahaja tarča, ki jo je treba spraviti v onostranstvo, a najprej se je treba prebiti do nje, saj je obkrožena s stražarji in varnostnimi kamerami. Zadeve se lahko lotimo skrivalniško in se počasi prikrademo za hrbet vsakega stražarja, ga potihem odstranimo in skrijemo truplo. Za kamere preklopimo v hekerski način in jih onesposobimo, svoje sposobnosti hekanja pa lahko uporabimo tudi drugod: vdremo v reflektor in s tem zamotimo stražarja, ali pa mu nastavimo eksplozivno presenečenje, ki se sproži, ko se nesrečnež približa določeni točki. Seveda lahko vse skupaj vržemo vstran, izberemo orožje in pobijemo vse kar se premika v našem vidnem polju, vključno s tečnimi kamerami. Lahko pa tudi kombiniramo pristope, vsake toliko pa lahko najdemo tudi alternativno pot skozi kakšne požarne stopnice ali pa odpremo zarjavela vrata, če so seveda naše statistike dovolj visoke za kaj takega. Če ste denimo igrali kakšno Deus Ex igro, potem bo vam bo takšno igranje znano, le da ga tokrat opravljate v odprtem svetu.

Tiholazanje bi bilo lahko boljše, saj so sovražniki precej zabiti in se zanašajo samo na pregledovanje vidnih con in vam vse preradi nastavijo hrbet za hitro odpravitev. Če vas že odkrijejo, se začne strelska akcija, ki pa je presenetljivo zadovoljiva. Na razpolago imate celo četo orožij z različnimi statistikami, pri vseh pa največ štejejo streli v glavo. Če si zaželite bolj konkretnega obračuna, lahko poprimete za kakšno hladno orožje tipa katana in začnete s sekanjem glav. Boj s temi orožji od blizu je preveč zmeden in škoda, da nam igra takrat ne omogoči preklopa iz zakoličenega prvoosebnega pogleda, ki bi omogočil lažje nadzorovanje akcije. Pri boju lahko uporabite tudi različne tipe granat – tu še posebej prav pridejo EMP bombe za najbolj trde pločevinaste robote. Znalcem RPG žanra na začetku priporočam izbiro višje težavnosti, saj boste ob normalni prejemali kredite, strelivo in zaloge zdravja kot za stavo. Vse crkne prehitro in tudi šefi so na tej težavnosti hitra žrtev strelov v glavo, za njih pa ne potrebujemo nobenih predpriprav.

Cyberpunk 2077 ne bi bil RPG, če ne bi vseboval izdatnega nadgrajevanja karakterja. Izkušenjske točke lahko vlagate v osnovne statistike za moč, reflekse in skrivanje, dodatne točke pa lahko nato še vlagate v posebne sposobnosti pri skrivanju, streljanju in raziskovanju. Prostora za vlaganje pik je več kot dovolj, tako da vam pri enem skozihodu ne bo zmanjkalo zanimivih veščin, v katere se splača vložiti izkušnje. RPG veja prinaša tudi opremljanje vašega lika, tako da lahko nase navesite različne kibernetične izboljšave in oblačila, ko so kape, maske, hlače in majice, vse to pa prinaša s sabo tudi izboljšavo statistik. Sicer boste svojo opremljenost videli bolj redko, saj igra omogoči preklop v tretjo osebo samo ob vožnji avtov in motorjev, a takrat izpade toliko bolj kul.

Streljanje mi na začetku ni bilo všeč, a ti kmalu priraste k srce. Boj od blizu potrebuje po drugi strani še dodelavo.

Cyberpunk 2077 ima sicer počasen začetek, saj je to spet ena tistih iger, kjer mora biti vsaka interakcija podrobno animirana, kar je zamudno in začne najedati. A ko se igra enkrat odpre in razširi svoja krila, potem lahko končno vidite, kam je šel ves razvojni čas. Navdušeni boste vse do konca, kjer vas čaka več različnih zaključkov in to je ena od tistih iger, ki zahteva večkratno preigravanje, igralni čas pa se brez naprezanja razpotegne čez 100 ur.

Zaradi hroščev in malce pomanjkljivih stranskih nalog sem kolebal med oceno 3,5 in 4, a klinc gleda – to usrano leto 2020 si zasluži malce pozitive, poleg tega pa se je CDPR v preteklosti že izkazal s svojo podporo izdelku po izidu, zato ne dvomim, da bodo žužki odpravljeni in da nas bo čez pol leta ob namestitvi igre pričakala drugačna in bolj bogata izkušnja. Ki je vredna preigravanja že danes – le nadgradite svojo potrpežljivost za vse hroščate traparije.

Dark, serija, ki je ne gledaš temveč razrešiš

V času, ko se svet spopada s pandemijo in se izidi prihajajočih filmov vse bolj zamikajo, Netflix nadaljuje svojo zgodbo o uspehu. Pretočni servis kot večina spletnih prodajaln beleži rekordne številke in tedensko dodaja nove vsebine.

Ob ogledu mističnih plakatov, ki naj bi pritegnili k ogledu, so mi misli nehote zdrsnile na Jacoba in Wilhelma Grimm. Še danes bi se brezskrben potikal po spokojnih okoliških gozdovih in preplezal vsako jamo, a se je v med-časju nekaj pripetilo.

Čeravno je serija Dark debitirala že v letu 2017 in so mi jo cehovskimi kolegi priporočali že od pamtiveka, sem ji svojo pozornost namenil šele proti koncu 2020, ko se je tudi zaključila s 3. sezono. Sneguljčica, saj veš, tista iz Sneguljčice in sedmih palčkov … hmm, če bolje premislim, bi bil v tem primeru naslov Osem palčkov primernejši 🙂 … mi je priporočila to nemško produkcijo z, za evropske razmere, bajnim proračunom. Dejansko jo 18 milijonov evrov po vrednosti postavi zgolj za, še razsipnejši, Babylon Berlin.

Po drugi strani bi se Dark bolj podala pripoved o Janku in Metki, ki tokrat ne zaideta v gozdu, marveč v prostoru in času.

Vsaka zgodba ima svoj izvor

Serija Dark ima kompleksno zasnovo, kar je popolno nasprotje Grimmovih pravljic. Prepleteno zgodbo o Jonasu in Marthi, dveh izbrancih, ali če nekoliko parafraziram, princu in princeski: “You and I are made for each other, never believe anything else.” V svetu, ki njuni združitvi ni naklonjen, saj veljata za napako v celotni iluziji.

Tako ni nič čudnega, da smo z Dark dobili eno najboljših nemških serij do sedaj. Spočetka je bila zaradi najstniškega pridiha oklicana za nemško različico Stranger Things, osebno pa so mi ob gledanju misli hitro splavale na serijo 12 Monkeys, spin-off kultnega filma Bruce Willisa iz 1995. Ne glede na to, kako se trudiš spremeniti preteklost, usoda ubere svojo pot.

Okej, zavedaj se, da ne gre za eno izmed lahkotnejših serij, ki jim ni potrebno nameniti več kot kanček pozornosti, ob počasnem srebanju jutranje kave in dnevnem časopisju v naročju. Iz epizode v epizodo se celotna dinamika vse bolj zapleta. Na to namigne že uvoden kader, kjer zid zaseda množica, med seboj prepredenih slik. Gre za opozorilo in obljubo: “This rabbit hole goes deep.”

Vendar tukaj nekoliko odstopi od večine. Da jo sploh lahko razumeš, moraš koščke sestavljenke sproti sestavljati skupaj, drugače se prej ali slej izgubiš v časovnem kaosu. Za razliko od Westworld, se ne poslužuje zavajanja s teorijami zarote, ki služijo lažnemu zakritju pošasti, ki tiči na koncu knjige. Dark želi, da gledalec skrivnost razreši sam. To počne s postopnimi, dobro tempiranimi razkritji, ob povezavi katerih te preveva občutek zadovoljstva.

K temu znatno prispevajo neprestani skoki med sedanjostjo, preteklostjo in prihodnostjo. Nemalokrat se v kadru hkrati pojavita isti osebi iz različnih časovnic in se pri tem sprašujejo o lastni razsodnosti. Pri tem ne skriva vidnega vpliva Davida Lyncha in Davida Fincherja, vendar tokrat v nekoliko manj absurdni, germansko zadržani, izdaji.

Žalost je mogočno čustvo

Seriji ime še kako priteče. 26 delov trajajoče potovanje je prikazano skozi prizmo pustih soban, zatemnjenih garaž, temačnih gozdov in senčnih jamskih blodnjakov. V bolehno zastali svetlobi, kjer na dušo leže težak kamen in je etični propad sveta, razviden že iz kadrov samih. Vse dodatne besede so odveč. Kar zna evropska kinematografija prikazati na nebeseden način, mora ameriška pojasnjevati preko dialogov.

Srhljivost ni prikazana samo atmosferično, temveč je tudi fizična. Otopelost in hladne barve je mogoče občutiti preko malega zaslona, ob zlovešči temačnosti, ki je legla na mesto Winden. Moralni razkroj kjer je kraj kot v Twin Peaks poln varajočih parov, zloveščih skrivnosti, grotesknih umorov in mrtvih ptic, ki dežujejo z neba.

Serija se po mračnem vzdušju lahko kosa z zgodnjimi filmi Davida Fincherja in ravno tako skriva enako mero nerazložljive teže, ki postopoma iz prostora izsesa vso srečo. Velik faktor odigra ambient. To najbolj zadane ob ogledu pozno zvečer, ko se ugasnejo luči in te iz strani oblije črnina. Kot zgodbe o duhovih ob tlečem tabornem ognju, s postopoma izginjajočo pokrajino, kamor polagoma leže tema.

V spominu mi je ostal odgovor režiserja Melvina Van Peeblesa, ki ga je pred leti delil z novinarko NYT: “Music or sound in a film is a character, as important as any other character.” Tudi še tako premišljeni kadri in post-produkcija ne moreta nadomestiti atmosfere, ki jo ustvari ujemajoča glasba. Omogoča poigravanje z našim razpoloženjem in pričara dramatičnost dram, srhljivost grozljivk in potrebno tesnobo v Dark. S svojo umirjenostjo in skrivnostnostjo še posebej poudari melanholično vzdušje mesteca.

Vznemirljiv razčefuk mozga

Čeravno Netflix, gigant pretočnih vsebin, te nudi že vrsto let, je Dark začuda šele prva pristna nemška serija, producirana z njihove strani. Več kot opazen je trend tujejezičnih serij, s katerimi se je velikan namenil zakoreniniti tudi zunaj domačega ognjišča, saj se jih je od 2015 zvrstilo kar nekaj, od španske Club de Cuervos, portugalske 3% do italijanske Suburra: Blood on Rome in norveške Ragnarok.

Nalogo so zaupali izkušenemu režiserju Baronu bo Odarju in scenaristki Jantje Frieseni, ki sta že sodelovala v dobro sprejetemu celovečercu Kein System ist sicher (Who Am I), iz 2015. Če si film o mladem računalniškem črvičku in hekerski skupini že videl, boš opazil mnogo estetskih podobnosti tudi v Dark. Odar obožuje ročno čarovnijo (Mikkel) in izstopajoče podobe (rumena palerina), ki jih obdaja nevpadljiva sivina.

Pripoved se snuje počasi, kar je konec koncev ena izmed osrednjih prednosti zgodbeno gnanih serij. Čeprav Dark ni serija, kjer bi v ospredje postavila fantastično zgodbo. Bolj kot s tem, se ukvarja z grajenjem neprestane napetosti in želje po naslednjem razkritju. V tem času tako vzpostavi čustveno prepletenost ljudi v mestu in njihovo reakcijo na klopčič izkrivljenosti, ki se le stežka odvija.

S tega vidika je izjemno podobna 30 let stari stvaritvi Davida Lyncha in Marka Frosta – Twin Peaks, le, da tokrat namesto žage v ospredje stopi jedrska elektrarna. Na čase deluje zmedeno in bizarno, ampak vsake toliko vse poveže v smiselno celoto (če si pozoren). Dark kot Twin Peaks ne govori zgolj o zanikrnih umorih, temveč o običajni skupnosti ljudi, njihovih težavah ter prepletenostjo med preteklostjo in prihodnostjo.

Za vsem skupaj stoji idilična ideja, ki prikaže paradoks potovanja v času: “What if everything that came from the past was influenced by the future?” Seveda se koncept razlikuje in ima v Dark drugačne zakonitosti kot recimo bolj priljudni Dr. Who. Dejansko je tukaj potovanje omejeno na 33 letne cikle. Izbira številke ni popolnoma naključna. Gre za obdobje, v katerem se lunin in sončni cikel ponovno poravnata. Takrat se aktivira črvina, skozi katero lahko od letnice prišteješ ali odšteješ ravno toliko let.

Gledalec v Dark najde kar nekaj namigov. Leta 1986 na travniku sočasno umre 33 ovac, veterinar citira Marka 13:33 “Pazite, bedite in molite, kajti ne veste, kdaj je ta čas.”

Tudi H.G. Tannhause pojasni, da je Jezus napravil 33 čudežev. Tukaj je še naveza na Božansko komedijo, kjer je izmed 100 spevov, tako Peklu kot Vicam in Nebesom odmerjenih po 33. Konec koncev 33 predstavlja tudi število let, ki naj bi jih pred smrtjo dočakal tudi sam Jezus.

Ponovno se prestaviva v izmišljeno nemško mestece Winden, žalosten in trohnoben kraj, kjer je pred, najbrž uganeš, 33. leti izginil Mads Nielsen. No, v 2019 se Deja Vu ponovi, le, da se tokrat v zemljo ugrezneta Erik Obendorf in Mikkel Nielsen. Zlasti izginotje slednjega v pogon požene kolesje serije. Gradi na postopnem naraščanju napetosti iz epizode v epizodo, z vrhunci, postavljenimi na njihov samcat konec. Serija namreč pretirano ne hiti, ampak si za dobro tempirano razkrivanje vzame čas.

Mnogokrat te bo preplavil občutek, da si koncept doumel, ko se pojavi naslednji, še zapletenejši in bolj enigmatičen od predhodnega. Veliko je altruizma, kjer se vsakdo ukvarja izključno s svojimi težavami in je pri tem nedojemljiv za vse ostalo. Kot je za mala mesteca značilno, prebivalci drug do drugega gojijo zamere, ki se vlečejo iz preteklosti in v prihodnost.

Po svoje ironično. V kraju, kjer večjih neznank naj ne bi bilo, skrivnosti dolga leta ostanejo skrite in na plano prilezejo šele ob katastrofi, v prvi vrsti pa so povod zanjo. Še posebej je izkazana ujetost lastnega značaja in ponazoritev omejitev, zaradi katerih gordijskega vozla nikakor ne uspejo presekati. Prav zanimivo je opazovati ambientne nesmisle, npr. neprestano deževje, kjer nihče ne uporablja dežnikov. S tem se še dodatno podkrepi čustvena stiska in dekadenca prebivalcev.

Konec iluzije, pričetek stvarnosti

1986. Leto, ki je bilo usodno za Černobil in je zarisalo začetek konca SSSR je v Windnu omogočila potovanje v času. Pojavi se svojevrsten paradoks. Čeprav želijo protagonisti spremeniti preteklost, se cikel, kljub vsem naporom, vedno znova zaključi z uničujočo katastrofo. Proti koncu se prične sprožati zanimivo vprašanje in sicer, kaj bolj zaznamuje človekovo ravnanje? Okolje ali značaj?

No, preden popolnoma zaključiva ne morem niti mimo igralske zasedbe (hvala Sara), ki svoje delo opravi odlično. Vendarle moraš vedeti, da gre za izkušeno ekipo, ki je ljubiteljem nemške filmografije dobro poznana.

Vseskozi so snovalci dajali občutek, da so vse niti spravljene v varno zavetje njihovih dlani. Na 28 urnem potovanju so v meni zbudili razumno pričakovanje, da bom z vztrajnostjo pridobil odgovore na zastavljene zaplete. Ampak teh odgovorov nisem prejel do zadnje epizode in kar je najhuje, le ti so bili slabotni in razočarajoči.

Sem ravnokar porabil dan svojega življenja in dovolil snovalcem, da me popeljejo na čudovito, a skrivnostno pot, kjer sem na koncu nagrajen z bizarnim ne-prefinjenim zaključkom? Je bil scenarij zasnovan tako že na samem začetku? Ali so se v nebroj niti in vozličkov ujeli zgolj snovalci sami?

Pa vse to pomeni, da je 3. sezona slaba? Nikakor, še vedno je kakovostna in gledljiva, čeravno na momente njen temen oklep izgubi na lesku in se raven glukoze nevarno dvigne.

Zmotilo me je, da se osredotoči samo na peščico likov in druge nemarno zanemari. Mnogo ugank in zapletov je ostalo nerazrešenih. Po svoje smo gledalci pričakovali večjo metafizično spremembo, bitje neizmernega znanja in moči, ki nam bi podalo vse odgovore, a na koncu vse izpade sila preprosto. Naša vloga v tem svetu je zanemarljiva in čeravno sami nimamo moči, da bi svet spremenili, smo še zmerom odgovorni za svoja dejanja. Dark nedvomno eno zadevo naredi odlično. Kaznuje nas, ker živimo v prepričanju, da imamo nad usodo več nadzora, kot ga imamo v resnici: “Mirror, mirror on the wall, who’s the fairest of them all?”

Kitajci so presneto besni na film Monster Hunter zaradi “rasistične šale”

0

Koronavirus je za letos praktično povsem zamrznil filmsko industrijo, tako da smo dobili bore malo izdelkov. Kako je bilo hudo pove že preprosto dejstvo, da je Bad Boys for Life pri Googlu dobil naslov najboljšega filma leta, tako da nam te dni ne ostane drugega, kot pa gledanje pretočniških servisov in ponovitev serije Pisarne.

Vendar pa ni čisto cel svet ukinil skupinskega gledanja filmov v kinodvoranah. Kitajska namreč diha zrak, po katerem ne plava virus, zato so se njihovi kinematografi odprli in zdaj samo pridno čakajo filme. Eden od teh je nekaj dni nazaj izšel in že v prvem dnevu pošteno razkuril celo Kitajsko, tako da ga je ta dejansko umaknila iz seznamov predvajanja.

Govorimo o filmu Monster Hunter, ki je bil spočet po igrah založnika Capcom in je bil v prvem napovedniku videti obupno, kasneje pa se je vtis malce popravil. Film se malce razlikuje od svoje igričarske podloge, saj se je dogajanje preselilo v bolj moderen čas, kjer se ljudje ne branijo z meči in loki, ampak imajo na voljo močno orožarno sodobne ameriške vojske, skupaj z militarističnimi Hummerji na čelu. A glavno je sekanje ogromnih pošasti, ki je največja privlačnost tega filma in je kot naročeno za kitajski trg, ki obožuje tosortne izdelke.

Kitajska je hudo stroga glede tega, kaj se lahko pojavi v filmih in serijah in kaj je prepovedano, a eno sceno so očitno spregledali. V filmu se v enem kadru na zadnji strani terenca veselo vozi ameriški vojak kitajskega porekla, ki reče vozniku: “Look at my knees. What kind of knees are these? Chi-knees!”.

Šala je precej nesmešna in bi običajnemu gledalcu namesto smeha prej sprožila zavijanje z očmi, a pri Kitajcih je vzbudila pravo sveto vojno. Gre namreč za izpeljanko stare rime: “Chinese, Japanese, dirty knees – look at these?”, ki so jo ameriški otroci uporabljali za žaljenje azijskih sošolcev na šolskih igriščih.

Kitajci so zaradi te rime povsem znoreli in film je bil takoj umaknjen iz njihovih kinematografov. Založnik Tencent, ki skrbi za distribucijo filma na Kitajskem, je hitro naredil spremembe in v predvajanje ponudil cenzurirano verzijo, a očitno tudi to ni pogasilo plamenov, saj je bila tudi ta verzija umaknjena iz sporedov. Pojavljati so se začela tudi vprašanja, kako se je lahko ta šala izmuznila mimo stroge kitajske cenzure, a baje se podnapisi niso ujemali s povedano besedo.

Založnik Capcom se je hitro začel opravičevati in vsem svojim kitajskim sledilcem razložil, da oni skrbijo samo za igre in da pri izdelavi filma niso imeli besede, a da so sedaj v tesnem stiku z ustvarjalci filma glede spremembe sporne šale. Kljub temu je bila igra Monster Hunter World na Steamu tarča masovnih negativnih kritik iz strani Kitajcev, ki so oceno znižali na Mixed.

Twitch zaradi pritožb igralcev odstranil označbo “blind playthrough”

0

Kdaj točno se je v svetu igričarstva pojavil izraz “blind playthrough” ni znano, a verjetno se je to zgodilo takrat, ko je začelo streamanje pridobivati na popularnosti. Oznaka pomeni prvo igranje igre, brez da bi igralec prej gledal kakšne vodiče ali pa strategije. Takšno preigravanje je hudo zanimivo za spremljanje – še posebej, če je igralec že preigral igro in točno ve kje se nahajajo tiste največje pasti za slepega igralca.

Vendar pa besedna zveza “blind playthrough” za leto 2020 ni več primerna. Na pretočno platformo Twitch so začele deževati pritožbe in pripombe iz strani igralcev s posebnimi potrebami, ki besedo “blind” oz. slep smatrajo za poniževalno. Zato je Twitch to označbo odstranil iz svoje platforme in igralce vzpodbuja, da od zdaj naprej uporabljajo besedno zvezo “First Playthrough”, ki jo nato lahko kombinirajo z “No Spoilers”.

Igričarska industrija je začela v zadnjih letih vpeljevati določene hvalevredne spremembe, ki olajšajo igranje vsem igralcem s posebnimi potrebami. Microsoft je denimo razvil unikaten kontroler, ki je na prvi pogled okoren, a močno olajša igranje tistim, ki ne morejo uporabljati prstov. Tudi v samih igrah smo videli spremembe, saj skoraj vsi novejši naslovi nosijo cel kup nastavitev za lažje igranje: od spremembe barv za barvno slepe, do zvočnega branja funkcij menija in podnapisov za okoliške zvoke v igri.

Tudi prihajajoča podelitev nagrad The Game Awards, ki se bo odvila 10. decembra, bo prvič vsebovala zvočno opisovanje dogajanje na zaslonu, kar bo prišlo prav vsem tistim, ki imajo težave z vidom.

The Witcher: Enhanced Edition je zdaj brezplačen

0

13 let stari The Witcher je bil že večkrat brezplačno podeljen iz strani razvijalca CD Projekt RED, a če zadeve slučajno še nimate in bi kljub igrini starosti radi preverili začetke te franšize, potem si jo lahko te dni brezplačno pridobite preko odjemalnika GOG Galaxy.

Za svojo kopijo samo obiščite naslednjo povezavo, si prenesite GOG zaganjalnik in se vanj prijavite in že se bo na vašem računu prikazala frišna kopija prvega Witcherja.

Originalni Witcher je resda star, vendar pa vsebuje zanimivo zgodbo in kar precej raziskovanja. Prvi del štorijalno ni tako epski kot naslednika in naše naloge so precej bolj umirjene, večji poudarek pa je na Geraltu in njegovi obnovi spomina. Sicer so nekatere stvari bile obupno tečne že ob letu izida, saj je igra vsebovala dokaj neroden boj ter okornega lika, ki ni mogel preskočiti niti najmanjše ovire. Vendar pa je zgodba dobra in mini igra igranja pokra s kockami dovolj zanimiva, da v igro splača vložiti nekaj ur.

Brezplačna ponudba ni časovno omejena, tako da bo igro od zdaj naprej prejel brezplačno vsak, ki si bo prenesel GOG Galaxy in se vanj prijavil s svojim računom.

Vampire: The Masquerade – Bloodlines 2 še ne bo izšel kmalu

0

Prekletstvo franšize Vampire: The Masquerade Bloodlines se očitno nadaljuje. Originalna igra ne velja samo za najboljšo vampirsko igro, ampak za enega najboljših RPG-jev kadarkoli. Žal pa je bila igra ob izidu prepredena s hrošči in je zato utrpela res zanič prodajo.

Po vseh teh letih čakanja smo končno dobili vest o razvoju nadaljevanja Bloodlines 2 in novice so bile na začetku vzpodbudne. Licenco je v roke dobil založnik Paradox Interactive, ta pa je za razvoj nabral veterane originala. Delo je potekalo naprej in vsi smo se zopet veselili močne zgodbe ter hude atmosfere, ki jo je pričaral original.

Vendar pa je bilo leto 2020 močno neprijazno tudi do te igre. Najprej je igra dobila prestavitev izida, nato pa sta bila kar naenkrat odpuščena glavni pisec Brian Mitsoda in kreativni direktor Ka’ai Cluney, temu pa je oktobra sledila še glavna oblikovalka zgodbe Cara Ellison. Nato se je zgodila vnovična prestavitev izida na naslednje leto in vsi so potiho upali, da se bo izid zdaj zgodil enkrat zgodaj v 2021.

Vendar pa temu očitno ne bo tako, saj je direktorica Paradoxa Ebba Ljungerud za švedske medije podala izjavo, da ne pričakuje, da bo Bloodlines 2 izšel v prvi polovici 2021. Razlog je koronavirus kriza, ki je upočasnila razvoj, problem pa je bil tudi dostop do razvojnih kitov konzol PlayStation 5 in Xbox Series X. Ebba pravi, da sta tako Microsoft kot tudi Sony beležila pomanjkanje teh konzol, ki pa jih razvijalci nujno potrebujejo za razvoj svojih naslovov.

Ebba je še povedala, da bodo zamudo zabeležili tudi ostali nenajavljeni projekti, celotni intervju v švedščini pa si lahko preberete tukaj.

World of Warcraft Classic prejel Naxxramas raid

0

World of Warcraft Classis je izšel konec avgusta v prejšnjem letu, razvijalec Blizzard pa se je sedaj odločil, da je od takrat preteklo dovolj časa in da je napočil trenutek za novo vsebino.

In ta nova vsebina je povsem novi raid Naxxramas, ki se ga boste dobro spomnili oboževalci vanilijevskega World of Warcrafta. Gre za eno najbolj popularnih temnic, ki je izšla leta 2006. Delno zato, ker ima zanimivo zasnovane sobane in vsebuje dober zaklad kot je orožje Corrupted Ashbringer. Delno pa zato, ker je bil takrat spomin na igro in zgodbo Warcrafta 3 še svež in vse nas je zanimalo, kaj se je zgodilo s popularnim Kel’Thuzadom, ki je tudi glavni šef tega raida.

Naxxramas temnica je zaživela na vseh strežnikih World of Warcrafta Classica, a zanj se splača najprej pripraviti. Potrebovali boste dobro opremo, like najvišje stopnje 60 ter 40 člansko odpravo, če želite poraziti glavnega zlobca. Poleg novega raida se je začel tudi nov Scourge dogodek, ki je prav tako namenjen šestdeseticam, vaša naloga pa bo pobijanje pripadnikov vrst Scourga, v zameno pa si boste lahko priborili lepe inventorijske priboljške.

Blizzard je skupaj z izidom izdal tudi nov napovednik, ki nas hitro vrne v nostalgične čase World of Warcrafta.

Ta mesec se začne 1. uradno državno prvenstvo v e-športu

0

“Slovenijaaa gre naprej!”, smo dolga leta nazaj vzklikali za našo nogometno reprezentanco in če bi mi kdo leta 1999 rekel, da bomo enkrat za naše ekipe navijali tudi v e-športu, bi tega človeka vprašal, kaj za vraga beseda e-šport sploh pomeni.

In ta beseda je v naši podalpski deželici ostala neznanka tudi dolgo po tem, ko je že ves ostali svet pogumno zakorakal v svet digitalnega športa, pri nas pa igranje športnih iger še vedno smatramo kot igrice, mladi talent pa bi po mnenju staršev moral spokat za knjige, namesto da čas zapravlja z igricami.

Vendar pa so se stvari letos začele premikati na bolje. Ustanovljena je bila uradno priznana e-športna zveza Slovenije, ta pa se je hitro začela spravljati k delu. Najprej je začela povezovati razdrobljena društva Slovenije k skupnemu sodelovanju in ko so bili ti temelji postavljeni, so se pričele organizacije večjih turnirjev.

Poročali smo že o prvem državnem prvenstvu iz dirkalnih iger DiRT Rally 2.0 in Assetto Corsa Competizione, sedaj pa je čas za najavo 1. državnega prvenstva iz e-športa. EŠZS je za naslednje leto namreč napovedal tekmovanja iz kar sedmih popularnih e-športnih iger, te pa so:

  • League of Legends
  • Counter Strike: Global Offensive
  • Rainbow Six: Siege
  • Valorant
  • FIFA21
  • Assetto Corsa Competizione
  • Dirt Rally 2.0

Kvalifikacije za te turnirje se bodo začele že ta mesec, glavno tekmovanje pa se bo odvilo med januarjem in marcem, vse skupaj pa bo zaključil spektakularni dogodek na Gospodarskem razstavišču, kjer se bodo na velikem odru pred zbranimi igralci udarile najboljše ekipe, te pa čakajo bogate nagrade in prestižni naslovi najboljših v Sloveniji.

Tekmovanja imajo nekaj omejitev, saj so ti turnirji namenjeni resnim ekipam, ki želijo igranje popeljati na naslednjo stopnjo. Tako boste morali svojo ekipo najprej uradno registrirati, tako da imaš dejansko listino, ki jo lahko potem postaviš v okvir. Tu nudi pomoč društvo Outset, ki ponuja prvo leto obstoja ekipe brezplačno, potem pa je treba plačati članarino. Za vsa nadaljnja vprašanja so vam na voljo na [email protected].

Prijave so že odprte, zato odhitite na naslednjo povezavo in se udeležite 1. državnega prvenstva in svojo ekipo zapišite v anale zgodovine.

Za več informacij se pridružite uradnemu EŠZS Discord kanalu.

Heker, ki je napadal Nintendove strežnike, obsojen na 3 leta zapora – pri njem so našli tudi pedofilske posnetke

0

21-letni Ryan Hernandez iz Kalifornije je bil nedavno obsojen na tri leta zapora. Ryan je bil namreč zelo poreden možakar in si je za svoje prestope v bistvu prislužil precej milo kazen.

Prvič je v roke oblasti padel že v oktobru 2017, ko ga je kontaktiral FBI. Komaj 17-letni heker je namreč preko “phising” tehnike pridobil dostop do zaupnih dokumentov na Nintendovih strežnikih, nato pa je delil informacije o takrat še nenapovedani Nintendo Switch Lite konzoli.

Ker je bil takrat še mladoleten, ga je FBI samo opozoril na njegova dejanja, Ryan pa se je zaobljubil, da je s hekanjem zaključil.

Vendar pa mu digitalni terorizem ni dal miru, zato je še naprej napadal Nintendove strežnike in delil zaupne informacije glede Switch konzole in glede še nenapovedanih iger. FBI-ju je bilo dovolj, zato so mu lani potrkali na vrata in na njegovem računalniku odkrili cel kup Nintendovih dokumentov, hkrati pa so naleteli na mapo, ki je nosila naslov “Bad stuff”. Znotraj so odkrili več kot 1000 pedofilskih slik in posnetkov, kar je bilo za triletno zaporno kazen.

Ko bo Ryan prišel iz zapora bo še 7 let pod strogim nadzorom, prijaviti pa se bo moral tudi kot registriran seksualni prestopnik.

Smo v GTA Online res dobili namig glede igre GTA 6?

6

Govorice o naslednji GTA igri krožijo že leta in leta, a razvijalec Rockstar trmasto vztraja pri svojem in samo dodaja novo vsebino v GTA Online, ki jim kljub svoji starosti prinaša ogromne kupe denarja. Čeprav je šesti del franšize skoraj zagotovo že v izdelavi, je ta verjetno še dolgo stran, saj se razvijalcu preprosto ne mudi nikamor.

Rockstar je pred kratkim objavil nov napovednik za prihajajočo posodobitev, ki bo prvič v igro vpeljala povsem novo območje, zraven pa bomo dobili tudi novo vsebino – Cayo Perico Heist. Napovednik je kratek in pokaže samo nekaj tropskih lokacij in v njem ni res ničesar nenavadnega.

gta 6

A to velja samo za nepozorno oko. Pozorne oči so sredi videa opazile koordinate 38.527°N, 79.6129°W. Če to nato vtipkamo v Google Zemljevide, se znajdemo v ZDA in če preklopimo na satelitski posnetek, lahko pred sabo vidimo zavito cesto. Če to potem malce zasukamo, lahko vidimo cesto v obliki rimske številke VI, to pa naj bi namigovalo na GTA 6.

Kaj torej to pomeni?

Verjetno nič in se je samo nekomu pri Rockstarju zdelo vredno malce ponorčevati iz oboževalcev. Razvijalec ima namreč za svoj peti del še vedno velike načrte: večigralski del GTA Online bo naslednje leto postal samostojen, GTA 5 pa bo za PlayStation 5 naslednje leto dobil nadgrajeno grafično podobo. Nič tako ne kaže, da bo Rockstar kdaj kmalu napovedal naslednika, a igranje s teorijami je vedno zabavno krajšanje časa.

Demon’s Souls – ko čudovita podoba prekrije zastarane igralne mehanike

Ko sem ugledal prvi napovednik za predelavo igre Demon’s Souls iz leta 2009, sem že po nekaj sekundah prišel do spoznanja, da je to zagotovo najlepša igra, ki jo je Sony pokazal za svojo prihajajočo konzolo PlayStation 5. Čeprav so bile prikazane tudi druge igre, je bil ravno Demon’s Souls tisti, ki je predstavil tisto resnično grafiko naslednje generacije, ki jo kupec, ki bo v nakup nove konzole vložil nekaj stotin evrov, tudi upravičeno lahko pričakuje.

A ni vse samo v grafiki in kakor je lahko podoba čudovita, ta sčasoma zbledi, dokler na koncu ne dobiš neko Lindsey Lohan, ki zdaj zastarana in pozabljena služi kruh kot draga prostitutka nekje v arabskem svetu. Glavna je igralna formula, ki je v novi izdaji igre prečiščena, a s sabo potegne nekaj starih zamer originala.


Razvojna ekipa:  Bluepoint Games
Založnik: Sony
Platforme: PlayStation 5
Datum izida: 12.11.2020
Cena: 79,99 €
Žanr: Souslike RPG


VIDEO RECENZIJA


Ne moremo govoriti o Demon’s Souls predelavi, ne da bi takoj rekli kakšno podobo o grafiki. Samo za namene te igre in konzole PlayStation 5 sem segel globoko v svojo denarnico in si privoščil nov Sonyjev 65-inčni televizor, saj sem želel igro izkusiti v vsej njeni gloriji: pri 60 sličicah na sekundo, s 4k ločljivostjo in naprednim HDR osvetljevanjem.

In o, moj, Bog. Naložba v televizor se mi je več kot izplačala, saj je podoba naravnost fantastična. Čeprav sem na PS5 preizkusil že nekaj iger, je prav Demon’s Souls tista, ki me je odpihnila iz sedeža in končno sem dobil občutek, da pred sabo resnično gledam igro naslednje generacije. Razvijalec Bluepoint Games je mojster predelav in to je vsekakor njihovo magnum opus. Že prva stopnja izriše solzeče ostre teksture, lepe animacije in naravnost čudovito, pa čeprav groteskno okolico. Tudi nagnusne stvari so lahko čudovite, če za njimi stojijo talentirani oblikovalci in Demon’s Souls ekipa med svojimi vrstami šteje cel kup nadarjenih grafičnih artistov.

Igra je videti naravnost čudovito.

Na vsakem koraku se čuti, da je bilo v predelavo vloženo ogromno ljubezni in čeprav se je Bluepoint verno držal izročila originala iz leta 2009, je vsak predmet, sovražnika in naključno opeko v zgradbi nadgradil na najvišjo možno ločljivost. 4K teksture niso več samo neka marketinška označba, saj v tej igri prav skočijo pred oči in v Demon’s Souls ne boste našli kakšne zamazane teksture, če pa vam že uspe kakšno izbrskati, pa se boste morali za njo presneto potruditi.

Pošteno nadgradnjo so doživeli tudi sovražniki in šefi. Animacije so vrhunske in zdaj imajo prijateljski karakterji in tudi grdavži, ki po vas zamahujejo, dejanske obrazne animacije. Prvi šef, Vanguard Demon, vas bo s svojo pojavo šokiral, saj je ravno dovolj debel in razpadajoč, da se ti gnusi, a hkrati se čudiš kako je v svoji nagravžnosti v bistvu čudovit. Vse to zaobjema prelepa tehnika osvetljevanja, ki v daljini verno izriše plamene bakel, od blizu pa za hip osvetli obraz navaljujočega demona, preden ga hitro pokoplje vaša bridka sabljica. Podoba je toliko bolj impresivna, če upoštevamo da v igro ni bilo vpeljano ray tracing osvetljevanje. Razvijalec je povedal, da je razlog za to odločitev optimizacija, saj so želeli igralcem omogočiti izkušnjo pri 60 sličicah na sekundo. Odločili so se pravilno, saj je igra tudi brez tega prava lepotica, hkrati pa dosega odzivno igralno izkušnjo.

Tudi tu boste naleteli na veliko bizarnih prebivalcev, kar je že zaščitni znak Souls iger.

S tehnične strani moram pohvaliti še napredni SSD disk, ki poskrbi za bliskovito hitro nalaganje stopenj. Od zagona konzole pa do uživanja v igri potrebujete nekje pol minute in zadeva bi bila še bolj urna, če ne bi izgubljali časa z nespreskočljivimi uvodnimi zasloni. Skakanje med stopnjami nato traja samo nekaj sekund, kar je za igro, ki vsebuje veliko teleportiranja prava mana iz neba.

Ko smo že pri tehničnem vidiku, ne moremo mimo novega kontrolerja DualSense. Ta vsebuje napredno tehniko povratnih učinkov, ki jih tu močno občutimo. Nepravilen zamah meča sredi hodnika nam bo po roki poslal ustrezen tresljaj, k vtisu pa izdatno pripomore tudi majhen zvočnik na sprednji strani kontrolerja, ki ob primernih trenutnih odda zvok. Ko po vas tako udari ogromen šef in se mu pravočasno ne izmaknete, potem boste ta udarec tudi slišali iz zvočnika.

Šefi so zanimivo oblikovani, a ne vsebujejo naprednih mehanik oz. faz.

Dovolj o tehnikalijah, spravimo se raje k igranju. Demon’s Souls je ena prvih iger razvijalca FromSoftware in je naslov, ki je sprožil norijo glede Souls iger. Demon’s Souls je nato nasledila Dark Souls serija, ki je formulo prvenca nadgradila v praktično vseh pogledih.

Če ste igrali kakšen Dark Souls naslov, potem vam bo Demon’s Souls sedel v roko iz prve. Vse prvine so namreč praktično enake: na začetku izberemo svoj karakter, mu tokrat v podrobnem ustvarjalniku ustvarimo frizuro in brado ter se nato odpravimo v neizprosen svet, kjer smrt čaka na vsakem koraku. Tisti, ki stavite na orožja, lahko zamahujete s težkimi ali lahkimi napadi, orožje poprimete v dve roki za večjo škodo ali pa v eni roki raje zadržite ščit, kar prepreči poškodbe. Na voljo je tudi magija in Demon’s Souls je igra, ki je precej bolj pisana na roko tistim, ki imate radi čaranje. Z napadi od daleč namreč lahko na prefrigan način premagate marsikaterega šefa ali pa nasprotnika, ki bi vam od blizu prizadejal veliko škode.

Kasneje se spustite tudi v res morečo okolico, kjer boste cvikali predvsem arahnofobiki.

Nasprotniki so dovolj raznoliki in smrtonostni, da vam ob njih ne bo postalo hitro dolgčas. Skoraj vsakega od njih je potrebno najprej naštudirati, čakati na primeren trenutek za zamah ali pa se zanašati na tehniko pravočasnega blokiranja, ki potem grdavža pusti odprtega za napad. Ves čas je treba paziti na merilnik vzdržljivosti, saj ko ta usahne ne moremo zamahovati ali pa se odkotaliti stran. Pavziranja ni, zato je treba biti ves čas pozoren, iskati umike ter ob ustreznih trenutkih obnoviti zalogo zdravja. Igra je enako težka kot izvirnik in popolni novinci v Souls seriji boste zagotovo imeli težave, a če ste odigrali vsaj en Dark Souls naslov, potem boste videli, da špil niti ni tako težak.

Razlog za manjšo težavnost je dejstvo, da igri manjkajo mehanike, ki jih je nato razvila Dark Souls serija. Pogrešal sem denimo napad iz pečine, kjer ob padanju iz višine nasprotniku hitro zabodete meč v glavo ter mu tako zadanete ogromno škode. Potem so tu šefi, ki vsebujejo samo eno fazo in vsebujejo tistih nekaj napadov, ki se potem ponavljajo skozi cel obračun. Šefetine na splošno niso nek presežek in veliko njih lahko odpravite že v prvem poskusu – vse kar morate početi, je da se pravočasno izmaknete njihovim napadom ali pa tega blokirate. V nasprotju z Dark Souls igrami in Bloodbornom mi tukaj ni bilo treba iskati nobenega posebnega vodiča, ampak je bilo dovolj samo izmikanje ter žretje zdravilne trave. Težavnost je tako velikokrat umetna in ob smrti boste zaradi zastarele formule samo zavili z očmi, namesto da bi se od svojega poraza kaj izdatnega naučili.

Seveda je tu tudi opremljanje karakterja. Preglednost je malce zmedena, saj je težko med sabo primerjati različne dele opreme.

Eden od teh primerov je sama postavitev nasprotnikov. Demon’s Souls vas izredno rad postavi v situacije, kjer stojite na ozki pečini, tam pa vas čaka neobhoden nasprotnik. Dovolj je samo en korak v napačno smer ali pa zamujen udarec in že boste žalostno gledali v padajočega Vili Kojota. Poleg tega nekaterih stopenj preprosto ne morete opraviti kot čistokrvni bojevnik, ampak boste morali poprijeti vsaj za lok ali pa za magijo. Primer tega je stopnja, ko po zraku plavajo bitja, ki vas obstreljujejo z izstrelki ali pa en šef, ki ga lahko porazite samo s pošiljanjem puščic v glavo. Rokovanje z lokom v Demon’s Souls je katastrofa, zato tudi ne maram, da mi igra vsiljuje določen igralni pristop. Ko smo že pri šefih, enemu od njih za par sekund preprosto neha delati umetna inteligenca, velike težave pa zna tudi povzročiti kamera, ki vse prerada zakrije dogajanje ali pa se ob kritičnem momentu izgubi pravo smer, tako da se zakotalite v napačno smer.

Tečnih zamer tu še ni konec. Kot v vseh Souls igrah boste tudi tu med raziskovanjem nabrali cel kup predmetov, orožij in oklepov. Vse te zadeve lahko nadgrajujete, kar vas bo stalo pravilnih sestavin in tudi duš, ki so denarna valuta v Demon’s Souls svetu. Problem je, da imajo zdaj vsi ti predmeti težo. Ne govorim o teži, ki jo opremite na karakter, zaradi katere ste bolj gibčni, ampak o splošni teži inventorija. Tako boste morali oklepe in orožja pošiljati v odročno shrambo, kar je preprosto tečno. Demon’s Souls ne vsebuje zdravilnih napojev, ampak boste za obnavljanje zdravja morali žreti različne trave, te pa lahko kupite, poberete od nasprotnikov ali pa najdete na kakšnih posebnih predelih. Ko vam jih zmanjka, vam ne ostane drugega, kot pa da jih grindate od nasprotnikov, kar je spet… Preprosto tečno in zamudno.

Kakšen šef bi si zaslužil pošteno predelavo. Dragon God je čudovit, a se z njim sploh zares ne spopademo, kar je bila tudi velika zamera originala.

Demon’s Souls ne vsebuje prepletenega sveta, ki so ga tako dobro vpeljale Dark Souls igre. Tukaj imamo eno osrednjo bazo The Nexus, ki spominja na tisto iz Bloodborna. V Nexusu izboljšujemo orožja, našemu karakterju nadgrajujemo statistike in kupujemo opremo in zeljnate prigrizke. Ko smo pripravljeni na avanturo, izberemo določen spomenik, vsak od njih pa vsebuje različne stopnje in šefe. Vsebine vam res ne bo zmanjkalo in skoraj vsaka od stopenj s sabo prinese unikatno okolico, ki jo je veselje raziskovati. Tako imamo tu zapuščeno graščino, umazane in labirintske rudnike in morečo Cthulujevsko okolico, na koncu pa se podamo tudi med oblake, kjer nas čaka zadnji šef. Raziskovanje teh stopenj lepo popraska tisti znani Dark Souls srbež, ko nikoli ne veš, kaj te čaka izza naslednjega ovinka in skozi katera meglasta vrata boste stopili pred šefa. Vendar pa svet ni tako razvejan in v Demon’s Souls ne boste našli vmesnih shranjevalnih točk ter bore kakšno bližnjico. Pot skozi stopnjo je ponavadi samo ena, kar pomeni, da če crknete kje daleč v notranjosti stopnje, vam ne ostane drugega, kot tek skozi vse hodnike do svojega trupla, kjer si lahko zopet povrnete nabrane duše.

Večigralstvo se zopet vrača in v avanturo boste na določenih točkah povabili koga drugega, ki vam bo nato tudi pomagal pri obračunavanju s šefom. Lahko tudi napadate druge igralce, si na tleh puščate sporočila in počnete vse tisto, kar smo od Dark Souls iger že vajeni. Bodite pozorni, da boste za večigralsko zabavo potrebovali PlayStation Plus naročnino, drugače boste izkusili povsem samotarsko izkušnjo, ki ne dovoli puščanja sporočil ali pa ogledov poslednjih trenutkov naključnega igralca.

Karakterji imajo zdaj celo obrazne animacije, česar v FromSoftwarovih igrah še nismo videli.

Naštel sem kar nekaj minusov in morda bi kdo zaradi tega pomislil, da je Demon’s Souls slaba igra. To ni res, saj je špil v svoji srži še vedno zabaven in hudo atmosferičen. Ko se sprehajaš po zidovih uničenega gradu in imaš še komaj kaj zdravja, a preprosto moraš vedeti, kaj se nahaja v naslednjem hodniku – to je tisti čisti Dark Souls trenutek, zaradi katerih tudi obožujemo FromSoftwarove igre. Grafika je naravnost čudovita, omenil pa nisem še zvoka, ki vsebuje na novo posneto glasbeno spremljavo, ki ob šefih zadoni v vsem svojem sijaju in je tiho takrat, ko ne potrebujemo drugega, kot zvok naših korakov, ki se odbija od zidov zapuščenega hodnika.

Demon’s Souls zelo rad popraska tisti znani Dark Souls srbež.

Vendar pa je po drugi strani Bluepoint Games v leto 2020 prenesel veliko igralnih prijemov, ki so preprosto zastarani. Treba se je tudi zavedati, da navsezadnje Demon’s Souls stane 70 € in zaradi tega ga tretiram strožje kot pa bi igro, ki bi stala manj. Za takšno ceno ne pričakujem samo lepše grafike, ampak tudi bolj zabavno ali pa vsaj nadgrajeno igralnost. Škoda, da ni razvijalec bolj pogumno posegel v igro in zraven popravil še stare zamere, a s tem bi verjetno razhudil oboževalce originala. Včasih res ne moreš zmagati.

Epic Games podarja igro Cave Story+, naslednji teden pa bomo dobili dve odlični RPG igri

0

Zunaj je meter snega, kar da perfektni povod za igričarsko zabavo. Da sploh ne omenimo zoprne karantene, ki ji navidez nikoli ne bo konca.

Zato te dni pride vsaka domača popestritev hudo prav in kdo bi lahko rekel ne brezplačnim igram?

Trgovina Epic Games ta teden podarja novo brezplačno igro, ta pa se imenuje Cave Story+. Starejši igralci se boste spomnili originala iz leta 2004, ki je takrat veljal za eno najboljših indie izkušenj, igra pa je bila proizvod samo enega programerja. Daisuke Amaya je na igri, ki govorico zgodbo o robotu Quoteju, delal dolgih 5 let in plod njegovega dela je bila zanimiva, od strani gledana platformska igra, ki zahteva veliko skakanja in bojevanja z različnimi nasprotniki.

Daisuke je igro leta 2011 nadgradil in ji dodal prenovljeno zvočno in grafično preobleko ter igri nadel nov naslov Cave Story+. In ravno to igro trgovina Epic Games podarja na naslednji povezavi, akcije pa bo konec 10. decembra.

Epic Games bo takrat v ponudbo postavil dve novi brezplačnici, to pa bosta vrhunska RPG-ja Pillars of Eternity Definitive Edition ter Tyranny, ki ju je razvil priznani studio Obsidian Entertainment.

10. december bo res pester dan: poleg Epicovih brezplačnih iger bo izšel tudi Cyberpunk 2077, poleg tega pa se bo takrat odvila podelitev nagrad The Game Awards, ki je trenutno sredi nominacij, na katere lahko vpliva tudi vaš glas.

Ruski YouTuber zaradi donacije sredi prenosa v živo ubil svojo nosečo punco

0

V svetu pretočne video zabave smo videli že marsikatero neumnost, ki so jo za našo zabavo spočeli YouTube in Twitch streamerji, vendar pa smo se velikokrat ob teh posnetkih samo prijeli za glavo in nasmejali, edine poškodbe pa je pri tem utrpel sam zabavljač.

A to velja samo za zahodni svet, saj je ruska stran povsem drugačna in tam boste našli veliko manj moralnih zakonov glede tega kaj se sme in česa ne predvajati tisoče gledalcem. In očitno je v Rusiji trenutno zelo popularno nasilje nad ženskami.

Pisali smo že o tem, kako je ruski streamer Mellstroy sredi prenosa v živo zabil glavo ženske ob mizo ter se ob tem prešerno zabaval. Včeraj pa je iz Rusije prišla nova tragična novica, ki se ni končala samo s poškodbami, ampak kar s smrtjo.

Par je svoje gledalce zabaval s fizičnim nasiljem.

Ruski YouTuber Stas Reeflay, čigar pravo ime je Stanislav Reshetnikov, je namreč v zamenjavo za donacije svojo 28-letno punco Valentino Grigoryevo podvrgel različnim poniževanjem in se nad njo tudi fizično izživljal. Enkrat jo je sredi prenosa v živo pošprical s solzivcem, včeraj pa mu je nekdo doniral 1000 $ in mu ukazal, da žensko zapre na balkon, oblečeno v samo spodnje perilo.

Življenje 28-letnice in njenega otroka je bilo vredno samo 1000 $.

Kakor lahko te dni vidite tudi pri nas, temperature zunaj niso ravno ustrezne za kopalke in tudi v Moskvi, kjer se nahaja Stanislav, je temperatura padla pod ničlo. Heca je bilo hitro konec, ko je YouTuberju končno odzvonilo v glavi, da morda to ni bila ravno pametna poteza. A ko je Valentino zvlekel nazaj v hišo je ugotovil, da je ta postala neodzivna.

YouTuber se je še naprej pogovarjal z gledalci, medtem ko je ob njem ležalo njegovo mrtvo dekle.

Ves ta čas so kamere tekle in tisoče gledalcev je lahko videlo, kako je Stanislav poskušal obuditi svojo izvoljenko in kako so v stanovanje nato prispeli reševalci, ki so 28-letnico, ki naj bi bila v zgodnjem stadiju nosečnosti, na licu mesta razglasili za mrtvo.

Valentina je malce pred svojo smrtjo potrdila nosečnost.

Posnetek obstaja, vendar pa je zadeva res nagnusna in odbijajoča, da bi vam video prikazali tule, saj zna kakšnega doleteti nočna mora. Če ste res firbčni, si lahko video ogledate na naslednji povezavi.

Prenos v živo se je nato nadaljeval še dve uri po njeni smrti, do YouTuberja pa je nato prišla tudi policija. Preiskava je trenutno v teku in če bo forenzična preiskava ugotovila, da je Valentina umrla zaradi podhladitve, Stanislavu grozi 15 let zapora.

Pojavljajo se namreč dvomi, da je umrla zaradi mraza, saj je bila na posnetku več kot očitno pijana ali pa pod vplivom drog. YouTuber je bil pred kratkim aretiran, na posnetku pa je izjavil, da je umrla zaradi drog.

Battlefield 3 je sedaj brezplačen za vse lastnike naročnine Amazon Prime

0

9 let stari Battlefield 3 je po mnenju večine igralcev predstavljal sam vrh Battlefield serije. Tudi sam z njimi delim to mnenje, saj nikoli ne bom pozabil tistega prvega napovednika, ki je res udarno napovedal nov del serije in ob izidu nato zabeležil rekordno število igralcev.

Čeprav založnik EA že dolgo ni dodal kakšne nove vsebine, je igra še vedno popularna in pred kratkim se je trgovska veriga Amazon odločila vsem svojim strankam, ki uporabljajo Prime naročnino, podeliti brezplačne kopije te igre.

Specifično gre za ljudi, ki so naročeni na njihovo Prime Gaming naročnino, a ta je v bistvu vključena v osnovni Prime paket, ki poleg tega omogoča hitrejše dostave in gledanje pretočnega servisa. Prime Gaming pridobite tako, da naročnino povežete s Twitch platformo, nakar boste dobili brezplačno kopijo igre Battlefield 3. Pridobljeni ključ nato registrirate na Origin platformi in si tako igro za vedno prilastite.

Amazon trenutno podarja 30 dni brezplačne Prime naročnine, kar pomeni, da preprosto oddrsate na naslednjo povezavo, kliknete ogromen gumb za brezplačni preizkus in opravite svoje božične nakupe ter si prilastite brezplačno kopijo igre Battlefield 3. Nato samo preprosto prekličete obnavljanje naročnine in za en mesec priročnih bonusov boste plačali točno 0 €. Če pa boste z naročnino nadaljevali, pa boste vsak mesec prejeli nove brezplačne igre.

Medal of Honor: Above and Beyond dobil večigralski napovednik

VR igranje je v tem letu doseglo tako visoko število igralcev, da se je založniku EA-ju zdelo vredno obuditi svojo pozabljeno franšizo Medal of Honor in razviti povsem samostojen VR naslov Above and Beyond.

Vračamo se v obdobje 2. svetovne vojne, tokrat pa bomo nastopili v vlogi agenta organizacije OSS oz. Office of Strategic Services. Igra bo vsebovala dokaj dolgo kampanjo, ki nas bo popeljala skozi pomembne dogodke globalnega konflikta preteklosti, razvijalec Respawn pa je v igro vnesel tudi večigralsko komponento.

Za to smo včeraj dobili prvi igralni napovednik. Na mapah se bo naenkrat lahko spopadlo do 12 igralcev, ni pa nujno, da bodo vsi iz mesa in krvi, saj bomo lahko za zapolnitev partije uporabili tudi računalniško vodene vojake. Čaka nas 5 različnih igralnih načinov, streljanje pa bomo opravljali na različnih mapah Evrope – ena od njih bo očitno tudi bojna ladja.

Večigralski obračuni v VR okolju so precej drugačni od tistih, ki jih igramo na monitorjih ali televizorjih. Igralci morajo skrbeti za pravilno repetiranje orožja ter neprestano pregledovati okolico in špejati za vsakim vogalom za morebitnim nasprotnikom. Grafično zadeva ni ravno videti naslednjegeneracijsko, a to je posledica optimizacije, saj bo igra delovala tudi na brezžičnih sistemih Oculus Quest. K sreči bo podprto igranje med Oculus in Steam igralci, kar bo zagotovo pomagalo zapolnitvi strežnikov.

Medal of Honor: Above and Beyond izide že 11. decembra.

Razvijalec Bioware izgubil dve zelo pomembni osebi

2

Poznavalci igričarske industrije ste že zagotovo seznanjeni z razvijalcem Biowarom, ki je slaven po svojih začetkih, saj nam je dostavil nekaj najboljših RPG izkušenj v zgodovini te naše preljube industrije. Vsi se radi spomnimo njihovih legendarnih naslovov, kot so Baldur’s Gate 2, Star Wars Knight of the Old Republic ter malce novejših serij Dragon Age in Mass Effect.

A veterani njihovih iger tudi veste, da je ta razvijalec že dolgo samo senca samega sebe in njegov sloves ni več to, kar je včasih bil. Zadnja dva projekta Mass Effect Andromeda in Anthem sta neslavno propadla, na površje pa so privrele tudi podrobnosti o nezdravi delavni kulturi studia.

Ravno, ko se je začelo kazati, da se razvijalec popravlja in da nas čakajo spet vznemirljivi novi projekti, je ven počila nova udarna novica.

Včeraj sta se namreč nenadoma oglasila generalni direktor Casey Hudson in izvršni producent Dragon Age franšize, Mark Darrah. Oba sta najavila odhod iz razvijalčevih vrst, kar je studio zagotovo močno zabolelo.

Oba razvijalca in Bioware sta bila polna sladkih besed glede drug drugega, a dejstvo ostaja, da to za vse nastajajoče projekte ne pomeni nič vzpodbudnega. Založnik EA pravi, da bodo vse igre nemoteno nadaljevale z razvojem, a ta trenutek se to zdi samo kot gašenje PR požara.

Za novi Dragon Age smo šele junija dobili prvi pravi vpogled in več kot očitno je, da igre še nekaj časa ne bo na vidiku, zato je odhod izvršnega producenta v tem stadiju precej nenavadno početje. Marka bo nadomestil Christian Dailey, ki trenutno vodi tisto skrivnostno obnovo Anthema. Tip bo imel tako polne roke dela – razen, če so nad Anthemom dejansko že obupali.

Za Casey Hudsona se trenutno še išče menjava, kar je lep dokaz, da EA za njegov odhod ni bil pripravljen. Casey je Bioware že enkrat zapustil v preteklosti, leta 2017 pa se je na prošnje razvijalca vrnil, saj je bil takrat studio v precej velikih težavah glede efektivnega razvoja.

Morda pa so to dobre novice in se bo na vrh Biowara povzpel nekdo, ki ima dejansko vizijo in lahko razvijalca potegne na pot stare slave?

Zdaj lahko prednaročite skoraj meter velik kip Geralta za dobrih 1000 €

0

Od naše zadnje igralne avanture z Geraldom je minilo že nekaj let, a ta srebrnolasi pobijalec zveri kar noče zbledeti v preteklost. Nasprotno, postaja vedno bolj popularen. Netflix trenutno dela 2. sezono popularne serije The Witcher, razvijalec CD Projekt RED pa je za naslednje leto napovedal novo izdajo tretjega dela, ki bo vseboval izboljšano grafično podobo, jasno pa je tudi, da delajo na novem Witcher naslovu.

Da je zadeva močno popularna, je izgruntalo tudi podjetje Prime 1 Studio, ki se ukvarja z izdelavo masivnih kipcev iz popularnih iger. Včeraj so razkrili svojo Witcher serijo, ki jo zastopa masivni Geralt.

Ta v višino sega 88 cm, širino 55 cm in globino 57 cm, težak pa je kar 22 kilogramov. Gre torej za masivno zadevo, ki jo boste bolj težko postavili na mizo, ampak boste morali rezervirat en del sobe. Kip je izjemno podroben: razločno lahko vidite vse pritikline Geraltovega oklepa, v eni roki drži znameniti srebrni meč, v drugi pa krvave glave harpij, ki bodo našemu lovcu na črnem trgu prinesle izdatno količino srebrnikov. Dodana je tudi LED osvetlitev, možno pa je tudi menjavanje glav. Tako lahko dobimo Geralta brez brade, ki spominja na tistega lika iz prve igre.

the witcher

Žal pa zadeva ni ravno poceni. Za Deluxe verzijo boste plačali okoli 1500 $, na voljo pa je tudi cenejša različica za 1300 $, ta pa ne omogoča menjavanje glav. Spletna stran Prime 1 Studio pošilja svoje izdelke povsod po svetu, tako da si ga lahko prepeljete tudi v Slovenijo. A pripravite se na čakanje: kip je za zdaj na voljo samo za prednaročilo, pošiljanje pa se bo začelo med januarjem in aprilom 2022.

Glasovanje za igro leta je sedaj odprto

0

En teden nas loči do zelo pomembnega dogodka v igričarski industriji. Ne, ne govorim o izidu Cyberpunka 2077, ampak o podelitvi nagrad The Game Awards.

Igričarske Oskarje bo tudi letos vodil Geoff Keighley in letos bo prireditev, kljub koronavirus krizi, večja kot kadarkoli prej. Poleg podelitve nagrad v različnih kategorijah nas čaka tudi kup napovednikov za igre, demo verzije špilov ter celo nastopi v živo. Med voditelji se bo pojavil tudi Tom Holland, zato se sumi, da bomo dobili prvi napovednik za film Uncharted, v katerem Tom igra vlogo Nathan Draka, veliko pa je namigovanj tudi na najavo nove Silent Hill igre in da bo The Elden Ring končno dobil igralni napovednik.

Vendar bo glavnino časa zavzela podelitev nagrad. Kdo si bo prislužil prestižni naslov za igro leta bo odločala strokovna žirija, nekaj malega pa boste k temu prispevali tudi sami igralci. Pri rezultatih bo namreč 90 % glasov prišlo iz strani žirije, ostalih 10 % pa bodo odločili igralci.

Glasovanje se je zdaj že uradno začelo in za svoje nominacije se odpravite na naslednjo povezavo, tam ustvarite račun ter začnite podeljevati točke. Trenutno je na voljo 30 iger, vi pa dobite 10 glasov, ki jih morate porazdeliti med njih. 4. decembra bo iz glasovanja izpadlo zadnjih 20 naslovov in takrat boste lahko ponovno oddali glas za 10 preostalih iger. 6. decembra bo ta seznam prepolovljen in čaka vas še zadnje glasovanje za 5 finalistov.

Trenutna lestvica je na vrh postavila igro Ghost of Tsushima, na drugo Hades in na tretje Spider-Man: Miles Morales. Letošnji favorit The Last of Us Part II je trenutno četrti, na petem mestu pa se nahaja DOOM Eternal.

Podelitev The Game Awards si boste lahko ogledali 10. decembra preko uradnega YouTube kanala.

Prihaja prvo državno prvenstvo iz rallyja in krožnega dirkanja

1

Leto 2020 je bilo vredno pljuvanja v marsikaterem pogledu, a tudi sredi te korona krize smo se razveselili enega žarka upanja. Ustavljena je bila namreč uradna e-športna slovenska veja EŠZS in kar naenkrat ni bil e-šport v Sloveniji samo stvar teoretičnih debat, ampak so se začeli odvijati dejanski projekti in čisto prava tekmovanja.

EŠZS je spočel ravno to, kar smo tudi dolgo upali: vsa različna društva iz tekmovalnih iger je združil pod eno streho ter tako postal osrednje stičišče društev in lig, ki so se povezala in med sabo začela sodelovati. E-športna zveza Slovenije je tako čudovit primer tega, ko se za krmilo usede nekdo, ki dejansko zna zavihati rokave in se spravi k delu, namesto da samo mlati prazno slamo in obljublja zadeve, ki potem niso nikoli uresničene.

Zveza ni dejavna samo na področju popularnih iger tipa League of Legends in Fortnite, ampak si prizadeva v Sloveniji razviti tudi dirkaško sceno. Na tem področju imamo v Sloveniji že dolgo časa kar lepo število navdušenih dirkačev, ki jih povezuje društvo slo-racing, sedaj pa je napočil čas za prehod na naslednjo stopnjo.

Pod okriljem Zveze za avto šport Slovenije in EŠZS-ja je namreč napočil čas za prvo državno prvenstvo v digitalnem dirkanju. Organizirana bosta dva turnirja, ki bosta ustregla različnim tipom dirkačem in hitrostnim preizkušnjam, ki jih radi igrajo.

Najprej je tu dirkanje v rallyju, ki je bil v naši podalpski deželi vedno priljubljen šport. Državno prvenstvo bo potekalo v igri DiRT Rally 2.0 in sicer z dirkalniki skupine R5. Dirkači se boste podali po šestih različnih progah iz celega sveta, tako da boste morali svoje gume prilagoditi blatu, dežju in celo snegu.

Za prijavo izpolnite sledeči obrazec, čas za to pa se vam bo iztekel 20. decembra. Več informacij glede dogodka vas čaka tukaj.

Če imate raje lovljenje ovinkov po navadnih krožnih progah, potem bo za vas pravi simracing, ki se bo odvil v igri Assetto Corsa Competizione. Organizirano bo prvenstvo GT3, ki bo sestavljeno iz šestih dirkaških vikendov, tekmovalce pa čakajo različne dirkalne preizkušnje: od sprinta do vzdržljivostnih dirk.

Na voljo je samo 25 mest za voznike ter 5 mest za rezerve, zato se boste tekmovalci morali najprej dokazati v predkvalifikacijah. A prvi korak je registracija na naslednji povezavi, tej pa rok poteče 29. decembra. Poskrbljeno je bilo tudi za lepe nagrade, tako da ob zmagi ne boste zabeležili samo ponosa, ampak tudi bolj bogat bančni račun.

Za vsa dodatna vprašanja je na voljo tudi uradni Discord kanal.

Ameriška trgovina Best Buy že razposlala zbirateljske verzije igre Cyberpunk 2077

0

Kar težko je verjeti, da nas samo še en pičel teden loči od izdaje ene najbolj pričakovanih iger zadnjega desetletja – Cyberpunka 2077. Samo predstavljajte si: igra je bila sprva najavljena leta 2012 in če je bil kdo takrat star 12 let, je zdaj že skoraj dosegel starost, ki mu v ZDA omogoča legalno pitje alkohola.

Pričakovanja so velika, igralci pa so začeli poročati, da so že začeli prejemati svoje zbirateljske verzije igre, ki v trgovinah stanejo malce manj kot 250 €. Krivec je ameriška spletna trgovina Best Buy, ki je pomotoma že razposlala pakete, pa čeprav na njih jasno piše, da ne smejo v prodajo pred 10. decembrom.

Tako so nekateri že prejeli svoje PlayStation 4 in Xbox One verzije, ki jih lahko dejansko že poženejo in igrajo. Vendar pa njihova izkušnja ne bo popolna, saj tem različicam manjka “Day 1” popravek, ki je bil tudi razlog za zadnjo prestavitev igre. Brez te posodobitve bodo igralci naleteli na kup težav: od hroščev, letečih NPC-jev in nadležne meje izrisovanja.

Razvijalec CDPR je preko Twitterja vse igralce zaprosil, da kljub temu, da so že dobili dostop do igre, da na spletu ne objavljajo igralnih posnetkov, saj bodo ti izbrisani. Razvijalec bo očitno budno pregledoval vse video kanale in če se bo kje pojavila prepovedana vsebina pred 9. decembrom, bo hitro od platforme zahteval umik posnetka, kanal pa bo dobil veliko črno piko.

Cyberpunk 2077 bo tako več kot očitno res izšel ob začrtanem datumu 10. decembra, pred kratkim pa smo dobili tudi nov napovednik, ki oriše zanimiv fotografski način med igranjem.

Če želite tudi vi pridobiti zbirateljsko verzijo igre, potem se obrnite na spletno trgovino EIGRE.si, ki jih ima tudi na zalogi.